|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.353.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 353 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 52 |
|
Vsebina |
|
III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU |
Stran |
|
|
|
AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU |
|
|
|
|
2009/1023/PNZ |
|
|
|
* |
|
|
|
V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom |
|
|
|
|
AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA |
|
|
|
* |
||
|
|
|
AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA |
|
|
|
|
2009/1024/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2009/1025/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2009/1026/EU |
|
|
|
* |
Sklep Sveta z dne 22. decembra 2009 o imenovanju portugalskega člana Odbora regij |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. S tem izvodom je serija L za leto 2009 zakljucena. |
III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/1 |
SKLEP SVETA
z dne 21. septembra 2009
o podpisu v imenu Evropske unije in o začasni uporabi nekaterih določb sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo in Norveško o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in priloge k temu Sklepu 2008/616/PNZ
(2009/1023/PNZ)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Islandija in Norveška sta s pismom predsedniku Sveta z dne 24. septembra 2008 oziroma 7. julija 2008 vložili prošnjo za pridružitev mehanizmom policijskega in pravosodnega sodelovanja med državami članicami Unije, vzpostavljenim s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu (1), in Sklepom z dne 23. junija 2008 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (2), in Priloge k Sklepu. |
|
(2) |
Po pooblastilu predsedstvu z dne 24. oktobra 2008, ki sta mu pomagala Komisija in delegacija države članice, ki bo prevzela naslednje predsedstvo, so bila zaključena pogajanja z Islandijo in Norveško o Sporazumu o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Sklepa 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in priloge k Sklepu 2008/616/PNZ („Sporazum“). |
|
(3) |
S pridržkom njegove poznejše sklenitve bi bilo treba Sporazum, ki je bil parafiran 28. novembra 2008 v Bruslju, podpisati, priloženo izjavo pa odobriti. |
|
(4) |
Sporazum določa začasno uporabo nekaterih njegovih določb. Dokler niso zaključeni postoki za njegovo formalno sklenitev in dokler sporazum ne začne veljati, je primerno, da se te določbe uporabljajo začasno – |
SKLENIL:
Člen 1
Podpis Sporazuma se, s pridržkom njegove sklenitve, odobri v imenu Evropske unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Izjavo, priloženo k temu sklepu, se odobri v imenu Evropske unije.
Člen 3
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske unije podpiše(-jo) Sporazum, s pridržkom njegove sklenitve.
V Bruslju, 21. septembra 2009
Za Svet
Predsednik
T. BILLSTRÖM
SPORAZUM
med Evropsko unijo ter Islandijo in Norveško o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Sklepa 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in priloge k Sklepu 2008/616/PNZ
EVROPSKA UNIJA
na eni strani ter
ISLANDIJA
in
NORVEŠKA
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, SO SE –
V ŽELJI izboljšati policijsko in pravosodno sodelovanje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško, brez poseganja v pravila o varstvu osebne svobode;
GLEDE NA TO, da so sedanji odnosi med pogodbenicami, zlasti v okviru Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k uporabi, izvajanju in razvoju schengenskega pravnega reda, dokaz tesnega sodelovanja pri preprečevanju kriminala;
POUDARJAJOČ dejstvo, da je v skupnem interesu pogodbenic, da se policijsko sodelovanje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško odvija na učinkovit in hiter način, ki je v skladu s temeljnimi načeli njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov, ter ob spoštovanju pravic posameznika in načel Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu;
ZAVEDAJOČ SE, da so v Okvirnem sklepu Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (1) že določena pravila, ki organom kazenskega pregona držav članic Evropske unije ter Islandije in Norveške omogočajo, da si učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke pri preiskovanju kaznivih dejanj ali zbiranju obveščevalnih podatkov v kazenskih zadevah;
ZAVEDAJOČ SE, da je hitra in učinkovita izmenjava točnih informacij bistvena za spodbujanje učinkovitega mednarodnega sodelovanja na tem področju. Zato je treba uvesti postopke za spodbujanje hitre, učinkovite in cenovno dostopne izmenjave podatkov. Zaradi skupne uporabe podatkov bi bilo treba v teh postopkih določiti odgovornost posameznih pogodbenic in vključiti ustrezna zagotovila glede točnosti in varnosti podatkov med prenosom in shranjevanjem ter načine za beleženje izmenjave podatkov in omejitve glede uporabe izmenjanih podatkov;
UPOŠTEVAJOČ dejstvo, da Islandija in Norveška želita skleniti sporazum, ki jima bo v okviru medsebojnih odnosov in odnosov z državami članicami Evropske unije omogočal uporabo nekaterih določb Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu, in Sklepa 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu, in priloge k temu sklepu;
KER je tudi po mnenju Evropske unije sklenitev takšnega sporazuma potrebna;
POUDARJAJOČ dejstvo, da sedanji sporazum zato vključuje določbe, ki temeljijo na najpomembnejših določbah Sklepa 2008/615/PNZ in Sklepa 2008/616/PNZ, in Priloge k temu sklepu ter so namenjene boljši izmenjavi informacij, ki bo državam članicam Evropske unije ter Islandiji in Norveški omogočila vzajemno odobritev dostopa do avtomatiziranih zbirk podatkov o preiskavah DNK, avtomatiziranih sistemov daktiloskopske identifikacije in registrov vozil. V primeru podatkov iz nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK in avtomatiziranih sistemov daktiloskopske identifikacije bi moral sistem za iskanje zadetkov omogočiti državi, ki išče podatke, da v drugi fazi zaprosi državo, ki upravlja zbirko podatkov, za osebne podatke in da po potrebi zaprosi tudi za nadaljnje informacije prek postopkov za medsebojno pravno pomoč, zlasti postopkov, sprejetih v skladu z okvirnim sklepom 2006/960/PNZ;
GLEDE NA TO, da bi s temi določbami bistveno pospešili obstoječe postopke, s katerimi države članice ter Islandija in Norveška lahko ugotavljajo, ali ima katera druga država na voljo informacije, ki jih potrebujejo, in katera je ta država članica;
UPOŠTEVAJOČ dejstvo, da bo čezmejna primerjava podatkov odprla nove vidike v okviru boja proti kriminalu. Informacije, pridobljene s primerjavo podatkov, bodo omogočile nove pristope v preiskovalnih metodah in tako bistveno pomagale organom kazenskega pregona in sodnim organom v državah;
GLEDE NA TO, da pravila temeljijo na povezovanju nacionalnih podatkovnih zbirk držav v mreže;
KER bi bilo treba pod določenimi pogoji državam omogočiti zagotavljanje osebnih in neosebnih podatkov, da se izboljšata izmenjava informacij za preprečevanje kaznivih dejanj ter ohranjanje javnega reda in varnosti v povezavi z množičnimi prireditvami čezmejnih razsežnosti;
ZAVEDAJOČ SE, da je poleg izboljšanja izmenjave informacij treba urediti tudi druge oblike tesnejšega sodelovanja med policijskimi organi, zlasti s skupnimi varnostnimi operacijami (npr. s skupnimi patruljami);
GLEDE NA to, da mora biti tesnejše policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah tesno povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s prilagojeno posebno ureditvijo varstva podatkov, ki bi morala biti zasnovana tako, da se upošteva posebna narava različnih oblik izmenjave podatkov. Pri tej ureditvi varstva podatkov bi bilo treba zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do podatkovnih zbirk. Ker države, ki upravljajo zbirko podatkov, s spletnim dostopom ne morejo opraviti predhodnega preverjanja, bi bilo treba vzpostaviti sistem, s katerim bi zagotovili učinkovito naknadno spremljanje;
GLEDE NA to, da sistem za iskanje zadetkov oblikuje strukturo primerjave anonimnih profilov, v okviru katere se dodatni osebni podatki izmenjajo šele po najdenem zadetku, pri čemer pošiljanje in prejem takšnih podatkov ureja nacionalna zakonodaja, tudi s predpisi o pravni pomoči. Takšna nastavitev zagotavlja ustrezen sistem varstva podatkov, kar pomeni, da pošiljanje osebnih podatkov drugi državi zahteva ustrezno raven varstva podatkov v državi prejemnici;
GLEDE NA to, da se v okviru tesnejšega policijskega in pravosodnega sodelovanja izmenjujejo pomembne količine informacij in podatkov, je cilj tega sporazuma zagotoviti tudi ustrezno raven varstva podatkov. V sporazumu se upoštevajo raven varstva, ki je za obdelavo osebnih podatkov določena v Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov in v njenem dodatnem protokolu z dne 8. novembra 2001, ter načela iz Priporočila Sveta Evrope št. R (87) 15 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju;
NA PODLAGI medsebojnega zaupanja med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško glede strukture in delovanja njihovih pravosodnih sistemov;
ZAVEDAJOČ se dejstva, da se določbe dvostranskih in večstranskih konvencij še vedno uporabljajo za vse zadeve, ki niso vključene v ta sporazum –
SO SE SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Cilj in namen
1. V skladu z določbami tega sporazuma se v dvostranskih odnosih med Islandijo ali Norveško in posamezno državo članico Evropske unije ter v odnosih med Islandijo in Norveško uporabljajo določbe členov 1 do 24, člena 25(1), členov 26 do 32 in člena 34 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu.
2. Ob upoštevanju določb tega sporazuma se v odnosih iz odstavka 1 uporabljajo določbe členov 1 do 19 in člena 21 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnem kriminalu, in priloge k temu sklepu razen točke 1 poglavja 4 te priloge.
3. V odnosih med državami članicami ter Islandijo in Norveško se uporabljajo tudi izjave, ki so jih države članice podale v skladu s Sklepi 2008/616/PNZ in 2008/615/PNZ.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tem sporazumu:
|
1. |
„pogodbenice“ pomeni Evropsko unijo ter Islandijo in Norveško; |
|
2. |
„država članica“ pomeni državo članico Evropske unije; |
|
3. |
„država“ pomeni državo članico, Islandijo ali Norveško. |
Člen 3
Poenotena uporaba in razlaga
1. Da bi pogodbenice uresničile cilj, v skladu s katerim je treba zagotoviti čim bolj poenoteno uporabo in razlago določb iz člena 1, neprestano spremljajo razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in razvoj sodne prakse pristojnih sodišč Islandije in Norveške, ki se nanaša na te določbe. V ta namen se vzpostavi mehanizem za zagotavljanje rednega sporočanja takšne sodne prakse.
2. Islandija in Norveška lahko predložita spise ali pisne ugotovitve Sodišču Evropskih skupnosti v primeru, da mu sodišče države članice v predhodno odločanje predloži vprašanje o razlagi katerih koli določb iz člena 1.
Člen 4
Reševanje sporov
Kakršen koli spor med Islandijo ali Norveško in državo članico glede razlage ali uporabe tega sporazuma ali katerih koli določb iz člena 1 in njihovih sprememb lahko stranka v sporu predloži na srečanju predstavnikov vlad držav članic Evropske unije ter Islandije in Norveške, da bi ga čim prej rešili.
Člen 5
Spremembe
1. Če je potrebna sprememba določb Sklepa 2008/615/PNZ iz člena 1(1) ali/in sprememba določb Sklepa 2008/616/PNZ in priloge k temu sklepu iz člena 1(2) ter če se ta sprememba uporablja za pogodbenice, Evropska unija o njej čim prej obvesti Islandijo in Norveško ter zbere njune morebitne pripombe.
2. Depozitar takoj po sprejetju spremembe uradno obvesti Islandijo in Norveško o vseh spremembah določb Sklepa 2008/615/PNZ iz člena 1(1) in o vseh spremembah določb Sklepa 2008/616/PNZ in priloge k temu sklepu iz člena 1(2).
Islandija in Norveška se neodvisno odločita o tem, ali bosta vsebino spremembe sprejeli in ali jo bosta izvajali v svojem notranjem pravnem redu. Te odločitve se sporočijo depozitarju v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.
3. Če vsebina spremembe lahko zavezuje Islandijo ali Norveško šele potem, ko so izpolnjene ustavne zahteve, Islandija ali Norveška o tem obvestita depozitarja ob prejemu njegovega uradnega obvestila. Islandija in Norveška brez odlašanja ter najpozneje šest mesecev po uradnem obvestilu depozitarja pisno obvestita glede izpolnjevanja vseh ustavnih zahtev. Od datuma, določenega za začetek veljavnosti spremembe v zvezi z Islandijo in Norveško, in do obvestila o izpolnjevanju ustavnih zahtev Islandija in Norveška, če je mogoče, začasno uporabljata vsebino akta ali ukrepa.
4. Če Islandija ali Norveška ali nobena od njiju ne sprejme spremembe, se ta sporazum v državi ali državah, ki ne sprejmejo spremembe, začasno preneha uporabljati z dnem, ki je predviden za začetek izvajanja spremembe. Skliče se srečanje pogodbenic, da bi preučili vse možnosti za nadaljnjo uporabo Sporazuma, po potrebi ob upoštevanju enakosti zakonodaj. Začasna prekinitev se razveljavi takoj, ko zadevna država ali države sporočijo, da sprejme(-jo) spremembo, ali če se pogodbenice dogovorijo, da bodo sporazum ponovno začele uporabljati.
5. Če se v šestih mesecev po začetku prekinitve pogodbenice ne dogovorijo, da bodo Sporazum ponovno začele uporabljati, ta preneha veljati za državo, ki ni sprejela spremembe.
6. Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za spremembe poglavij 3, 4 in 5 Sklepa 2008/615/PNZ ali člena 17 Sklepa 2008/616/PNZ, za katere sta Islandija ali Norveška ali obe depozitarja uradno obvestili, da jih ne sprejmeta in sta za to navedli razloge. V tem primeru in brez poseganja v člen 10 se za državo ali države, ki so poslale uradno obvestilo, še naprej uporablja vsebina zadevnih določb v njihovi prejšnji različici.
Člen 6
Pregled
Pogodbenice se dogovorijo o izvedbi skupnega pregleda tega sporazuma najpozneje v petih letih po začetku njegove veljavnosti. Pregledajo se zlasti praktično izvajanje, razlaga in razvoj Sporazuma, obravnavajo pa se lahko tudi vprašanja, kot so posledice nadaljnjega razvoja Evropske unije na področju tega sporazuma.
Člen 7
Razmerje do drugih pravnih instrumentov
1. Islandija in Norveška lahko še naprej uporabljata dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o čezmejnem sodelovanju z državami članicami, ki veljajo na dan sprejetja tega sporazuma, če so ti sporazumi ali dogovori skladni s cilji tega sporazuma. Islandija in Norveška uradno obvestita depozitarja o sporazumih ali dogovorih, ki jih bosta še naprej uporabljali.
2. Islandija in Norveška lahko po začetku veljavnosti tega sporazuma sklepata ali uveljavljata dvostranske ali večstranske sporazume ali druge dogovore o čezmejnem sodelovanju z državami članicami, če ti sporazumi ali dogovori omogočajo razširitev ciljev tega sporazuma. Islandija in Norveška uradno obvestita depozitarja o vseh novih sporazumih ali dogovorih v treh mesecih po njihovem podpisu, o instrumentih, ki so že bili podpisani pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, pa v treh mesecih po začetku njihove veljavnosti.
3. Sporazumi in dogovori iz odstavkov 1 in 2 ne smejo vplivati na odnose z državami, ki niso njihove podpisnice.
4. Ta sporazum ne posega v obstoječe sporazume o pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju sodnih odločb.
Člen 8
Obvestila, izjave in začetek veljavnosti
1. Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo o zaključku postopkov, ki so potrebni, da lahko izrazijo soglasje glede zavezanosti k temu sporazumu.
2. Evropska unija lahko izrazi soglasje glede zavezanosti k temu sporazumu tudi, če odločitve iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ še niso bile sprejete za vse države članice, za katere se ta določba uporablja.
3. Člen 5(1) in (2) se uporablja začasno od datuma podpisa tega sporazuma.
4. Rok treh mesecev, določen v zadnjem stavku člena 5(2) v zvezi s spremembami po podpisu tega sporazuma, a pred začetkom njegove veljavnosti, začne teči od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma.
5. Med uradnim obveščanjem iz člena 1 in, če je tako določeno, kadar koli po njem Islandija in Norveška podata izjave, ki so predvidene v tem sporazumu.
6. Ta sporazum začne veljati med Evropsko unijo in Islandijo prvi dan tretjega meseca, ki sledi dnevu, ko generalni sekretar Sveta Evropske unije ugotovi, da so bili izpolnjeni vsi formalni pogoji v zvezi z soglašanjem, ki ga izrazita Evropska unija in Islandija ali se izrazi v njunem imenu.
7. Ta sporazum začne veljati med Evropsko unijo in Norveško prvi dan tretjega meseca, ki sledi dnevu, ko generalni sekretar Sveta Evropske unije ugotovi, da so bili izpolnjeni vsi formalni pogoji v zvezi z soglašanjem, ki ga izrazita Evropska unija in Norveška ali se izrazi v njunem imenu.
8. Takoj ko ta sporazum začne veljati med Evropsko unijo in Islandijo ter med Evropsko unijo in Norveško, začne veljati tudi med Islandijo in Norveško.
9. V skladu s tem sporazumom se osebni podatki lahko posredujejo šele potem, ko se v nacionalnem pravu držav, ki jih to pošiljanje zadeva, začnejo izvajati določbe poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ.
10. Da bi preverili, ali to drži za Islandijo in Norveško, se izvedejo obisk za presojo in vrsta predhodnih preizkusov v skladu s pogoji in ureditvijo, ki so bili dogovorjeni s tema dvema državama in so podobni tistim, ki se sklenejo za države članice v okviru uporabe poglavja 4 priloge k Sklepu 2008/616/PNZ.
Na podlagi celovitega ocenjevalnega poročila Svet soglasno določi datum ali datume, od katerih bodo lahko države članice Islandiji in Norveški pošiljale osebne podatke v skladu s tem sporazumom.
Člen 9
Pristop
S pristopom novih držav članic k Evropski uniji se med temi novimi državami članicami ter Islandijo in Norveško oblikujejo pravice in obveznosti po tem sporazumu.
Člen 10
Odpoved sporazuma
1. Pogodbenice lahko kadar koli odpovejo ta sporazum. V primeru odpovedi s strani Islandije ali Norveške se ta sporazum še naprej uporablja med Evropsko unijo in državo, ki sporazuma ni odpovedala. Če Sporazum odpove Evropska unija, se le-ta razveljavi.
2. Odpoved Sporazuma v skladu z odstavkom 1 začne veljati šest mesecev po deponiranju uradnega obvestila o odpovedi Sporazuma.
Člen 11
Depozitar
1. Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2. Depozitar objavi vsa uradna obvestila v zvezi s tem sporazumom.
Sestavljeno v Stockholmu, dne 26. novembra 2009 in v Bruseli, 30. novembra 2009, v enem izvodu v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, islandskem, estonskem, francoskem, finskem, grškem, irskem, islandskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, norveškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vse različice enako verodostojne.
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Thar ceann an Aontais Eorpaigh
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā
Europos Sajungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
På Europeiska unionens vägnar
Fyrir hönd Evrópusambandsins
For Den europeiske union
За Република Исландия
Por la República de Islandia
Za Islandskou republiku
For Republikken Island
Für die Republik Island
Islandi Vabariigi nimel
Για την Δημοκρατία της Ισλανδίας
For the Republic of Iceland
Pour la République d'Islande
Thar ceann Phoblacht na hĺoslainne
Per la Repubblica d'Islanda
Islandes Republikas vārdā
Islandijos Respublikos vardu
Az Izlandi Köztársaság részéről
Għar-Repubblika ta' l-Islanda
Voor de Republiek Ijsland
W imieniu Republiki Islandii
Pela República da Islândia
Pentru Republica Islanda
za Islandskú republiku
Za Republiko Islandijo
Islannin tasavallan puolesta
På Republiken Islands vägnar
Fyrir hönd lýðveldisins Íslands
For Republikken Island
За Кралство Норвегия
Por el Reino de Noruega
Za Norské království
For Kongeriget Norge
Für das Königreich Norwegen
Norra Kuningriigi nimel
Για το Βασίλειο της Νορβηγίας
For the Kingdom of Norway
Pour le Royaume de Norvège
Thar ceann Ríocht na hIorua
Per il Regno di Norvegia
Norvēģijas Karalistes vārdā
Norvegijos Karalystės vardu
A Norvég Királyság részéről
Għar-Renju tan-Norvegia
Voor het Koninkrijk Noorwegen
W imieniu Królestwa Norwegii
Pelo Reino da Noruega
Pentru Regatul Novegiei
Za Nórske kráľovstvo
Za Kraljevino Norveško
Norjan kuningaskunnan puolesta
På Konungariket Norges vägnar
Fyrir hönd Konungsríkisins Noregs
For Kongeriket Norge
IZJAVA, KI BO SPREJETA OB PODPISU SPORAZUMA
Evropska unija ter Islandija in Norveška, podpisnice sporazuma o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Sklepa 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in priloge k temu sklepu (v nadaljnjem besedilu: sporazum),
izjavljajo:
|
|
Izmenjava podatkov o profilih DNK in daktiloskopskih odtisih ter iz registrov vozil zahteva, da Islandija in Norveška za vsako od teh kategorij vzpostavita dvostranske odnose z vsako posamezno državo članico. |
|
|
Da se to olajša, se Islandiji in Norveški pošljejo vsi razpoložljivi dokumenti, posebna programska oprema in seznam uporabnih točk za stike. |
|
|
Islandija in Norveška lahko vzpostavita neuraden partnerski odnos z državami članicami, ki so že začele izvajati tovrstno izmenjavo, da bi si lahko delile pridobljene izkušnje in tako imele dostop do praktične in strokovne pomoči. |
|
|
Podrobnosti takšnih partnerstev se uredijo v neposrednem sporazumu med zadevnimi državami. |
|
|
Islandski in norveški strokovnjaki lahko kadar koli navežejo stike s predsedstvom Sveta in/ali Komisijo ter/ali priznanimi strokovnjaki na področjih, za katere želijo pridobiti informacije, pojasnila ali drugačno pomoč. |
|
|
Prav tako pa lahko tudi Komisija na enak način stopi v stik z Islandijo in Norveško, če pripravlja predloge ali sporočila, zaradi katerih je v stiku z državami članicami. |
|
|
Islandski in norveški strokovnjaki so lahko povabljeni k sodelovanju na sestankih ad hoc skupine, v okviru katere strokovnjaki iz držav članic razpravljajo o različnih tehničnih vidikih izmenjave podatkov, povezanih s profili DNK ali daktiloskopskimi odtisi, ali iz registrov vozil ter ki neposredno zadevajo uporabo zgoraj navedenih sklepov Sveta v Islandiji in na Norveškem. |
V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/9 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1298/2009
z dne 18. decembra 2009
o objavi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila iz Uredbe (EGS) št. 3846/87 za leto 2010
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (2) in zlasti četrtega odstavka člena 3 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Treba je objaviti celotno nomenklaturo nadomestil, veljavno od 1. januarja 2010, kakršna izhaja iz določb uredb o izvoznih režimih za kmetijske proizvode. |
|
(2) |
Uredbo Komisije (ES) št. 1344/2008 z dne 23. decembra 2008 o objavi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila iz Uredbe (EGS) št. 3846/87 za leto 2009 (3), je zato treba razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS)št. 3846/87 se spremeni:
|
1. |
Priloga I se nadomesti z besedilom Priloge I k tej uredbi. |
|
2. |
Priloga II se nadomesti z besedilom Priloge II k tej uredbi. |
Člen 2
Uredba (ES) št. 1344/2008 se razveljavi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2009
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
PRILOGA I
„PRILOGA I
NOMENKLATURA KMETIJSKIH PROIZVODOV ZA IZVOZNA NADOMESTILA
VSEBINA
Sekto
|
1. |
Žita in pšenična ali ržena moka, drobljenci ali zdrob | 10 |
|
2. |
Riž in lomljen riž | 12 |
|
3. |
Proizvodi predelani iz žit | 14 |
|
4. |
Krmna mešanica na osnovi žita | 19 |
|
5. |
Govedina in teletina | 20 |
|
6. |
Prašičje meso | 24 |
|
7. |
Perutninsko meso | 28 |
|
8. |
Jajca | 30 |
|
9. |
Mleko in mlečni izdelki | 31 |
|
10. |
Beli in surovi sladkor brez nadaljnje predelave | 44 |
|
11. |
Sirupi in drugi proizvodi iz sladkorja | 45 |
1. Žita in pšenična ali ržena moka, drobljenci ali zdrob
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
1001 |
Pšenica in soržica: |
|
||
|
1001 10 00 |
|
|
||
|
1001 10 00 9200 |
|||
|
1001 10 00 9400 |
|||
|
ex 1001 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
1001 90 91 |
|
1001 90 91 9000 |
||
|
1001 90 99 |
|
1001 90 99 9000 |
||
|
1002 00 00 |
Rž |
1002 00 00 9000 |
||
|
1003 00 |
Ječmen: |
|
||
|
1003 00 10 |
|
1003 00 10 9000 |
||
|
1003 00 90 |
|
1003 00 90 9000 |
||
|
1004 00 00 |
Oves: |
|
||
|
1004 00 00 9200 |
|||
|
1004 00 00 9400 |
|||
|
1005 |
Koruza: |
|
||
|
ex 1005 10 |
|
|
||
|
1005 10 90 |
|
1005 10 90 9000 |
||
|
1005 90 00 |
|
1005 90 00 9000 |
||
|
1007 00 |
Sirek v zrnu: |
|
||
|
1007 00 90 |
|
1007 00 90 9000 |
||
|
ex 1008 |
Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita: |
|
||
|
1008 20 00 |
|
1008 20 00 9000 |
||
|
1101 00 |
Pšenična moka ali moka iz soržice: |
|
||
|
|
|||
|
1101 00 11 |
|
1101 00 11 9000 |
||
|
1101 00 15 |
|
|
||
|
1101 00 15 9100 |
|||
|
1101 00 15 9130 |
|||
|
1101 00 15 9150 |
|||
|
1101 00 15 9170 |
|||
|
1101 00 15 9180 |
|||
|
1101 00 15 9190 |
|||
|
1101 00 90 |
|
1101 00 90 9000 |
||
|
ex 1102 |
Žitne moke, razen pšenične ali moke iz soržice: |
|
||
|
1102 10 00 |
|
|
||
|
1102 10 00 9500 |
|||
|
1102 10 00 9700 |
|||
|
1102 10 00 9900 |
|||
|
ex 1103 |
Žitni drobljenci, zdrob in peleti: |
|
||
|
|
|||
|
1103 11 |
|
|
||
|
1103 11 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
1103 11 10 9200 |
|||
|
1103 11 10 9400 |
|||
|
1103 11 10 9900 |
|||
|
1103 11 90 |
|
|
||
|
1103 11 90 9200 |
|||
|
1103 11 90 9800 |
2. Riž in lomljen riž
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka |
||
|
1006 |
Riž: |
|
||
|
1006 20 |
|
|
||
|
|
|||
|
1006 20 11 |
|
1006 20 11 9000 |
||
|
1006 20 13 |
|
1006 20 13 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 20 15 |
|
1006 20 15 9000 |
||
|
1006 20 17 |
|
1006 20 17 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 20 92 |
|
1006 20 92 9000 |
||
|
1006 20 94 |
|
1006 20 94 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 20 96 |
|
1006 20 96 9000 |
||
|
1006 20 98 |
|
1006 20 98 9000 |
||
|
1006 30 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
1006 30 21 |
|
1006 30 21 9000 |
||
|
1006 30 23 |
|
1006 30 23 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 30 25 |
|
1006 30 25 9000 |
||
|
1006 30 27 |
|
1006 30 27 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 30 42 |
|
1006 30 42 9000 |
||
|
1006 30 44 |
|
1006 30 44 9000 |
||
|
|
|||
|
1006 30 46 |
|
1006 30 46 9000 |
||
|
1006 30 48 |
|
1006 30 48 9000 |
||
|
|
|||
|
|
|||
|
1006 30 61 |
|
|
||
|
1006 30 61 9100 |
|||
|
1006 30 61 9900 |
|||
|
1006 30 63 |
|
|
||
|
1006 30 63 9100 |
|||
|
1006 30 63 9900 |
|||
|
|
|||
|
1006 30 65 |
|
|
||
|
1006 30 65 9100 |
|||
|
1006 30 65 9900 |
|||
|
1006 30 67 |
|
|
||
|
1006 30 67 9100 |
|||
|
1006 30 67 9900 |
|||
|
|
|||
|
1006 30 92 |
|
|
||
|
1006 30 92 9100 |
|||
|
1006 30 92 9900 |
|||
|
1006 30 94 |
|
|
||
|
1006 30 94 9100 |
|||
|
1006 30 94 9900 |
|||
|
|
|||
|
1006 30 96 |
|
|
||
|
1006 30 96 9100 |
|||
|
1006 30 96 9900 |
|||
|
1006 30 98 |
|
|
||
|
1006 30 98 9100 |
|||
|
1006 30 98 9900 |
|||
|
1006 40 00 |
|
1006 40 00 9000 |
3. Proizvodi iz žit
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 1102 |
Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice: |
|
||
|
ex 1102 20 |
|
|
||
|
ex 1102 20 10 |
|
|
||
|
1102 20 10 9200 |
|||
|
1102 20 10 9400 |
|||
|
ex 1102 20 90 |
|
|
||
|
1102 20 90 9200 |
|||
|
ex 1102 90 |
|
|
||
|
1102 90 10 |
|
|
||
|
1102 90 10 9100 |
|||
|
1102 90 10 9900 |
|||
|
ex 1102 90 30 |
|
|
||
|
1102 90 30 9100 |
|||
|
ex 1103 |
Žitni drobljenci, zdrob in peleti: |
|
||
|
|
|||
|
ex 1103 13 |
|
|
||
|
ex 1103 13 10 |
|
|
||
|
1103 13 10 9100 |
|||
|
1103 13 10 9300 |
|||
|
1103 13 10 9500 |
|||
|
ex 1103 13 90 |
|
|
||
|
1103 13 90 9100 |
|||
|
ex 1103 19 |
|
|
||
|
1103 19 10 |
|
1103 19 10 9000 |
||
|
ex 1103 19 30 |
|
|
||
|
1103 19 30 9100 |
|||
|
ex 1103 19 40 |
|
|
||
|
1103 19 40 9100 |
|||
|
ex 1103 20 |
|
|
||
|
1103 20 20 |
|
1103 20 20 9000 |
||
|
1103 20 60 |
|
1103 20 60 9000 |
||
|
ex 1104 |
Žitna zrna, drugače obdelana (na primer: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti: |
|
||
|
|
|||
|
ex 1104 12 |
|
|
||
|
ex 1104 12 90 |
|
|
||
|
1104 12 90 9100 |
|||
|
1104 12 90 9300 |
|||
|
ex 1104 19 |
|
|
||
|
1104 19 10 |
|
1104 19 10 9000 |
||
|
ex 1104 19 50 |
|
|
||
|
|
|||
|
1104 19 50 9110 |
|||
|
1104 19 50 9130 |
|||
|
|
|||
|
ex 1104 19 69 |
|
|
||
|
1104 19 69 9100 |
|||
|
|
|||
|
ex 1104 22 |
|
|
||
|
ex 1104 22 20 |
|
|
||
|
1104 22 20 9100 |
|||
|
ex 1104 22 30 |
|
|
||
|
1104 22 30 9100 |
|||
|
ex 1104 23 |
|
|
||
|
ex 1104 23 10 |
|
|
||
|
1104 23 10 9100 |
|||
|
1104 23 10 9300 |
|||
|
1104 29 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 1104 29 01 |
|
|
||
|
1104 29 01 9100 |
|||
|
ex 1104 29 03 |
|
|
||
|
1104 29 03 9100 |
|||
|
ex 1104 29 05 |
|
|
||
|
|
|||
|
1104 29 05 9100 |
|||
|
|
|||
|
1104 29 05 9300 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 1104 29 11 |
|
1104 29 11 9000 |
||
|
|
|||
|
1104 29 51 |
|
1104 29 51 9000 |
||
|
1104 29 55 |
|
1104 29 55 9000 |
||
|
1104 30 |
|
|
||
|
1104 30 10 |
|
1104 30 10 9000 |
||
|
1104 30 90 |
|
1104 30 90 9000 |
||
|
1107 |
Slad, pražen ali nepražen: |
|
||
|
1107 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
1107 10 11 |
|
1107 10 11 9000 |
||
|
1107 10 19 |
|
1107 10 19 9000 |
||
|
|
|||
|
1107 10 91 |
|
1107 10 91 9000 |
||
|
1107 10 99 |
|
1107 10 99 9000 |
||
|
1107 20 00 |
|
1107 20 00 9000 |
||
|
ex 1108 |
Škrob; inulin: |
|
||
|
|
|||
|
ex 1108 11 00 |
|
|
||
|
1108 11 00 9200 |
|||
|
1108 11 00 9300 |
|||
|
ex 1108 12 00 |
|
|
||
|
1108 12 00 9200 |
|||
|
1108 12 00 9300 |
|||
|
ex 1108 13 00 |
|
|
||
|
1108 13 00 9200 |
|||
|
1108 13 00 9300 |
|||
|
ex 1108 19 |
|
|
||
|
ex 1108 19 10 |
|
|
||
|
1108 19 10 9200 |
|||
|
1108 19 10 9300 |
|||
|
ex 1109 00 00 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen: |
|
||
|
1109 00 00 9100 |
|||
|
ex 1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
|
||
|
ex 1702 30 |
|
|
||
|
|
|||
|
1702 30 50 |
|
1702 30 50 9000 |
||
|
1702 30 90 |
|
1702 30 90 9000 |
||
|
ex 1702 40 |
|
|
||
|
1702 40 90 |
|
1702 40 90 9000 |
||
|
ex 1702 90 |
|
|
||
|
1702 90 50 |
|
|
||
|
1702 90 50 9100 |
|||
|
1702 90 50 9900 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
1702 90 75 |
|
1702 90 75 9000 |
||
|
1702 90 79 |
|
1702 90 79 9000 |
||
|
2106 |
Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
|
||
|
ex 2106 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
2106 90 55 |
|
2106 90 55 9000 |
4. Krmne mešanice na osnovi žit
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali (7): |
|
||
|
ex 2309 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
2309 10 11 |
|
2309 10 11 9000 |
||
|
2309 10 13 |
|
2309 10 13 9000 |
||
|
|
|||
|
2309 10 31 |
|
2309 10 31 9000 |
||
|
2309 10 33 |
|
2309 10 33 9000 |
||
|
|
|||
|
2309 10 51 |
|
2309 10 51 9000 |
||
|
2309 10 53 |
|
2309 10 53 9000 |
||
|
ex 2309 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
2309 90 31 |
|
2309 90 31 9000 |
||
|
2309 90 33 |
|
2309 90 33 9000 |
||
|
|
|||
|
2309 90 41 |
|
2309 90 41 9000 |
||
|
2309 90 43 |
|
2309 90 43 9000 |
||
|
|
|||
|
2309 90 51 |
|
2309 90 51 9000 |
||
|
2309 90 53 |
|
2309 90 53 9000 |
5. Goveje in telečje meso
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 0102 |
Živo govedo: |
|
||
|
ex 0102 10 |
|
|
||
|
ex 0102 10 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
0102 10 10 9140 |
|||
|
0102 10 10 9150 |
|||
|
ex 0102 10 30 |
|
|
||
|
|
|||
|
0102 10 30 9140 |
|||
|
0102 10 30 9150 |
|||
|
ex 0102 10 90 |
|
|
||
|
0102 10 90 9120 |
|||
|
ex 0102 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 0102 90 41 |
|
|
||
|
0102 90 41 9100 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0102 90 51 |
|
0102 90 51 9000 |
||
|
0102 90 59 |
|
0102 90 59 9000 |
||
|
|
|||
|
0102 90 61 |
|
0102 90 61 9000 |
||
|
0102 90 69 |
|
0102 90 69 9000 |
||
|
|
|||
|
0102 90 71 |
|
0102 90 71 9000 |
||
|
0102 90 79 |
|
0102 90 79 9000 |
||
|
0201 |
Meso, goveje, sveže ali ohlajeno: |
|
||
|
0201 10 00 |
|
|
||
|
|
|||
|
0201 10 00 9110 |
|||
|
0201 10 00 9120 |
|||
|
|
|||
|
0201 10 00 9130 |
|||
|
0201 10 00 9140 |
|||
|
0201 20 |
|
|
||
|
0201 20 20 |
|
|
||
|
0201 20 20 9110 |
|||
|
0201 20 20 9120 |
|||
|
0201 20 30 |
|
|
||
|
0201 20 30 9110 |
|||
|
0201 20 30 9120 |
|||
|
0201 20 50 |
|
|
||
|
|
|||
|
0201 20 50 9110 |
|||
|
0201 20 50 9120 |
|||
|
|
|||
|
0201 20 50 9130 |
|||
|
0201 20 50 9140 |
|||
|
ex 0201 20 90 |
|
|
||
|
0201 20 90 9700 |
|||
|
0201 30 00 |
|
|
||
|
0201 30 00 9050 |
|||
|
0201 30 00 9060 |
|||
|
|
|||
|
0201 30 00 9100 |
|||
|
0201 30 00 9120 |
|||
|
0201 30 00 9140 |
|||
|
ex 0202 |
Goveje meso, zamrznjeno: |
|
||
|
0202 10 00 |
|
|
||
|
0202 10 00 9100 |
|||
|
0202 10 00 9900 |
|||
|
ex 0202 20 |
|
|
||
|
0202 20 10 |
|
0202 20 10 9000 |
||
|
0202 20 30 |
|
0202 20 30 9000 |
||
|
0202 20 50 |
|
|
||
|
0202 20 50 9100 |
|||
|
0202 20 50 9900 |
|||
|
ex 0202 20 90 |
|
|
||
|
0202 20 90 9100 |
|||
|
0202 30 |
|
|
||
|
0202 30 90 |
|
|
||
|
0202 30 90 9100 |
|||
|
0202 30 90 9200 |
|||
|
0202 30 90 9900 |
|||
|
0206 |
Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: |
|
||
|
0206 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
0206 10 95 |
|
0206 10 95 9000 |
||
|
|
|||
|
0206 29 |
|
|
||
|
|
|||
|
0206 29 91 |
|
0206 29 91 9000 |
||
|
ex 0210 |
Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov: |
|
||
|
ex 0210 20 |
|
|
||
|
ex 0210 20 90 |
|
|
||
|
0210 20 90 9100 |
|||
|
ex 1602 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi: |
|
||
|
ex 1602 50 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 1602 50 31 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
1602 50 31 9125 |
|||
|
|
|||
|
1602 50 31 9325 |
|||
|
ex 1602 50 95 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
1602 50 95 9125 |
|||
|
|
|||
|
1602 50 95 9325 |
6. Prašičje meso
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 0103 |
Živi prašiči: |
|
||
|
|
|||
|
ex 0103 91 |
|
|
||
|
0103 91 10 |
|
0103 91 10 9000 |
||
|
ex 0103 92 |
|
|
||
|
|
|||
|
0103 92 19 |
|
0103 92 19 9000 |
||
|
ex 0203 |
Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
|
||
|
|
|||
|
ex 0203 11 |
|
|
||
|
0203 11 10 |
|
0203 11 10 9000 |
||
|
ex 0203 12 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0203 12 11 |
|
|
||
|
0203 12 11 9100 |
|||
|
ex 0203 12 19 |
|
|
||
|
0203 12 19 9100 |
|||
|
ex 0203 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0203 19 11 |
|
|
||
|
0203 19 11 9100 |
|||
|
ex 0203 19 13 |
|
|
||
|
0203 19 13 9100 |
|||
|
ex 0203 19 15 |
|
|
||
|
0203 19 15 9100 |
|||
|
|
|||
|
ex 0203 19 55 |
|
|
||
|
0203 19 55 9110 |
|||
|
0203 19 55 9310 |
|||
|
|
|||
|
ex 0203 21 |
|
|
||
|
0203 21 10 |
|
0203 21 10 9000 |
||
|
ex 0203 22 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0203 22 11 |
|
|
||
|
0203 22 11 9100 |
|||
|
ex 0203 22 19 |
|
|
||
|
0203 22 19 9100 |
|||
|
ex 0203 29 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0203 29 11 |
|
|
||
|
0203 29 11 9100 |
|||
|
ex 0203 29 13 |
|
|
||
|
0203 29 13 9100 |
|||
|
ex 0203 29 15 |
|
|
||
|
0203 29 15 9100 |
|||
|
|
|||
|
ex 0203 29 55 |
|
|
||
|
0203 29 55 9110 |
|||
|
ex 0210 |
Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov: |
|
||
|
|
|||
|
ex 0210 11 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 0210 11 11 |
|
|
||
|
0210 11 11 9100 |
|||
|
|
|||
|
ex 0210 11 31 |
|
|
||
|
|
|||
|
0210 11 31 9110 |
|||
|
|
|||
|
02 10 11 319910 |
|||
|
ex 0210 12 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0210 12 11 |
|
|
||
|
0210 12 11 9100 |
|||
|
ex 0210 12 19 |
|
|
||
|
0210 12 19 9100 |
|||
|
ex 0210 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 0210 19 40 |
|
|
||
|
0210 19 40 9100 |
|||
|
ex 0210 19 50 |
|
|
||
|
|
|||
|
0210 19 50 9100 |
|||
|
|
|||
|
0210 19 50 9310 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 0210 19 81 |
|
|
||
|
0210 19 81 9100 |
|||
|
0210 19 81 9300 |
|||
|
ex 1601 00 |
Klobase in podobni izdelki iz mesa, drugih užitnih klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov: |
|
||
|
|
|||
|
1601 00 91 |
|
|
||
|
1601 00 91 9120 |
|||
|
1601 00 91 9190 |
|||
|
1601 00 99 |
|
|
||
|
1601 00 99 9110 |
|||
|
1601 00 99 9190 |
|||
|
ex 1602 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi: |
|
||
|
|
|||
|
ex 1602 41 |
|
|
||
|
ex 1602 41 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
1602 41 10 9110 |
|||
|
1602 41 10 9130 |
|||
|
ex 1602 42 |
|
|
||
|
ex 1602 42 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
1602 42 10 9110 |
|||
|
1602 42 10 9130 |
|||
|
ex 1602 49 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 1602 49 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
1602 49 19 9130 |
7. Perutninsko meso
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 0105 |
Živa perutnina, in sicer kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke: |
|
||
|
|
|||
|
0105 11 |
|
|
||
|
|
|||
|
0105 11 11 |
|
0105 11 11 9000 |
||
|
0105 11 19 |
|
0105 11 19 9000 |
||
|
|
|||
|
0105 11 91 |
|
0105 11 91 9000 |
||
|
0105 11 99 |
|
0105 11 99 9000 |
||
|
0105 12 00 |
|
0105 12 00 9000 |
||
|
ex 0105 19 |
|
|
||
|
0105 19 20 |
|
0105 19 20 9000 |
||
|
ex 0207 |
Meso in užitni odpadki perutnine iz tar. št. 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
||
|
|
|||
|
ex 0207 12 |
|
|
||
|
ex 0207 12 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
0207 12 10 9900 |
|||
|
ex 0207 12 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 12 90 9190 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 12 90 9990 |
|||
|
ex 0207 14 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
ex 0207 14 20 |
|
|
||
|
|
|||
|
0207 14 20 9900 |
|||
|
ex 0207 14 60 |
|
|
||
|
|
|||
|
0207 14 60 9900 |
|||
|
ex 0207 14 70 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 14 70 9190 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 14 70 9290 |
|||
|
|
|||
|
0207 25 |
|
|
||
|
0207 25 10 |
|
0207 25 10 9000 |
||
|
0207 25 90 |
|
0207 25 90 9000 |
||
|
ex 0207 27 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0207 27 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 27 10 9990 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0207 27 60 |
|
0207 27 60 9000 |
||
|
0207 27 70 |
|
0207 27 70 9000 |
8. Jajca
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 0407 00 |
Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0407 00 11 |
|
0407 00 11 9000 |
||
|
0407 00 19 |
|
0407 00 19 9000 |
||
|
0407 00 30 |
|
0407 00 30 9000 |
||
|
0408 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |
|
||
|
|
|||
|
ex 0408 11 |
|
|
||
|
ex 0408 11 80 |
|
|
||
|
0408 11 80 9100 |
|||
|
ex 0408 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0408 19 81 |
|
|
||
|
0408 19 81 9100 |
|||
|
ex 0408 19 89 |
|
|
||
|
0408 19 89 9100 |
|||
|
|
|||
|
ex 0408 91 |
|
|
||
|
ex 0408 91 80 |
|
|
||
|
0408 91 80 9100 |
|||
|
ex 0408 99 |
|
|
||
|
ex 0408 99 80 |
|
|
||
|
0408 99 80 9100 |
9. Mleko in mlečni izdelki
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
0401 |
Mleko in smetana, nekoncentrirana niti ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil (50): |
|
||
|
0401 10 |
|
|
||
|
0401 10 10 |
|
0401 10 10 9000 |
||
|
0401 10 90 |
|
0401 10 90 9000 |
||
|
0401 20 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 20 11 |
|
|
||
|
0401 20 11 9100 |
|||
|
0401 20 11 9500 |
|||
|
0401 20 19 |
|
|
||
|
0401 20 19 9100 |
|||
|
0401 20 19 9500 |
|||
|
|
|||
|
0401 20 91 |
|
0401 20 91 9000 |
||
|
0401 20 99 |
|
0401 20 99 9000 |
||
|
0401 30 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 11 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 11 9400 |
|||
|
0401 30 11 9700 |
|||
|
0401 30 19 |
|
|
||
|
0401 30 19 9700 |
|||
|
|
|||
|
0401 30 31 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 31 9100 |
|||
|
0401 30 31 9400 |
|||
|
0401 30 31 9700 |
|||
|
0401 30 39 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 39 9100 |
|||
|
0401 30 39 9400 |
|||
|
0401 30 39 9700 |
|||
|
|
|||
|
0401 30 91 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 91 9100 |
|||
|
0401 30 91 9500 |
|||
|
0401 30 99 |
|
|
||
|
|
|||
|
0401 30 99 9100 |
|||
|
0401 30 99 9500 |
|||
|
0402 |
Mleko in smetana, koncentrirana ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila (43): |
|
||
|
ex 0402 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 10 11 |
|
0402 10 11 9000 |
||
|
0402 10 19 |
|
0402 10 19 9000 |
||
|
|
|||
|
0402 10 91 |
|
0402 10 91 9000 |
||
|
0402 10 99 |
|
0402 10 99 9000 |
||
|
|
|||
|
ex 0402 21 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 21 11 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 21 11 9200 |
|||
|
0402 21 11 9300 |
|||
|
0402 21 11 9500 |
|||
|
0402 21 11 9900 |
|||
|
|
|||
|
0402 21 17 |
|
0402 21 17 9000 |
||
|
0402 21 19 |
|
|
||
|
0402 21 19 9300 |
|||
|
0402 21 19 9500 |
|||
|
0402 21 19 9900 |
|||
|
|
|||
|
0402 21 91 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 21 91 9100 |
|||
|
0402 21 91 9200 |
|||
|
0402 21 91 9350 |
|||
|
0402 21 91 9500 |
|||
|
0402 21 99 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 21 99 9100 |
|||
|
0402 21 99 9200 |
|||
|
0402 21 99 9300 |
|||
|
0402 21 99 9400 |
|||
|
0402 21 99 9500 |
|||
|
0402 21 99 9600 |
|||
|
0402 21 99 9700 |
|||
|
0402 21 99 9900 |
|||
|
ex 0402 29 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0402 29 15 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 29 15 9200 |
|||
|
0402 29 15 9300 |
|||
|
0402 29 15 9500 |
|||
|
0402 29 15 9900 |
|||
|
0402 29 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 29 19 9300 |
|||
|
0402 29 19 9500 |
|||
|
0402 29 19 9900 |
|||
|
|
|||
|
0402 29 91 |
|
0402 29 91 9000 |
||
|
0402 29 99 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 29 99 9100 |
|||
|
0402 29 99 9500 |
|||
|
|
|||
|
0402 91 |
|
|
||
|
0402 91 10 |
|
|
||
|
0402 91 10 9370 |
|||
|
0402 91 30 |
|
|
||
|
0402 91 30 9300 |
|||
|
|
|||
|
0402 91 99 |
|
0402 91 99 9000 |
||
|
0402 99 |
|
|
||
|
0402 99 10 |
|
|
||
|
0402 99 10 9350 |
|||
|
|
|||
|
0402 99 31 |
|
|
||
|
|
|||
|
0402 99 31 9150 |
|||
|
0402 99 31 9300 |
|||
|
0402 99 31 9500 |
|||
|
0402 99 39 |
|
|
||
|
0402 99 39 9150 |
|||
|
ex 0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne |
|
||
|
ex 0403 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0403 90 11 |
|
0403 90 11 9000 |
||
|
0403 90 13 |
|
|
||
|
0403 90 13 9200 |
|||
|
0403 90 13 9300 |
|||
|
0403 90 13 9500 |
|||
|
0403 90 13 9900 |
|||
|
0403 90 19 |
|
0403 90 19 9000 |
||
|
|
|||
|
0403 90 33 |
|
|
||
|
0403 90 33 9400 |
|||
|
0403 90 33 9900 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0403 90 51 |
|
|
||
|
0403 90 51 9100 |
|||
|
0403 90 59 |
|
|
||
|
0403 90 59 9170 |
|||
|
0403 90 59 9310 |
|||
|
0403 90 59 9340 |
|||
|
0403 90 59 9370 |
|||
|
0403 90 59 9510 |
|||
|
ex 0404 |
Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila; izdelki sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
||
|
0404 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
ex 0404 90 21 |
|
|
||
|
|
|||
|
0404 90 21 9120 |
|||
|
0404 90 21 9160 |
|||
|
0404 90 23 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0404 90 23 9120 |
|||
|
0404 90 23 9130 |
|||
|
0404 90 23 9140 |
|||
|
0404 90 23 9150 |
|||
|
ex 0404 90 29 |
|
|
||
|
|
|||
|
0404 90 29 9110 |
|||
|
0404 90 29 9115 |
|||
|
0404 90 29 9125 |
|||
|
0404 90 29 9140 |
|||
|
|
|||
|
0404 90 81 |
|
|
||
|
0404 90 81 9100 |
|||
|
ex 0404 90 83 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0404 90 83 9110 |
|||
|
0404 90 83 9130 |
|||
|
0404 90 83 9150 |
|||
|
0404 90 83 9170 |
|||
|
|
|||
|
0404 90 83 9936 |
|||
|
ex 0405 |
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi: |
|
||
|
0405 10 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0405 10 11 |
|
|
||
|
|
|||
|
0405 10 11 9500 |
|||
|
0405 10 11 9700 |
|||
|
0405 10 19 |
|
|
||
|
|
|||
|
0405 10 19 9500 |
|||
|
0405 10 19 9700 |
|||
|
0405 10 30 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0405 10 30 9100 |
|||
|
0405 10 30 9300 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0405 10 30 9700 |
|||
|
0405 10 50 |
|
|
||
|
|
|||
|
|
|||
|
0405 10 50 9300 |
|||
|
|
|||
|
|
|||
|
0405 10 50 9500 |
|||
|
0405 10 50 9700 |
|||
|
0405 10 90 |
|
0405 10 90 9000 |
||
|
ex 0405 20 |
|
|
||
|
0405 20 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
0405 20 90 9500 |
|||
|
0405 20 90 9700 |
|||
|
0405 90 |
|
|
||
|
0405 90 10 |
|
0405 90 10 9000 |
||
|
0405 90 90 |
|
0405 90 90 9000 |
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Dodatne zahteve za uporabo tarifne oznake |
Oznaka proizvoda |
|||
|
Največja vsebnost vode v masi proizvoda (%) |
Najmanjša vsebnost maščobe v suhi snovi (%) |
|||||
|
ex 0406 |
|
|
|
|||
|
ex 0406 10 |
|
|
|
|
||
|
ex 0406 10 20 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 10 20 9100 |
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
55 |
45 |
0406 10 20 9230 |
|||
|
55 |
39 |
0406 10 20 9290 |
|||
|
60 |
|
0406 10 20 9300 |
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
60 |
|
0406 10 20 9610 |
|||
|
60 |
5 |
0406 10 20 9620 |
|||
|
57 |
19 |
0406 10 20 9630 |
|||
|
|
|
|
|||
|
40 |
39 |
0406 10 20 9640 |
|||
|
50 |
39 |
0406 10 20 9650 |
|||
|
|
|
0406 10 20 9660 |
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
60 |
60 |
0406 10 20 9830 |
|||
|
59 |
69 |
0406 10 20 9850 |
|||
|
|
|
0406 10 20 9870 |
|||
|
|
|
0406 10 20 9900 |
|||
|
ex 0406 20 |
|
|
|
|
||
|
ex 0406 20 90 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 20 90 9100 |
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
40 |
34 |
0406 20 90 9913 |
|||
|
20 |
30 |
0406 20 90 9915 |
|||
|
15 |
30 |
0406 20 90 9917 |
|||
|
5 |
30 |
0406 20 90 9919 |
|||
|
|
|
0406 20 90 9990 |
|||
|
ex 0406 30 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
ex 0406 30 31 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
60 |
|
0406 30 31 9710 |
|||
|
60 |
20 |
0406 30 319730 |
|||
|
|
|
|
|||
|
57 |
|
0406 30 31 9910 |
|||
|
57 |
20 |
0406 30 31 9930 |
|||
|
57 |
40 |
0406 30 31 9950 |
|||
|
ex 0406 30 39 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
60 |
48 |
0406 30 39 9500 |
|||
|
57 |
48 |
0406 30 39 9700 |
|||
|
|
|
|
|||
|
54 |
48 |
0406 30 39 9930 |
|||
|
54 |
55 |
0406 30 39 9950 |
|||
|
ex 0406 30 90 |
|
54 |
79 |
0406 30 90 9000 |
||
|
ex 0406 40 |
|
|
|
|
||
|
ex 0406 40 50 |
|
53 |
48 |
0406 40 50 9000 |
||
|
ex 0406 40 90 |
|
50 |
40 |
0406 40 90 9000 |
||
|
ex 0406 90 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
ex 0406 90 13 |
|
40 |
45 |
0406 90 13 9000 |
||
|
ex 0406 90 15 |
|
|
|
|
||
|
38 |
45 |
0406 90 15 9100 |
|||
|
ex 0406 90 17 |
|
|
|
|
||
|
38 |
45 |
0406 90 17 9100 |
|||
|
ex 0406 90 21 |
|
39 |
48 |
0406 90 21 9900 |
||
|
ex 0406 90 23 |
|
47 |
40 |
0406 90 23 9900 |
||
|
ex 0406 90 25 |
|
47 |
45 |
0406 90 25 9900 |
||
|
ex 0406 90 27 |
|
52 |
45 |
0406 90 27 9900 |
||
|
ex 0406 90 32 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
56 |
43 |
0406 90 32 9119 |
|||
|
ex 0406 90 35 |
|
|
|
|
||
|
38 |
40 |
0406 90 35 9190 |
|||
|
38 |
40 |
0406 90 35 9990 |
|||
|
ex 0406 90 37 |
|
40 |
45 |
0406 90 37 9000 |
||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
ex 0406 90 61 |
|
35 |
32 |
0406 90 61 9000 |
||
|
ex 0406 90 63 |
|
|
|
|
||
|
35 |
36 |
0406 90 63 9100 |
|||
|
35 |
36 |
0406 90 63 9900 |
|||
|
ex 0406 90 69 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 90 69 9100 |
|||
|
38 |
30 |
0406 90 69 9910 |
|||
|
|
|
|
|||
|
ex 0406 90 73 |
|
45 |
44 |
0406 90 73 9900 |
||
|
ex 0406 90 75 |
|
45 |
39 |
0406 90 75 9900 |
||
|
ex 0406 90 76 |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|||
|
50 |
45 |
0406 90 76 9300 |
|||
|
44 |
45 |
0406 90 76 9400 |
|||
|
46 |
55 |
0406 90 76 9500 |
|||
|
ex 0406 90 78 |
|
|
|
|
||
|
50 |
20 |
0406 90 78 9100 |
|||
|
45 |
48 |
0406 90 78 9300 |
|||
|
45 |
55 |
0406 90 78 9500 |
|||
|
ex 0406 90 79 |
|
56 |
40 |
0406 90 79 9900 |
||
|
ex 0406 90 81 |
|
44 |
45 |
0406 90 81 9900 |
||
|
ex 0406 90 85 |
|
|
|
|
||
|
40 |
39 |
0406 90 85 9930 |
|||
|
45 |
39 |
0406 90 85 9970 |
|||
|
|
|
0406 90 85 9999 |
|||
|
|
|
|
|||
|
ex 0406 90 86 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 90 86 9100 |
|||
|
|
|
|
|||
|
52 |
|
0406 90 86 9200 |
|||
|
51 |
5 |
0406 90 86 9300 |
|||
|
47 |
19 |
0406 90 86 9400 |
|||
|
40 |
39 |
0406 90 86 9900 |
|||
|
ex 0406 90 87 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 90 87 9100 |
|||
|
|
|
|
|||
|
60 |
|
0406 90 87 9200 |
|||
|
55 |
5 |
0406 90 87 9300 |
|||
|
53 |
19 |
0406 90 87 9400 |
|||
|
|
|
|
|||
|
45 |
45 |
0406 90 87 9951 |
|||
|
45 |
45 |
0406 90 87 9971 |
|||
|
43 |
53 |
0406 90 87 9972 |
|||
|
46 |
45 |
0406 90 87 9973 |
|||
|
41 |
50 |
0406 90 87 9974 |
|||
|
39 |
60 |
0406 90 87 9975 |
|||
|
47 |
40 |
0406 90 87 9979 |
|||
|
ex 0406 90 88 |
|
|
|
|
||
|
|
|
0406 90 88 9100 |
|||
|
|
|
|
|||
|
|
|
|
|||
|
60 |
10 |
0406 90 88 9300 |
|||
|
|
|
|
|||
|
55 |
40 |
0406 90 88 9500 |
|||
10. Beli in surovi sladkor brez nadaljnje predelave
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 1701 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju: |
|
||
|
|
|||
|
ex 1701 11 |
|
|
||
|
ex 1701 11 90 |
|
|
||
|
1701 11 90 9100 |
|||
|
|
|||
|
1701 11 90 9910 |
|||
|
ex 1701 12 |
|
|
||
|
ex 1701 12 90 |
|
|
||
|
1701 12 90 9100 |
|||
|
|
|||
|
1701 12 90 9910 |
|||
|
|
|||
|
1701 91 00 |
|
1701 91 00 9000 |
||
|
ex 1701 99 |
|
|
||
|
1701 99 10 |
|
|
||
|
1701 99 10 9100 |
|||
|
|
|||
|
1701 99 10 9910 |
|||
|
1701 99 10 9950 |
|||
|
ex 1701 99 90 |
|
|
||
|
1701 99 90 9100 |
11. Sirupi in drugi izdelki iz sladkorja
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka proizvoda |
||
|
ex 1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
|
||
|
ex 1702 40 |
|
|
||
|
ex 1702 40 10 |
|
|
||
|
1702 40 10 9100 |
|||
|
1702 60 |
|
|
||
|
1702 60 10 |
|
1702 60 10 9000 |
||
|
1702 60 95 |
|
1702 60 95 9000 |
||
|
ex 1702 90 |
|
|
||
|
1702 90 30 |
|
1702 90 30 9000 |
||
|
|
|||
|
1702 90 71 |
|
1702 90 71 9000 |
||
|
ex 1702 90 95 |
|
|
||
|
1702 90 95 9100 |
|||
|
1702 90 95 9900 |
|||
|
2106 |
Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
|
||
|
ex 2106 90 |
|
|
||
|
|
|||
|
2106 90 30 |
|
2106 90 30 9000 |
||
|
|
|||
|
2106 90 59 |
|
2106 90 59 9000 “ |
(1) UL L 149, 7.6.2008, str. 55.
(2) Za določanje vsebnosti maščob se uporablja analitični postopek iz Priloge I (metoda A) k Direktivi Komisije 84/4/EGS (UL L 15, 18.1.1984, str. 28).
(3) Za določanje vsebnosti maščob se uporablja naslednji postopek:
|
— |
vzorec se zdrobi, tako da več kot 90 % snovi lahko gre skozi sito z velikostjo okenca 500 mikrometrov in 100 % snovi lahko gre skozi sito z velikostjo okenca 1 000 mikrometrov, |
|
— |
nato se uporabi analitični postopek iz Priloge I (metoda A) k Direktivi 84/4/EGS. |
(4) Pri škrobu se vsebnost suhe snovi določa s postopkom iz Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 687/2008 (UL L 192, 19.7.2008, str. 20). Čistoča škroba se določa z modificirano Ewersovo polarimetrijsko metodo iz Priloge III, del L, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).
(5) Izvozno nadomestilo za škrob se prilagodi po naslednji formuli:
|
1. |
Krompirjev škrob: dejanski % suhe snovi/80 × izvozno nadomestilo. |
|
2. |
Vse druge vrste škroba: dejanski % suhe snovi/87 × izvozno nadomestilo. |
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj zahtevka navede vsebnost suhe snovi proizvoda na izjavi, ki je predvidena v ta namen.
(6) Izvozno nadomestilo se plača za proizvode z vsebnostjo suhe snovi najmanj 78 %. Izvozno nadomestilo za proizvode z vsebnostjo suhe snovi manj kot 78 % se prilagodi po naslednji formuli:
((dejanska suha snov)/78) × izvozno nadomestilo
Vsebnost suhe snovi se določa s postopkom 2 iz Priloge II k Direktivi Komisije št. 79/796/EGS (UL L 239, 22.9.1979, str. 24) ali s katerim koli drugim ustreznim analitičnim postopkom, ki zagotavlja vsaj takšne rezultate.
(7) Zajema jih Uredba Komisije (ES) št. 1517/95 (UL L 147, 30.6.1995, str. 51).
(8) Za namene nadomestil se upošteva samo škrob iz žitnih proizvodov. Žitni proizvodi so proizvodi iz tarifnih podštevilk 0709 90 60 in 0712 90 19 , poglavja 10 in tarifnih številk 1101 , 1102 , 1103 in 1104 (nepredelani in nerekonstruirani) razen tarifne podštevilke 1104 30 in vsebnost žit v proizvodih iz tarifnih podštevilk 1904 10 10 in 1904 10 90 kombinirane nomenklature. Šteje se, da je vsebnost žit v proizvodih iz tarifnih podštevilk 1904 10 10 in 1904 10 90 kombinirane nomenklature enaka masi tega končnega proizvoda. Nadomestilo za žita se ne izplača, če z analizo ni mogoče natančno ugotoviti izvora škroba.
(9) Nadomestilo se plača samo za proizvode, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba.
(10) Za razvrstitev pod to tarifno podštevilko je treba predložiti potrdilo iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 433/2007 (UL L 104, 21.4.2007, str. 3).
(11) Nadomestilo se odobri pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 21), in, če je ustrezno, iz Uredbe Komisije (ES) št. 1741/2006 (UL L 329, 25.11.2006, str. 7).
(12) UL L 308, 8.11.2006, str. 7.
(13) UL L 281, 24.10.2008, str. 3.
(14) UL L 325, 24.11.2006, str. 12.
(15) Vsebnost pustega govejega mesa brez maščobe se določa s postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 2429/86 (UL L 210, 1.8.1986, str. 39). Izraz ‚povprečna vsebnost‘ se nanaša na velikost vzorca, kakor je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 765/2002 (UL L 117, 4.5.2002, str. 6). Vzorec se vzame od tistega dela pošiljke, ki predstavlja najvišje tveganje.
(16) Določanje vsebnosti kolagena:
Šteje se, da vsebnost kolagena pomeni vsebnost hidroksiprolina, pomnoženo s faktorjem 8. Vsebnost hidroksiprolina je treba določati z metodo ISO 3496-1978.
(17) Proizvode in njihove dele je mogoče razvrstiti v to tarifno podštevilko samo, če je iz njihove velikosti in značilnosti enotnega mišičnega tkiva mogoče ugotoviti, da so iz omenjenih osnovnih delov. Izraz ‚in njihovi deli‘ se nanaša na proizvode z neto maso dela najmanj 100 gramov ali na proizvode, razrezane na enake kose, za katere je mogoče jasno ugotoviti, da so iz omenjenega osnovnega kosa in ki so pakirani skupaj s skupno neto maso vsaj 100 gramov.
(18) Do nadomestila so upravičeni samo tisti proizvodi, za imena katerih pristojni organi države članice proizvajalke izdajo potrdilo.
(19) Nadomestilo za klobase, shranjene v posodah s konzervansom, se odobri na neto maso po odbitku mase te tekočine.
(20) Masa parafinske plasti, določena glede na običajno uporabo v panogi, se šteje kot del neto mase klobase.
(21) Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2333/97 (UL L 323, 26.11.1997, str. 25)
(22) Če se sestavljena živila (vključno s pripravljenimi jedmi), ki vsebujejo klobase, zaradi njihove sestave razvrstijo v tarifno številko 1601 , se nadomestilo odobri samo na neto maso klobas, mesa in klavničnih odpadkov, vključno z maščobami kakršnega koli izvora, ki so del teh živil.
(23) Nadomestilo za proizvode, ki vsebujejo kosti, se odobri na neto maso proizvoda po odbitku mase kosti.
(24) Nadomestilo se odobri, če so izpolnjeni pogojih iz Uredbe Komisije (ES) št. 903/2008 (UL L 249, 18.9.2008 , str. 3). Pri opravljanju izvoznih carinskih formalnosti izvoznik predloži pisno izjavo, da ti proizvodi izpolnjujejo navedene pogoje.
(25) Vsebnost mesa in maščobe se določa z analitičnim postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 2004/2002 (UL L 308, 9.11.2002, str. 22).
(26) Vsebnost mesa ali kakršnih koli klavničnih odpadkov, vključno z maščobami kakršne koli vrste ali izvora, se določa z analitičnim postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 226/89 (UL L 29, 31.1.1989, str. 11).
(27) Zamrzovanje proizvodov v skladu s prvim odstavkom člena 7(3) Uredbe (ES) št. 612/2009 (UL L 186, 17.7.2009, str. 1) ni dovoljeno.
(28) Trupi ali polovice trupov so lahko predstavljene s spodnjo čeljustjo ali brez nje.
(29) Plečeta so lahko predstavljena s spodnjo čeljustjo ali brez nje.
(30) Prednji deli so lahko predstavljeni s spodnjo čeljustjo ali brez nje.
(31) Nadomestilo se ne odobri za spodnjo čeljust, podbradek (maščobni del spodnje čeljusti) ali spodnjo čeljust s podbradkom, ki je ponujena posebej.
(32) Nadomestilo se ne odobri za vrat brez kosti, ki je ponujen posebej.
(33) Če na podlagi določb opombe 2 k poglavju 16 KN ni upravičena razvrstitev blaga pod šunke ali dele šunke iz tarifne številke 1602 41 10 9110 , se nadomestilo za oznako proizvoda 1602 42 10 9110 ali 1602 49 19 9130 lahko odobri, ne da bi to vplivalo na uporabo člena 48 Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009.
(34) Če na podlagi določb opombe 2 k poglavju 16 KN ni upravičena razvrstitev blaga pod šunke ali dele šunke iz tarifne številke 1602 42 10 9110 , se nadomestilo za oznako proizvoda 1602 49 19 9130 lahko odobri, ne da bi to vplivalo na uporabo člena 48 Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009.
(35) Velja samo za jajca perutnine, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določijo pristojni organi Evropskih skupnosti, in na katerih je odtisnjena registracijska številka ustanove proizvajalca in/ali drugi podatki, določeni v členu 3(5) Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 (UL L 168, 28.6.2008, str. 5).
(36) Kadar proizvod iz te tarifne podštevilke vsebuje dodano sirotko in/ali proizvode iz sirotke in/ali laktozo in/ali kazein in/ali kazeinate in/ali permeat in/ali proizvode iz oznake KN 3504 , se pri izračunu nadomestila dodana sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 ne upoštevajo.
Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo.
Če proizvod iz te tarifne podštevilke vsebuje permeat, se izvozno nadomestilo ne plača.
Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka navesti v izjavi, predvideni v ta namen, ali proizvod vsebuje permeat oziroma ali je bila dodana nemlečna snov in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 , in če je bila katera od teh snovi dodana:
|
— |
največjo vsebnost nemlečne snovi in/ali sirotke in/ali proizvodov iz sirotke in/ali laktoze in/ali kazeina in/ali kazeinatov in/ali permeata in/ali proizvodov iz oznake KN 3504 na 100 kilogramov končnega proizvoda; in zlasti, |
|
— |
vsebnost laktoze v dodani sirotki. |
(37) Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2287/2000 (UL L 260, 14.10.2000, str. 22).
(38) Če izdelek vsebuje kazein in/ali kazeinate, ki so bili dodani pred predelavo ali med njo, se nadomestilo ne plača. Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navede ali je bil dodan kazein in/ali kazeinati.
(39) Nadomestilo za 100 kilogramov proizvoda iz te tarifne podštevilke je enako vsoti naslednjih elementov:
|
(a) |
zneska na 100 kilogramov, pomnoženega z odstotkom mase mlečne snovi, vsebovane v 100 kilogramih proizvoda. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo. Ko je proizvodu dodana sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 , se znesek na kilogram pomnoži z maso mlečne snovi, ki ni sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 , dodani na 100 kilogramov proizvoda; |
|
(b) |
elementa, izračunanega v skladu s členom 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (UL L 234, 29.8.2006, str. 4). Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka navesti v izjavi, predvideni v ta namen, ali proizvod vsebuje permeat oziroma ali je bila dodana nemlečna snov in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 , in če je bila katera od teh snovi dodana:
|
Če mlečna snov v proizvodu vsebuje permeat, se izvozno nadomestilo ne plača.
(40) Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 707/98 (UL L 98, 31.3.1998, str. 11).
(41) Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 823/96 (UL L 111, 4.5.1996, str. 9).
|
(a) |
Pri sirih v izvirnem pakiranju, ki vsebuje tudi konzervirno tekočino, zlasti slanico, se nadomestilo odobri za neto težo, od katere se odšteje masa tekočine. |
|
(b) |
Plastična folija, parafin, pepel in vosek, ki se uporabljajo za pakiranje, se pri izračunu nadomestila ne štejejo za del neto teže proizvoda. |
|
(c) |
Kadar je sir v plastični foliji in deklarirana neto teža vključuje težo plastične folije, se znesek nadomestila zmanjša za 0,5 %.
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj izjavi, da je sir pakiran v plastično folijo in ali deklarirana neto teža vključuje težo plastične folije. |
|
(d) |
Kadar je sir v parafinu ali pepelu in deklarirana neto teža vključuje težo parafina ali pepela, se znesek nadomestila zmanjša za 2 %.
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj izjavi, da je sir pakiran v parafinu ali pepelu in ali deklarirana neto teža vključuje težo pepela ali parafina. |
|
(e) |
Kadar je sir v vosku, mora vlagatelj pri opravljanju carinskih formalnosti v deklaraciji navesti neto težo sira brez teže voska. |
(43) Če je pri proizvodih iz te tarifne oznake vsebnost mlečnih beljakovin (vsebnost dušika × 6,38) v nemastni suhi snovi mleka manjša od 34 %, se nadomestilo ne plača. Če v proizvodih v prahu iz te tarifne oznake vsebnost vode v masi proizvoda presega 5 %, se nadomestilo ne plača.
Pri opravljanju carinskih formalnosti mora zainteresirana stranka navesti na ustrezni izjavi najmanjšo vsebnost mlečnih beljakovin v nemastni suhi snovi mleka in za proizvode v prahu najvišjo vsebnost vode.
(44) Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2287/2000 (UL L 260, 14.10.2000, str. 22).
|
(a) |
Kadar proizvod vsebuje nemlečne sestavine, ki niso začimbe ali zelišča, kakor so zlasti šunka, oreščki, kozice, losos, olive, rozine, se znesek nadomestila zmanjša za 10 %.
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, ki je predvidena v ta namen, navede, da so dodane take nemlečne sestavine. |
|
(b) |
Kadar proizvod vsebuje zelišča ali začimbe, kakor so zlasti gorčica, bazilika, česen, origano, se znesek nadomestila zmanjša za 1 %.
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, ki je predvidena v ta namen, navede, da so dodana zelišča ali začimbe. |
|
(c) |
Kadar proizvod vsebuje kazein in/ali kazeinate in/ali sirotko in/ali proizvode iz sirotke in/ali laktozo in/ali permeat in/ali proizvode pod oznako KN 3504 , se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo dodani kazein in/ali kazeinati in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke (razen sirotkinega masla pod oznako KN 0405 10 50 ) in/ali laktoza in/ali permeat in/ali proizvodi pod oznako KN 3504 .
Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, predvideni v ta namen, navede, ali so dodani kazein in/ali kazeinati in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali permeat in/ali proizvodi pod oznako KN 3504 , in kadar so, največjo vsebnost v masi nemlečne snovi in/ali kazeina in/ali kazeinatov in/ali sirotke in/ali proizvodov iz sirotke (kadar je to ustrezno, tudi vsebnost sirotkinega masla) in/ali laktoze in/ali permeata in/ali proizvodov pod oznako KN 3504 na 100 kilogramov končnega proizvoda. |
|
(d) |
Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje, kakor so sol, sirilo ali plesen. |
(46) Nadomestilo za zamrznjeno kondenzirano mleko je enako kot za proizvode iz tarifnih številk 0402 91 in 0402 99 .
(47) Nadomestila za zamrznjene proizvode iz oznak KN 0403 90 11 do 0403 90 39 so enaka kot nadomestila za proizvode iz oznak KN 0403 90 51 do 0403 90 69 .
(48) Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo. Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navesti ali je bila dodana nemlečna snov in če je bila dodana, navesti najvišjo vsebnost nemlečne snovi na 100 kilogramov končnega proizvoda.
(49) Nadomestilo za 100 kilogramov proizvoda iz te podštevilke je enako vsoti naslednjih elementov:
|
(a) |
zneska na 100 kilogramov, pomnoženega z odstotkom mase mlečne snovi, vsebovane v 100 kilogramih proizvoda. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo; |
|
(b) |
elementa, izračunanega v skladu s členom 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (UL L 234, 29.8.2006, str. 4). |
Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navesti najvišjo vsebnost saharoze v mas. % in ali je bila dodana nemlečna snov in če je bila dodana, najvišjo vsebnost nemlečne snovi, dodane na 100 kilogramov končnega proizvoda.
(50) Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine aditivov, potrebnih za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo. Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, ki je predvidena v ta namen, navesti ali so bili aditivi dodani in če so bili, najvišjo vsebnost aditivov.
PRILOGA II
„PRILOGA II
OZNAKE NAMEMBNIH DRŽAV ZA IZVOZNA NADOMESTILA
|
A00 |
Vse namembne države (tretje države, druga ozemlja, oskrba in namembne države, ki se obravnavajo kot izvoz iz Skupnosti). |
|
A01 |
Druge namembne države. |
|
A02 |
Vse namembne države razen Združenih držav Amerike. |
|
A03 |
Vse namembne države razen Švice. |
|
A04 |
Vse tretje države. |
|
A05 |
Druge tretje države. |
|
A10 |
Države članice EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino) Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Švica. |
|
A11 |
Države AKP (afriške, karibske in pacifiške države, pogodbenice Loméjske konvencije) Angola, Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Komori (razen Mayotte), Kongo, Demokratična republika Kongo, Slonokoščena obala, Džibuti, Dominika, Etiopija, otoki Fidži, Gabon, Gambija, Gana, Grenada, Gvineja, Gvineja Bissau, Ekvatorialna Gvineja, Gvajana, Haiti, Jamajka, Kenija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Uganda, Papua – Nova Gvineja, Dominikanska republika, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadine, Sveta Lucija, Salomonovi otoki, Samoa, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Somalija, Sudan, Surinam, Svazi, Tanzanija, Čad, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tuvalu, Vanuatu, Zambija, Zimbabve. |
|
A12 |
Države ali ozemlja v sredozemskem bazenu Ceuta in Melilla, Gibraltar, Turčija, Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Libanon, Sirija, Izrael, Zahodni breg in Gaza, Jordanija. |
|
A13 |
Države članice OPEC (Organizacija držav izvoznic nafte) Alžirija, Libija, Nigerija, Gabon, Venezuela, Irak, Iran, Saudova Arabija, Kuvajt, Katar, Združeni arabski emirati, Indonezija. |
|
A14 |
Države članice ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije) Mjanmar, Tajska, Laos, Vietnam, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini. |
|
A15 |
Države Latinske Amerike Mehika, Gvatemala, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Haiti, Dominikanska republika, Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Peru, Brazilija, Čile, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina. |
|
A16 |
Države članice SAARC (Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje) Pakistan, Indija, Bangladeš, Maldivi, Šrilanka, Nepal, Butan. |
|
A17 |
Države članice EGP (Evropski gospodarski prostor), razen Evropske unije Islandija, Norveška, Lihtenštajn. |
|
A18 |
Države ali ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. |
|
A19 |
Države članice NAFTA (Severnoameriški sporazum o svobodni trgovini) Združene države Amerike, Kanada, Mehika. |
|
A20 |
Države članice skupnega južnoameriškega trga (Mercosur – Southern Cone Common Market) Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina. |
|
A21 |
Novoindustrializirane azijske države Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Hongkong. |
|
A22 |
Dinamična azijska gospodarstva Tajska, Malezija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Hongkong. |
|
A23 |
Države članice APEC (Skupina za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje) Združene države Amerike, Kanada, Mehika, Čile, Tajska, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini, Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Tajvan, Hongkong, Avstralija, Papua Nova Gvineja, Nova Zelandija. |
|
A24 |
Skupnost neodvisnih držav Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija. |
|
A25 |
Države članice OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki niso članice EU Islandija, Norveška, Švica, Turčija, Združene države Amerike, Kanada, Mehika, Južna Koreja, Japonska, Avstralija, Avstralska tihomorska ozemlja, Nova Zelandija, Novozelandska tihomorska ozemlja. |
|
A26 |
Evropske države ali ozemlja zunaj Evropske unije Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Švica, Ferski otoki, Andora, Gibraltar, Vatikan, Turčija, Albanija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. |
|
A27 |
Africa (A28) (A29) Države ali ozemlja Severne Afrike, druge afriške države. |
|
A28 |
Države ali ozemlja Severne Afrike Ceuta in Melilla, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt. |
|
A29 |
Druge afriške države Sudan, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Čad, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Principe, Gabon, Kongo, Demokratična republika Kongo, Ruanda, Burundi, Sveta Helena in pridružena območja, Angola, Etiopija, Eritreja, Džibuti, Somalija, Kenija, Uganda, Tanzanija, Sejšeli in pridružena območja, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Mozambik, Madagaskar, Mauritius, Komori, Mayotte, Zambija, Zimbabve, Malavi, Južna Afrika, Namibija, Bocvana, Svazi, Lesoto. |
|
A30 |
Amerika (A31) (A32) (A33) Severna Amerika, Srednja Amerika in Antili, Južna Amerika. |
|
A31 |
Severna Amerika Združene države Amerike, Kanada, Grenlandija, Saint Piere in Miquelon. |
|
A32 |
Srednja Amerika in Antili Mehika, Bermudi, Gvatemala, Belize, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Panama, Angvila, Kuba, Saint Kitts in Nevis, Haiti, Bahami, Otoki Turks in Caicos, Dominikanska republika, Deviški otoki (ZDA), Antigva in Barbuda, Dominika, Kajmanski otoki, Jamajka, Saint Lucia, Saint Vincent, Britanski Deviški otoki, Barbados, Montserrat, Trinidad in Tobago, Grenada, Aruba, Nizozemski Antili. |
|
A33 |
Južna Amerika Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Surinam, Ekvador, Peru, Brazilija, Čile, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina, Falklandski otoki. |
|
A34 |
Azija (A35) (A36) Bližnji in Srednji Vzhod, druge azijske države. |
|
A35 |
Bližnji in Srednji Vzhod Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Zahodni breg in Gaza, Jordanija, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati, Oman, Jemen. |
|
A36 |
Druge azijske države Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija, Afganistan, Pakistan, Indija, Bangladeš, Maldivi, Šrilanka, Nepal, Butan, Mjanmar, Tajska, Laos, Vietnam, Kambodža, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini, Mongolija, Kitajska, Severna Koreja, Južna Koreja, Japonska, Tajvan, Hongkong, Macao. |
|
A37 |
Oceanija in polarna območja (A38) (A39) Avstralija in Nova Zelandija, druge države Oceanije in polarna območja. |
|
A38 |
Avstralija in Nova Zelandija Avstralija, Avstralska tihomorska ozemlja, Nova Zelandija, Novozelandska tihomorska ozemlja. |
|
A39 |
Druge države Oceanije in polarna območja Papua Nova Gvineja, Nauru, Salomonovi otoki, Tuvalu, Nova Kaledonija in pridružena območja, Ameriška tihomorska ozemlja, Wallis in Fortuna, Kiribati, Pitcairn, Fidži, Vanuatu, Tonga, Samoa, Severni Marianski otoki, Francoska Polinezija, Federativne države Mikronezije (Yap, Kosrae, Chunk, Pohnpei), Marshallovi otoki, Palau, polarna območja. |
|
A40 |
Čezmorske države in ozemlja (ČDO) Francoska Polinezija, Nova Kaledonija in pridružena območja, Wallis in Fortuna, Francoska južna in antarktična ozemlja, Saint Piere in Miquelon, Mayotte, Nizozemski Antili, Aruba, Grenlandija, Angvila, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Otoki Južni Sandwich in pridružena območja, Otoki Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena in pridružena območja, Britanska antarktična ozemlja, Britansko ozemlje Indijskega oceana. |
|
A96 |
Občine Livigno in Campione d’Italia, Heligoland. |
|
A97 |
Oskrba in namembne države, ki se obravnavajo kot izvoz iz Skupnosti Namembne države iz členov 33, 41 in 42 Uredbe (ES) št. 612/2009 (UL L 186 17.7.2009, str. 1).“ |
AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/49 |
SKLEP SVETA
z dne 22. decembra 2009
o spremembah schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije)
(2009/1024/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (1), in zlasti člena 1(2) Uredbe,
ob upoštevanju pobude Češke republike,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Schengensko posvetovalno omrežje je bilo vzpostavljeno za posvetovanje med osrednjimi organi držav članic v zvezi z vlogami za izdajo vizuma, ki jih predložijo državljani določenih tretjih držav. |
|
(2) |
Člen 22 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (vizumski zakonik) (2) spreminja veljavne predpise, ki se uporabljajo v primeru, če država članica zahteva od centralnih organov druge države članice posvetovanje z njenimi centralnimi organi med obravnavo vlog, ki so jih vložili državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije teh državljanov. Treba bi bilo ustrezno spremeniti tehnične specifikacije schengenskega posvetovalnega omrežja. |
|
(3) |
Člen 31 vizumskega zakonika določa, da lahko država članica zahteva, da se njeni centralni organi obvestijo o vizumih, ki so jih državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takšnih državljanov izdali konzulati drugih držav članic, razen v primeru letaliških tranzitnih vizumov. |
|
(4) |
Za posredovanje teh podatkov je treba v okviru schengenskega posvetovalnega omrežja oblikovati nov obrazec. |
|
(5) |
Z začetkom uporabe vizumskega zakonika bo vizum za dolgoročno bivanje, ki velja hkrati kot vizum za kratkoročno bivanje (tip „D + C“), ukinjen, tranzitni vizum (tip „B“) pa bo združen z vizumom za kratkoročno bivanje (tip „C“). |
|
(6) |
Tehnične specifikacije schengenskega posvetovalnega omrežja bi bilo treba ustrezno spremeniti in jih izvajati od dneva začetka uporabe vizumskega zakonika. |
|
(7) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejemanju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep pomeni nadgradnjo schengenskega pravnega reda, Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po tem, ko je Svet sprejel ta sklep, odloči, ali ga bo izvajala v svojem nacionalnem pravnem redu. |
|
(8) |
Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki sodijo na področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (4). |
|
(9) |
Ta sklep predstavlja za Švico nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo na področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti (6). |
|
(10) |
Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb navedenega protokola (7). |
|
(11) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
|
(12) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
|
(13) |
Ta sklep predstavlja za Ciper akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003. |
|
(14) |
Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Deli 1, 2, 3 in 4 schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije) se spremenijo, kakor je ustrezno navedeno v Prilogah I, II, III oziroma IV.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 5. aprila 2010.
Člen 3
Ta sklep je v skladu s Pogodbama naslovljen na države članice.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 22. decembra 2009
Za Svet
Predsednik
A. CARLGREN
(1) UL L 116, 26.4.2001, str. 2.
(2) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.
(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
(5) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.
(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.
PRILOGA I
Del 1 schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije) se spremeni, kakor sledi:
|
1. |
v točki 1.1.2., se črta zadnji pododstavek; |
|
2. |
v točki 1.1.3., se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim: „The application developed by each Member State reads delivery notifications from the inbox — on the basis of FORM R — and checks whether there is a corresponding delivery notification (FORM R) for every sent A, B, C, E, F, G or H form, which contained the “Document unifier”. The “Document unifier” is a unique context string — which identifies the mail — in the line beginning with the numbers “000”.“; |
|
3. |
v točki 1.3., se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim: „The “Subject” item of the message contains “file number” and a full stop (“.”) followed by the form-type identifier (Letter: “A”, “B”, “C”, “E”, “F”, “G”, “H” or “R”). For the respective forms, the “file number” equals the content of its heading: “001” in FORM “A”, “B”, “C”, “F”, “G”, “H” and the content of heading “048” in an FORM E. For heading definitions see 2.1.2. Examples: Subject: AUT0000010106AJKT00.B Subject: FRA2007022457471104.E“. |
PRILOGA II
Del 2 schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije) se spremeni in dopolni, kakor sledi:
|
1. |
besedilo točke 2.1.1. se nadomesti z naslednjim: „The general process flow of documents may be described shortly as follows. Detailed information can be found in 3.1 ‚LIST OF FUNCTIONALITIES‘. The following messages can be exchanged via the Schengen Consultation Network:
The receipt of any form A, B, C, F, G, E or H has to be acknowledged by replying with a form R, if the original message contained a ‘Document unifier’. The ‘Document unifier’ is labelled by ‘000’ on the form (the individual headings are documented below.). For the sake of clarity, the notification of the delivery is not stated explicitly in the following flow samples.“; |
|
2. |
točka 2.1.1.1. se spremeni, kakor sledi:
|
|
3. |
točka 2.1.1.2. se nadomesti z nasladnjim: „If and only if a State intends to represent another State or to be represented by another State, the consultation procedure shall meet the requirements referred to in Article 8 of the Visa Code and in the representation arrangements concerned, as described in the below sample process pictures (pictures 1 and 2). Consultation when processing a visa application in the context of representation shall be subject to the following rules, in accordance with Article 22 of the Visa Code, and can be carried out in the framework of one or both of the following scenarios: Picture 1 - Norway representing Sweden Norway’s central authorities are to ensure that necessary consultations of the other States take place. The absence of a reply within seven (7) days shall mean that the consulted State(s) has(have) no grounds for objecting to the issuing of the visa. If the represented State (Sweden) wants to be involved this has to be laid down in a bilateral representation arrangement between the States involved (Norway and Sweden). In that case, the represented State must always reply to the representing State's FORM F using a FORM G (obligation to reply). A visa cannot be issued if no reply indicating consent is received. The represented State may specify on the FORM G reply, that a Visa of Limited Territorial Validity (VLTV) should be issued in the framework of representation. In this case, all other Schengen States are duly notified (by means of a FORM C) of the VLTV's issued by the representing State. It is not necessary to state the territory to which the visa is limited. Picture 2 - Norway representing Sweden Sweden’s central authorities are to ensure that necessary consultations of the other State(s) take place. The absence of a reply within seven (7) days shall mean that the consulted State(s) has(have) no grounds for objecting to the issuing of the visa. The represented State must always reply to the representing State's FORM F using a FORM G (obligation to reply). A visa cannot be issued if no reply indicating consent is received. The represented State may specify on the FORM G reply, that a Visa of Limited Territorial Validity (VLTV) should be issued in the framework of representation. In this case, all other Schengen States are duly notified (by means of a FORM C) of the VLTV's issued by the representing State. It is not necessary to state the territory to which the visa is limited. The consultation procedure (7 calendar days) and any further communication between the represented State and representing State in relation to the decision process (e.g. exchange of forms F and G) has to be done within 15 calendar days in accordance with Article 23(1) of the Visa Code.“; |
|
4. |
v točki 2.1.2., se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Each heading is identified by a number ranging from 001 to 999, followed by the separation sign ‚.‘, the value of the heading and <CR><LF> (=Hexa: 0X0D resp. 0X0A) or <LF> (=Hexa:0X0A). The leading numbers refer to the headings in a form (A, B, C, F, G, H, E, R).“; |
|
5. |
točka 2.1.4. se spremeni, kakor sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
6. |
točka 2.1.5. se nadomesti z naslednjim: „2.1.5. FORM B: ‚REPLY TO CONSULTATION REQUEST‘
Heading No. 000 & Heading No. 001: See FORM A: ‚CONSULTATION REQUEST REGARDING VISA APPLICATION‘.
Identifier of a reply to a consultation. The heading’s structure is as follows:
Consultation can result in the following replies:
This is the date the consulted central authority formulates its reply. Heading No. 099: See FORM A: ‚CONSULTATION REQUEST REGARDING VISA APPLICATION‘.“; |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
7. |
točka 2.1.6. se spremeni, kakor sledi:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
8. |
točka 2.1.7 se spremeni, kakor sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
9. |
točka 2.1.8 se nadomesti z naslednjim: „2.1.8. FORM G: ‚RESPONSE TO A VISA APPLICATION WITHIN THE FRAMEWORK OF REPRESENTATION‘
In addition to the codes mentioned in heading 041. of FORM B: ‚REPLY TO CONSULTATION REQUEST‘ the following code is also allowed: ‚5‘ approval for LTV
This optional space enables the represented State to transmit additional information to the representing State for the purpose of issuing the visa. Other headings: See FORM B: ‘REPLY TO CONSULTATION REQUEST‘.“; |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
10. |
točka 2.1.9 se nadomesti z naslednjim: „2.1.9 FORM E: ‚ERROR MESSAGE‘
The purpose of this heading is to identify the error message:
This identifies the document the error refers to. It contains one of the following headings of a referred form:
Possible indications:. ‚A‘, ‚B‘, ‚C‘, ‚F‘, ‚G‘ or ‚H‘.
This heading indicates the error causing an E Form to be sent. The following codes can be used:
If error code 1 appears under heading No. 050, the number of the heading of the document which contains the first error must compulsorily be entered under heading No. 051.
If error code 2 appears under heading No. 050, the reason for the error shall be entered, according to the following codes:
The national applications shall be adapted in such a way that the statistics generated on Form E enable distinction of the number of error messages caused by technical errors (code = ‚1‘ under Heading No. 050) and logical errors (code = ‚2‘ under Heading No. 050). Additional rule for form E: It is prohibited to scan a form E itself for logical or technical failures and to reply to a malformed E by another form E to prevent a cumulative process – ‚Snowball Effect‘.“; |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
11. |
In point 2.1.10. under „Additional rules for form R“, the second bullet point shall be replaced by the following: „If a Member State receives an alleged erroneous form R, it has to discard this form R without processing it. This means that the Member State should ignore forms R that seem to be invalid. Consequently an application which had to discard potentially malformed forms R will have remaining, unacknowledged forms A,....., H which will have to be resent until a valid form R arrives. If the problem persists it has to be solved bilaterally by technical staff.“; |
|
12. |
za točko 2.1.10, se doda naslednja točka: „2.1.11. FORM H: ‚NOTIFICATION OF ISSUE OF A VISA‘
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
13. |
točka 2.2.3. se nadomesti z naslednjim:
|
|
14. |
točka 2.2.4. se nadomesti z naslednjim:
|
(1) OJ L 243, 15.9.2009, p. 1.“;
(2) See Annex to Council Regulation (EC) No 856/2008 of 24 July 2008 amending Regulation (EC) No 1683/95 laying down a uniform format for visas as regards the numbering of visas (OJ L 235, 2.9.2008, p. 1).“;‘
PRILOGA III
Del 3 schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije) se spremeni, kakor sledi:
|
1. |
točka 3.1. se nadomesti z naslednjim: „3.1. LIST OF FUNCTIONALITIES For every form of type …:
The schemes below illustrate the position of the functions and the sequence of the different stages. Send form types A, B, C, E, G, F or H:
|
|
2. |
v točki 3.2.1., se naslov nadomesti z naslednjim: „Preparing Form ‚A, B, C, E, G, F or H‘ “; |
|
3. |
v točki 3.2.2., se naslov nadomesti z naslednjim: „Sending Form ‚A, B, C, E, G, F or H‘ via the Network“; |
|
4. |
v točki 3.2.3., se naslov nadomesti z naslednjim: „Retrieving Form ‚A, B, C, E, G, F or H‘ “; |
|
5. |
točka 3.2.4. se spremeni, kakor sledi:
|
PRILOGA IV
Del 4 schengenskega posvetovalnega omrežja (tehnične specifikacije) se spremeni, kakor sledi:
|
1. |
točka 4.2.1. se nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
točka 4.2.2. se nadomesti z naslednjim:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/68 |
SKLEP SVETA
z dne 22. decembra 2009
o imenovanju treh poljskih članov in dveh poljskih nadomestnih članov Odbora regij
(2009/1025/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga poljske vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1). |
|
(2) |
Zaradi izteka mandatov Rafala DUTKIEWICZA, Krzysztofa SZYMAŃSKEGA in Brunona SYNAKA so se sprostila tri mesta članov Odbora regij. Zaradi izteka mandata Norberta OBRYCKEGA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij. Mesto nadomestnega člana se je sprostilo zaradi imenovanja Konstantyja DOMBROWICZA za člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se v Odbor regij imenujejo:
|
(a) |
za člane:
in |
|
(b) |
za nadomestna člana:
|
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.
V Bruslju, 22. decembra 2009
Za Svet
Predsednik
A. CARLGREN
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/69 |
SKLEP SVETA
z dne 22. decembra 2009
o imenovanju portugalskega člana Odbora regij
(2009/1026/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga portugalske vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1). |
|
(2) |
Zaradi izteka mandata Joséja MACÁRIA CORREIE se je sprostilo mesto člana Odbora regij – |
SKLENIL:
Člen 1
V Odbor regij se za preostanek mandata, tj. do 25. januarja 2010, ponovno imenuje naslednji član:
José MACÁRIO CORREIA, Presidente da Câmara Municipal de Faro.
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.
V Bruslju, 22. decembra 2009
Za Svet
Predsednik
A. CARLGREN
Popravki
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/70 |
Popravek Skupnega stališča Sveta 2009/468/SZVP z dne 15. junija 2009 o posodobitvi Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in razveljavitvi Skupnega stališča 2009/67/SZVP
Stran 46, Priloga, naslov Priloge:
besedilo:
„Seznam oseb, skupin in organizacij iz člena 1“
se glasi:
„Seznam oseb, skupin in organizacij iz člena 1 (1)
(1) Za osebe, skupine in organizacije označene z * velja samo člen 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.“
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/70 |
Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 131/2009 z dne 13. februarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 105/2008 o določitvi podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla
( Uradni list Evropske unije L 44 z dne 14. februarja 2009 )
Stran 5, v členu 1(3), ki nadomešča prvi pododstavek člena 9(1) Uredbe (ES) št. 105/2008:
besedilo:
„1. Po pregledu ponudbe izda pristojni organ v petih dneh po prejetju ponudbe za prodajo nalog za dostavo pod pogojem, da Komisija ne sprejme posebnih ukrepov v skladu s členom 12(2).“
se glasi:
„1. Po pregledu ponudbe izda pristojni organ peti delovni dan po prejetju ponudbe za prodajo nalog za dostavo pod pogojem, da Komisija ne sprejme posebnih ukrepov v skladu s členom 12(2).“.
|
31.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 353/71 |
Dodatek
Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb se doda posebni izdaji 2004, poglavje 11, zvezek 41.
SPORAZUM
med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA na eni strani
in
EVROPSKA SKUPNOST,
KRALJEVINA BELGIJA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE na drugi,
v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, SO SE -
v prepričanju, da je prost pretok oseb med ozemlji pogodbenic ključni dejavnik v skladnem razvoju njihovih odnosov,
odločene, da med seboj omogočijo prosti pretok oseb na podlagi pravil, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti,
ODLOČILE, DA SKLENEJO TA SPORAZUM:
I. TEMELJNE DOLOČBE
Člen 1
Cilj
Cilj tega sporazuma je v korist državljanom držav članic Evropske skupnosti in Švice:
|
(a) |
priznati pravico do vstopa, prebivanja, dostopa do dela kot zaposlenim osebam, do registracije dejavnosti na samozaposlitveni osnovi in pravico, da ostanejo na ozemlju pogodbenic; |
|
(b) |
olajšati opravljanje storitev na ozemlju pogodbenic in zlasti liberalizirati opravljanje kratkotrajnih storitev; |
|
(c) |
priznati pravico do vstopa na ozemlje pogodbenic in prebivanja na njem osebam brez gospodarske dejavnosti v državi gostiteljici; |
|
(d) |
zagotavljati enake življenjske, zaposlitvene in delovne pogoje, kot so zagotovljeni državljanom. |
Člen 2
Prepoved diskriminacije
Državljanov ene pogodbenice, ki zakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice, se pri uporabi določb iz prilog I, II in III k temu sporazumu in v skladu z njimi na noben način ne diskriminira na podlagi državljanstva.
Člen 3
Pravica do vstopa
Državljanom ene pogodbenice se v skladu z določbami Priloge I zagotovi pravica do vstopa na ozemlje druge pogodbenice.
Člen 4
Pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti
V skladu z določbami Priloge I se zagotovi pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti, razen če je v členu 10 določeno drugače.
Člen 5
Osebe, ki opravljajo storitve
1. Brez poseganja v druge posebne sporazume med pogodbenicami, ki se nanašajo izrecno na opravljanje storitev (vključno s Sporazumom o določenih vidikih vladnih naročil, kolikor ta pokriva opravljanje storitev), imajo osebe, ki opravljajo storitve, vključno s podjetji v skladu z določbami iz Priloge I, pravico do opravljanja storitev na ozemlju druge pogodbenice za obdobje, ki ne presega 90 dni dejanskega dela v vsakem koledarskem letu.
2. Osebe, ki opravljajo storitev, imajo pravico do vstopa na ozemlje druge pogodbenice in do prebivanja na njem:
|
(a) |
če imajo pravico do opravljanja storitve v skladu z odstavkom 1 ali na podlagi določb iz sporazuma iz odstavka 1; |
|
(b) |
ali v primeru, ko pogoji iz točke (a) niso izpolnjeni, če so prejeli dovoljenje za opravljanje storitve od pristojnih organov zadevne pogodbenice. |
3. Državljani države članice Evropske skupnosti ali Švice, ki vstopajo na ozemlje pogodbenice zgolj zato, da bi prejeli storitve, imajo pravico do vstopa in prebivanja.
4. Pravice iz tega člena se zagotavljajo v skladu z določbami prilog I, II in III. Nasproti osebam iz tega člena se ni mogoče sklicevati na količinske omejitve iz člena 10.
Člen 6
Pravica do prebivanja za osebe, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti
Pravica do prebivanja na ozemlju pogodbenice se osebam, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, zagotavlja v skladu z določbami glede neaktivnih oseb iz Priloge I.
Člen 7
Druge pravice
Pogodbenice v skladu s Prilogo I predvidijo naslednje pravice v zvezi s prostim pretokom oseb:
|
(a) |
pravica do enake obravnave kot državljani pri dostopu do gospodarske dejavnosti in njenem izvajanju ter pri življenjskih, zaposlitvenih in delovnih pogojih; |
|
(b) |
pravica do poklicne in geografske mobilnosti, ki državljanom pogodbenic omogoča, da se prosto gibljejo na ozemlju države gostiteljice in opravljajo poklic, ki si ga sami izberejo; |
|
(c) |
pravica, da ostanejo na ozemlju pogodbenice po prenehanju izvajanja gospodarske dejavnosti; |
|
(d) |
pravica do prebivanja za družinske člane ne glede na njihovo državljanstvo; |
|
(e) |
pravica družinskih članov, da opravljajo gospodarsko dejavnost ne glede na svoje državljanstvo; |
|
(f) |
pravica do pridobivanja nepremičnin, če je to povezano z izvrševanjem pravic, ki jih podeljuje ta sporazum; |
|
(g) |
v prehodnem obdobju, pravica, da se po prenehanju opravljanja gospodarske dejavnosti ali izteku prebivanja na ozemlju pogodbenice vrnejo tja za namene opravljanja gospodarske dejavnosti, in pravica spremembe začasnega dovoljenja za prebivanje v stalno dovoljenje za prebivanje. |
Člen 8
Koordinacija sistemov socialne varnosti
Pogodbenice v skladu s Prilogo II predvidijo koordinacijo sistemov socialne varnosti, zlasti z namenom:
|
(a) |
zagotovitve enake obravnave; |
|
(b) |
določitve zakonodaje, ki se uporablja; |
|
(c) |
seštevanja vseh dob, ki jih upoštevajo nacionalne zakonodaje zadevnih držav za namen pridobitve in ohranitve pravice do dajatev in izračuna dajatev; |
|
(d) |
izplačevanja dajatev osebam, ki prebivajo na ozemlju pogodbenic; |
|
(e) |
spodbujanja medsebojne upravne pomoči ter sodelovanja med organi in institucijami. |
Člen 9
Diplome, spričevala in druge kvalifikacije
Da bi državljanom držav članic Evropske skupnosti in Švice olajšale dostop in opravljanje dejavnosti kot zaposlenim in samozaposlenim osebam ter opravljanje storitev, pogodbenice v skladu s Prilogo III sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih kvalifikacij ter v zvezi z usklajevanjem zakonov in drugih predpisov pogodbenic o dostopu do dejavnosti in njihovem opravljanju s strani zaposlenih in samozaposlenih oseb ter o opravljanju storitev.
II. SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 10
Prehodne določbe in razvoj Sporazuma
1. Švica lahko v obdobju petih let po začetku veljavnosti tega sporazuma ohrani količinske omejitve glede dostopa do opravljanja gospodarske dejavnosti za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, ki je daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni nobenih omejitev.
Od začetka šestega leta prenehajo veljati vse količinske omejitve, ki se uporabljajo za državljane držav članic Evropske skupnosti.
2. Pogodbenice lahko v obdobju največ dveh let ohranijo nadzor nad prednostjo delavcev, ki so vključeni v redni trg delovne sile, ter nad plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane druge pogodbenice, vključno z osebami, ki opravljajo storitve, iz člena 5. Skupni odbor pred koncem prvega leta preuči, ali je te omejitve treba ohraniti. Odbor lahko skrajša najdaljše dovoljeno obdobje dveh let. Nadzor nad prednostjo delavcev, ki so vključeni v redni trg delovne sile, se ne uporablja za osebe, ki opravljajo storitve, ki so liberalizirane s posebnim sporazumom med pogodbenicami v zvezi z opravljanjem storitev (vključno s Sporazumom o določenih vidikih vladnih naročil, kolikor ta pokriva opravljanje storitev).
3. Švica od začetka veljavnosti tega sporazuma in do konca petega leta njegove veljavnosti vsako leto v svoji skupni kvoti rezervira za zaposlene in samozaposlene osebe iz Evropske skupnosti vsaj 15 000 novih dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več ter 115 500 dovoljenj z veljavnostjo več kot štiri mesece in manj kot eno leto.
4. Ne glede na določbe odstavka 3 so se pogodbenice dogovorile o naslednjem: če po petih letih in največ 12 let po začetku veljavnosti tega sporazuma število novih dovoljenj za prebivanje iz katere koli od kategorij iz odstavka 1, izdanih zaposlenim in samozaposlenim osebam iz Evropske skupnosti, v danem letu preseže povprečje preteklih treh let za več kot 10 %, lahko Švica za naslednje leto enostransko omeji število izdanih novih dovoljenj za prebivanje za zadevno kategorijo za zaposlene in samozaposlene osebe iz Evropske skupnosti na povprečje preteklih treh let, zvišano za 5 %. V naslednjem letu lahko število omeji na enako raven.
Ne glede na določbe prejšnjega pododstavka število novih dovoljenj za prebivanje, izdanih zaposlenim in samozaposlenim osebam iz Evropske skupnosti, na leto ne sme biti omejeno na manj kot 15 000 novih dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več ter 115 500 dovoljenj z veljavnostjo več kot štiri mesece in manj kot eno leto.
5. Prehodne določbe odstavkov 1 do 4, in zlasti določbe odstavka 2 v zvezi s prednostjo delavcev, vključenih v redni trg delovne sile, in z nadziranjem plačilnih in delovnih pogojev, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo v trenutku začetka veljavnosti tega sporazuma dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Takšne osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; nasproti njim se ne more uveljavljati izčrpanost količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo pravico do avtomatičnega podaljšanja svojih dovoljenj. Take zaposlene in samozaposlene osebe imajo zato od začetka veljavnosti tega sporazuma pravico do prostega pretoka, ki je v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7, priznana registriranim osebam.
6. Švica Skupnemu odboru redno in pravočasno pošilja vse koristne statistične podatke in informacije, vključno z ukrepi za izvajanje odstavka 2. Vsaka pogodbenica lahko v Skupnem odboru zahteva preučitev položaja.
7. Za obmejne delavce se ne smejo uporabljati nikakršne količinske omejitve.
8. Prehodne določbe o socialni varnosti in vračilu prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti so določene v Protokolu k Prilogi II.
Člen 11
Obravnavanje pritožb
1. Osebe, ki jih zajema ta sporazum, imajo v zvezi z uporabo določb tega sporazuma pravico do pritožbe pri pristojnih organih.
2. Pritožbe morajo biti obravnavane v razumnem roku.
3. Osebe, ki jih zajema ta sporazum, imajo v zvezi z odločbami o pritožbah ali če v primernem roku ne prejmejo nobene odločbe o pritožbi možnost, da se pritožijo pri pristojnem nacionalnem sodnem organu.
Člen 12
Ugodnejše določbe
Ta sporazum ne izključuje morebitnih ugodnejših nacionalnih določb, ki se uporabljajo tako za državljane pogodbenic kot za njihove družinske člane.
Člen 13
Mirovanje
Pogodbenice se obvezujejo, da na področjih, ki jih zajema ta sporazum, ne bodo sprejele nobenih dodatnih omejitvenih ukrepov glede državljanov drugih pogodbenic.
Člen 14
Skupni odbor
1. Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odgovoren je za upravljanje in pravilno uporabo tega sporazuma. V ta namen izdaja priporočila. Skupni odbor odloča v primerih, določenih v tem sporazumu. Skupni odbor sprejema odločitve z medsebojnim soglasjem.
2. V primeru resnih gospodarskih ali socialnih težav se Skupni odbor sestane na zahtevo ene od pogodbenic, da preuči ustrezne ukrepe za odpravo težav. Skupni odbor se lahko odloči, kakšne ukrepe bo sprejel v 60 dneh od dneva zahteve. Skupni odbor lahko ta rok podaljša. Obseg in trajanje takih ukrepov ne presegata obsega in trajanja, ki sta nujno potrebna za odpravo težav. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj posegajo v delovanje tega sporazuma.
3. Pogodbenice za namene pravilnega izvajanja tega sporazuma redno izmenjujejo informacije in se na zahtevo katere koli od pogodbenic v okviru Skupnega odbora medsebojno posvetujejo.
4. Skupni odbor se sestane, kadar je to potrebno, sicer pa najmanj enkrat na leto. Vsaka stran lahko zahteva, da se skliče sestanek. Skupni odbor se sestane v 15 dneh od datuma zahteve iz odstavka 2.
5. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, ki med drugim vsebuje določbe o sklicevanju sestankov, imenovanju predsednika in trajanju predsednikovega mandata.
6. Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi kakršno koli delovno skupino ali strokovno skupino, ki mu pomaga pri izvajanju njegovih nalog.
Člen 15
Priloge in protokoli
Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del. Sklepna listina vsebuje izjave.
Člen 16
Sklicevanje na pravo Skupnosti
1. Za doseganje ciljev tega sporazuma pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v njihovih medsebojnih odnosih zagotovi uporaba pravic in obveznosti, ki so enakovredne tistim iz pravnih aktov Evropske skupnosti, na katere se sklicuje.
2. Kolikor izvajanje tega sporazuma vključuje institute prava Skupnosti, se upošteva ustrezna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti, ki je obstajala pred dnem podpisa tega sporazuma. Švico se seznanja s sodno prakso, ki nastane po tem dnevu. Za zagotavljanje pravilnega delovanja Sporazuma Skupni odbor na zahtevo katere koli od pogodbenic določi posledice take sodne prakse.
Člen 17
Razvoj prava
1. Ko pogodbenica začne postopek sprejemanja osnutka spremembe svoje nacionalne zakonodaje ali ko pride do spremembe v sodni praksi organov, proti odločitvam katerih po nacionalnem pravu na področju, ki ga ureja ta sporazum, ni pravnega sredstva, o tem prek Skupnega odbora obvesti drugo pogodbenico.
2. V Skupnem odboru se izmenjajo mnenja o posledicah take spremembe za pravilno delovanje Sporazuma.
Člen 18
Revizija
Če želi pogodbenica spremeniti ta sporazum, predloži predlog za spremembo Skupnemu odboru. Spremembe tega sporazuma začnejo veljati, potem ko so končani ustrezni notranji postopki, razen sprememb prilog II in III, ki se sprejmejo s sklepom Skupnega odbora in lahko začnejo veljati takoj po njegovem sprejetju.
Člen 19
Reševanje sporov
1. Pogodbenice lahko predložijo sporno zadevo v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma Skupnemu odboru.
2. Skupni odbor lahko spor razreši. Skupnemu odboru se predložijo vse informacije, ki mu omogočijo poglobljeno preučitev položaja z namenom, da se poišče sprejemljiva rešitev. V ta namen Skupni odbor upošteva vse možne načine za ohranitev dobrega delovanja tega sporazuma.
Člen 20
Razmerje do dvostranskih sporazumov s področja socialne varnosti
Če v Prilogi II ni drugače določeno in kolikor ta sporazum zajema iste vsebine, se dvostranski sporazumi o socialni varnosti med Švico in državami članicami Evropske skupnosti z začetkom veljavnosti tega sporazuma prenehajo uporabljati.
Člen 21
Razmerje do dvostranskih sporazumov o dvojni obdavčitvi
1. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na določbe dvostranskih sporazumov med Švico in državami članicami Evropske skupnosti o dvojni obdavčitvi. Predvsem določbe tega sporazuma ne vplivajo na opredelitev pojma „obmejni delavci“ iz sporazumov o dvojni obdavčitvi.
2. Nobena določba tega sporazuma se ne sme razlagati tako, da bi pogodbenicam pri izvajanju ustreznih določb njihove davčne zakonodaje preprečila razlikovanje med davčnimi zavezanci, katerih položajev ni mogoče primerjati, še zlasti glede na njihov kraj prebivališča.
3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje sprejetja ali uporabe ukrepov, s katerimi se v skladu z njihovo nacionalno davčno zakonodajo s sporazumi, katerih namen je preprečiti dvojno obdavčitev med Švico na eni strani ter med eno ali več državami članicami Evropske skupnosti na drugi, ali s kakršnimi koli drugimi davčnimi ureditvami zagotovi naložitev, plačevanje in učinkovito pobiranje davkov ali prepreči davčne utaje.
Člen 22
Razmerje do dvostranskih sporazumov o zadevah, ki niso povezane s socialno varnostjo in dvojno obdavčitvijo
1. Ne glede na določbe členov 20 in 21 ta sporazum ne vpliva na sporazume, ki povezujejo Švico na eni strani in eno ali več držav članic Evropske skupnosti na drugi, kot so tisti, ki se nanašajo na posameznike, gospodarske subjekte, čezmejno sodelovanje ali lokalni obmejni promet, kolikor so združljivi s tem sporazumom.
2. V primeru nezdružljivosti takih sporazumov s tem sporazumom prevlada ta sporazum.
Člen 23
Pridobljene pravice
Če ta sporazum preneha veljati ali ni podaljšan, to ne vpliva na pridobljene pravice posameznikov. Pogodbenice se sporazumejo o tem, kako bodo ukrepale v zvezi s pravicami, ki so v procesu pridobitve.
Člen 24
Ozemeljsko področje uporabe
Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlje Švice in na drugi za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi.
Člen 25
Začetek veljavnosti in trajanje
1. Ta sporazum pogodbenice ratificirajo ali odobrijo v skladu z lastnimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca, ki sledi zadnjemu uradnemu obvestilu o deponiranju listin o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih sporazumov:
|
|
Sporazuma o prostem pretoku oseb, |
|
|
Sporazuma o zračnem prometu, |
|
|
Sporazuma o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, |
|
|
Sporazuma o trgovini s kmetijskimi proizvodi, |
|
|
Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, |
|
|
Sporazuma o nekaterih vidikih vladnih naročil, |
|
|
Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. |
2. Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Evropska skupnost ali Švica drugo pogodbenico pred iztekom začetnega obdobja uradno obvesti, da sporazuma ne želi podaljšati. V primeru takšnega uradnega obvestila se uporablja odstavek 4.
3. Evropska skupnost ali Švica lahko odpove ta sporazum tako, da o svoji odločitvi uradno obvesti drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.
4. Sedem sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu uradnega obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali odpovedi iz odstavka 3.
Sestavljeno v Luxembourgu, enaindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset, v dveh izvodih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
PRILOGA I
PROST PRETOK OSEB
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vstop in izstop
1. Pogodbenice državljanom drugih pogodbenic in njihovim družinskim članom v smislu člena 3 te priloge ter napotenim osebam v smislu člena 17 te priloge dovolijo vstop na svoje ozemlje zgolj na podlagi predložitve veljavne osebne izkaznice ali potnega lista.
Od njih ne smejo zahtevati nobenega vstopnega vizuma ali temu enakovrednega dokumenta, razen od družinskih članov in napotenih delavcev v smislu člena 17 te priloge, ki nimajo državljanstva ene od pogodbenic. Zadevna pogodbenica tem osebam zagotovi vsa sredstva, da pridobijo potrebne vizume.
2. Pogodbenice državljanom drugih pogodbenic in članom njihovih družin v smislu člena 3 te priloge ter napotenim delavcem v smislu člena 17 te priloge dovolijo, da zapustijo njihovo ozemlje zgolj na podlagi predložitve veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. Pogodbenice od državljanov drugih pogodbenic ne smejo zahtevati nobenega izstopnega vizuma ali temu enakovrednega dokumenta.
Pogodbenice v skladu s svojim pravom takšnim državljanom izdajo ali podaljšajo osebno izkaznico ali potni list, v katerem je predvsem navedeno državljanstvo imetnika dokumenta.
Potni list mora veljati vsaj za vse pogodbenice in za države, ki jih mora imetnik prečkati, ko potuje med pogodbenicami. Če je potni list edini dokument, s katerim lahko imetnik zakonito zapusti državo, mora biti izdan za obdobje najmanj petih let.
Člen 2
Prebivanje in gospodarska dejavnost
1. Brez poseganja v določbe o prehodnem obdobju iz člena 10 tega sporazuma in poglavja VII te priloge, imajo državljani pogodbenice pravico, da prebivajo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice v skladu s postopki iz poglavij II do IV. Ta pravica se izkazuje z izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma, v primeru oseb iz obmejnih območij, z izdajo posebnega dovoljenja.
Državljani pogodbenice imajo tudi pravico, da obiščejo drugo pogodbenico ali da tam ostanejo po obdobju zaposlitve, ki je bilo krajše od enega leta, z namenom, da poiščejo zaposlitev in tam prebivajo primerno dolgo (do šest mesecev), s čimer se jim omogoči, da raziščejo možnosti zaposlitve, ki ustrezajo njihovim poklicnim kvalifikacijam in, če je potrebno, naredijo ustrezne korake za svojo zaposlitev. Iskalci zaposlitve imajo na ozemlju zadevne pogodbenice pravico do enake pomoči, kot jo zavodi za zaposlovanje v tej državi nudijo svojim državljanom. V času trajanja takšnega prebivanja so lahko izključeni iz sistemov socialne varnosti.
2. Državljani pogodbenic, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti v državi gostiteljici in nimajo pravice do prebivanja v skladu z drugimi določbami tega sporazuma, imajo pravico do prebivanja, če izpolnijo predpogoje iz poglavja V. Ta pravica se izkazuje z izdajo dovoljenja za prebivanje.
3. Dovoljenje za prebivanje ali posebno dovoljenje se državljanom pogodbenic izda in podaljšuje brezplačno ali na podlagi plačila zneska, ki ne presega pristojbin oziroma taks, ki jih za izdajo osebne izkaznice plačajo državljani te pogodbenice. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da čimbolj poenostavijo formalnosti in postopke za pridobitev teh dokumentov.
4. Pogodbenice lahko od državljanov drugih pogodbenic zahtevajo, da prijavijo svojo prisotnost na njihovem ozemlju.
Člen 3
Družinski člani
1. Oseba, ki ima pravico do prebivanja in državljanstvo pogodbenice, ima pravico, da se ji pridružijo tudi družinski člani. Zaposlena oseba mora razpolagati z bivališčem za svojo družino, ki se šteje kot normalno standardno bivališče za domače zaposlene osebe v regiji, v kateri je zaposlena, vendar pa ta določba ne sme biti podlaga za diskriminacijo med domačimi zaposlenimi osebami in zaposlenimi osebami iz druge pogodbenice.
2. Za družinske člane se, ne glede na njihovo državljanstvo, štejejo naslednje osebe:
|
(a) |
zakonec in potomci, ki so mlajši od 21 let ali so vzdrževani; |
|
(b) |
predniki in predniki zakonca, ki so vzdrževani; |
|
(c) |
v primeru študenta, študentov zakonec in vzdrževani otroci. |
Pogodbenice olajšajo sprejem vsakega družinskega člana, ki ga ne zajemajo določbe točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je ta družinski član vzdrževan ali če v državi, iz katere je prišel, živi v gospodinjstvu državljana pogodbenice.
3. Pri izdaji dovoljenja za prebivanje družinskim članom državljana pogodbenice smejo pogodbenice zahtevati zgolj spodaj naštete dokumente:
|
(a) |
dokument, na podlagi katerega so vstopili na ozemlje; |
|
(b) |
dokument, ki ga izdajo pristojne oblasti države izvora ali države, iz katere je družinski član prišel, ki dokazuje njihovo sorodstvo; |
|
(c) |
za vzdrževane družinske člane, dokument, ki ga izda pristojni organ države izvora ali države, iz katere so prišli, ki potrjuje, da so družinski člani vzdrževanci osebe iz odstavka 1 ali da v navedeni državi živijo v njegovem gospodinjstvu. |
4. Obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje, izdanega družinskemu članu, je enako obdobju veljavnosti dovoljenja, izdanega osebi, ki ga vzdržuje.
5. Zakonec in vzdrževani otroci ali otroci, mlajši od 21 let, osebe, ki ima pravico prebivanja, imajo pravico do opravljanja gospodarske dejavnosti ne glede na njihovo državljanstvo.
6. Otroci državljana pogodbenice imajo dostop do splošnega izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani države gostiteljice, če ti otroci živijo na njenem ozemlju, in sicer ne glede na to, ali državljan pogodbenice opravlja oziroma je opravljal gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice ali ne.
Pogodbenice spodbujajo pobude, ki tem otrokom omogočajo najboljše pogoje za udeležbo v zgoraj navedenih izobraževalnih programih.
Člen 4
Pravica ostati na ozemlju
1. Državljani pogodbenice in člani njihovih družin imajo pravico, da po zaključku gospodarske dejavnosti ostanejo na ozemlju druge pogodbenice.
2. V skladu s členom 16 Sporazuma se pri tem sklicuje na Uredbo (EGS) št. 1251/70 (UL L 142, 30.6.1970, str. 24) (1) in Direktivo 75/34/EGS (UL L 14, 20.1.1975, str. 10) (1).
Člen 5
Javni red
1. Pravice, dodeljene v skladu z določbami tega sporazuma, se lahko omejijo samo z ukrepi, ki so upravičeni na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.
2. V skladu s členom 16 Sporazuma se pri tem sklicuje na direktive 64/221/EGS (UL 56, 4.4.1964, str. 850) (1), 72/194/EGS (UL L 121, 26.5.1972, str. 32) (1) in 75/35/EGS (UL L 14, 20.1.1975, str. 14) (1).
II. ZAPOSLENE OSEBE
Člen 6
Pravila o prebivališču
1. Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice (v nadaljnjem besedilu „zaposlena oseba“), ki jo delodajalec v državi gostiteljici zaposli za eno leto ali več, pridobi dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj petih let od datuma izdaje. To dovoljenje se avtomatično podaljša za vsaj pet let. Pri prvem podaljšanju se lahko njegova veljavnost omeji, vendar ne na manj kot leto dni, če je bil njegov imetnik neprostovoljno brezposeln več kot 12 zaporednih mesecev.
2. Zaposlena oseba, ki jo delodajalec v državi gostiteljici zaposli za več kot tri mesece, a manj kot eno leto, pridobi dovoljenje za prebivanje, ki velja za čas trajanja njene pogodbe o zaposlitvi.
Zaposlena oseba, ki je zaposlena za obdobje do treh mesecev, ne potrebuje dovoljenja za prebivanje.
3. Pogodbenice pri izdaji dovoljenj za prebivanje od zaposlene osebe ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:
|
(a) |
dokument, s katerim je vstopila na njihovo ozemlje; |
|
(b) |
pogodbeno izjavo delodajalca ali pisno dokazilo o zaposlitvi. |
4. Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.
5. Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.
6. Veljavno dovoljenje za prebivanje se zaposleni osebi ne sme odvzeti zgolj iz razloga, ker je zaradi nesreče ali bolezni postala začasno nezmožna za delo ali ker je neprostovoljno brezposelna in je zato prenehala delati, kar potrdi pristojni urad za zaposlovanje.
7. Nedokončanje formalnosti za pridobitev dovoljenja za prebivanje prosilcu ne preprečuje, da nastopi delo v skladu s sklenjeno pogodbo.
Člen 7
Zaposleni obmejni delavci
1. Zaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice s prebivališčem na ozemlju pogodbenice, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba na ozemlju druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj prebivališča.
2. Obmejni delavci ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje.
Pristojni organi države, v kateri je zaposlen, lahko obmejnemu delavcu kljub temu izdajo posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let ali tako dolgo, kot traja njegova zaposlitev, če je ta daljša od treh mesecev in krajša od enega leta. Podaljša se vsaj za pet let, če obmejni delavec predloži dokazilo, da dejansko opravlja gospodarsko dejavnost.
3. Posebna dovoljenja veljajo na celotnem ozemlju države, ki jih je izdala.
Člen 8
Poklicna in geografska mobilnost
1. Zaposlene osebe imajo pravico do poklicne in geografske mobilnosti po vsem ozemlju države gostiteljice.
2. Poklicna mobilnost vključuje menjavo delodajalcev, zaposlitve ali poklica in spreminjanje statusa iz zaposlene v samozaposleno osebo. Geografska mobilnost vključuje menjavo kraja dela in prebivališča.
Člen 9
Enaka obravnava
1. Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plače, odpusta ali glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve, če bi postala brezposelna, na ozemlju druge pogodbenice zaradi svojega državljanstva ne sme biti obravnavana drugače kot domače zaposlene osebe.
2. Zaposlena oseba in njeni družinski člani iz člena 3 te priloge uživajo enake davčne in socialne ugodnosti kot domače zaposlene osebe in njihovi družinski člani.
3. Prav tako ima na enaki podlagi in pod enakimi pogoji kot domače zaposlene osebe pravico do usposabljanja v poklicnih šolah ter centrih za prekvalifikacijo in poklicno rehabilitacijo.
4. Vsaka klavzula kolektivnega ali individualnega sporazuma ali katerega koli drugega kolektivnega dogovora glede dostopa do zaposlitve, glede zaposlitve, plače in drugih pogojev zaposlitve in odpovedi je avtomatično nična, če predvideva ali dovoljuje diskriminatorne pogoje za tuje zaposlene osebe, ki so državljani pogodbenic.
5. Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice, ki je zaposlena na ozemlju druge pogodbenice, je deležna enakega obravnavanja glede članstva v sindikalnih organizacijah in uveljavljanja sindikalnih pravic, vključno s pravico do glasovanja in pravico, da je izvoljena v izvršne in vodstvene položaje v sindikalni organizaciji; lahko pa ji je preprečen dostop do uprav organov javnega prava in do delovnih mest, ki jih ureja javno pravo. Poleg tega ima pravico biti izvoljena v organe, ki zastopajo delavce v podjetju.
Te določbe ne posegajo v zakone ali druge predpise države gostiteljice, ki zaposlenim iz drugih pogodbenic podeljujejo večje pravice.
6. Brez poseganja v določbe člena 26 te priloge ima zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice, ki je zaposlena na ozemlju druge pogodbenice, pri reševanju stanovanjskega problema vse pravice in ugodnosti, ki jih uživajo domače zaposlene osebe, vključno z lastništvom stanovanja, ki ga potrebuje.
Takšen delavec ima enake pravice kot državljani, da se prijavi na sezname prosilcev stanovanj v regiji, kjer je zaposlen, če takšni seznami obstajajo; pri tem uživa ugodnosti in prednosti, ki iz tega izhajajo.
Če je njegova družina ostala v državi, iz katere je prišel, se za ta namen šteje, kot da prebiva v navedeni regiji, če se v zvezi z domačimi delavci uporablja podobna domneva.
Člen 10
Zaposlitev v javnih službah
Državljanu pogodbenice, ki dela kot zaposlena oseba, se lahko zavrne pravica do zaposlitve v javni službi, ki zajema izvajanje javnih pooblastil in katere namen je varovati splošne interese državnih ali drugih javnih organov.
Člen 11
Sodelovanje med uradi za zaposlovanje
Pogodbenice sodelujejo v mreži evropskih služb za zaposlovanje (EURES), zlasti pri vzpostavljanju stikov, usklajevanju prostih delovnih mest in prošenj za zaposlitev ter izmenjavi informacij o položaju na trgu delovne sile ter življenjskih in delovnih pogojih.
III. SAMOZAPOSLENE OSEBE
Člen 12
Pravila o prebivališču
1. Državljanu pogodbenice, ki se želi registrirati za opravljanje samostojne dejavnosti na ozemlju druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu „samozaposlena oseba“), se podeli dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj pet let od datuma izdaje, če pristojnim nacionalnim organom predloži dokaz, da je registriran ali da se želi registrirati.
2. Dovoljenje za prebivanje se avtomatično podaljša za najmanj pet let, če samozaposlena oseba pristojnim nacionalnim organom predloži dokazilo, da opravlja samostojno gospodarsko dejavnost.
3. Pogodbenice pri izdaji dovoljenj za prebivanje od samozaposlenih oseb ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:
|
(a) |
dokument, s katerim so vstopile na njihovo ozemlje; |
|
(b) |
dokazilo iz odstavkov 1 in 2. |
4. Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.
5. Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.
6. Veljavna dovoljenja za prebivanje se osebam iz odstavka 1 ne smejo odvzeti zgolj iz razloga, ker so zaradi začasne nezmožnosti za delo, ki je posledica nesreče ali bolezni, prenehale delati.
Člen 13
Obmejni samozaposleni delavci
1. Obmejni samozaposleni delavec je državljan pogodbenice s prebivališčem na ozemlju pogodbenice, ki opravlja samostojno dejavnost na ozemlju druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj prebivališča.
2. Obmejni samozaposleni delavci ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje.
Ustrezni organi zadevne države lahko obmejnemu samozaposlenemu delavcu kljub temu izdajo posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let, če pristojnim nacionalnim organom predloži dokazilo, da opravlja ali želi opravljati samostojno dejavnost. Dovoljenje se podaljša za najmanj pet let, če obmejni delavec predloži dokazilo, da opravlja samostojno dejavnost.
3. Posebna dovoljenja veljajo na celotnem ozemlju države, ki jih je izdala.
Člen 14
Poklicna in geografska mobilnost
1. Samozaposlene osebe imajo pravico do poklicne in geografske mobilnosti po vsem ozemlju države gostiteljice.
2. Poklicna mobilnost vključuje menjavo poklica in spreminjanje statusa iz samozaposlene osebe v zaposleno osebo. Geografska mobilnost vključuje menjavo kraja dela in prebivališča.
Člen 15
Enaka obravnava
1. Glede dostopa do samostojne dejavnosti in njenega opravljanja se samozaposlena oseba v državi gostiteljici obravnava enako ugodno kot državljani države gostiteljice.
2. Določbe člena 9 te priloge se smiselno uporabljajo za samozaposlene osebe iz tega poglavja.
Člen 16
Izvrševanje javnih pooblastil
Samozaposleni osebi se lahko zavrne pravica do opravljanja dejavnosti, ki zajema, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil.
IV. OPRAVLJANJE STORITEV
Člen 17
Osebe, ki opravljajo storitve
V zvezi z opravljanjem storitev so v skladu s členom 5 tega sporazuma prepovedane:
|
(a) |
kakršne koli omejitve čezmejnega opravljanja storitev na ozemlju pogodbenice, ki ne presega 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu; |
|
(b) |
kakršne koli omejitve pravice do vstopa in prebivanja v primerih, ki jih zajema člen 5(2) tega sporazuma za:
|
Člen 18
Določbe člena 17 te priloge se uporabljajo za podjetja, ustanovljena v skladu s pravom države članice Evropske skupnosti ali Švice, ki imajo svoj statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju pogodbenice.
Člen 19
Oseba, ki opravlja storitve in ima pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za to, lahko v skladu z določbami te priloge ter prilog II in III za namen opravljanja teh storitev začasno opravlja svojo dejavnost v državi oprave storitve pod enakimi pogoji, kot v tej državi veljajo za njene državljane.
Člen 20
1. Osebe iz člena 17(b) te priloge, ki imajo pravico do opravljanja storitev, ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje za obdobja prebivanja, ki trajajo 90 dni ali manj. Takšno prebivanje se dovoli na podlagi dokumentov iz člena 1, s katerimi so vstopile v državo.
2. Osebam iz člena 17(b) te priloge, ki imajo pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za opravljanje storitev za obdobje, daljše od 90 dni, se izda dovoljenje za prebivanje, ki velja za čas trajanja opravljanja storitev in s katerim izkazujejo to pravico.
3. Pravica do prebivanja velja na celotnem ozemlju Švice ali zadevne države članice Evropske skupnosti.
4. Pogodbenice za namene izdajanja dovoljenj za prebivanje od oseb iz člena 17(b) te priloge ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:
|
(a) |
dokument, s katerim so vstopile na ozemlje; |
|
(b) |
dokazilo, da opravljajo ali želijo opravljati storitev. |
Člen 21
1. Skupno trajanje opravljanja storitev po členu 17(a) te priloge, ne glede na to, ali gre za neprekinjeno obdobje ali več zaporednih obdobij opravljanja storitev, ne sme presegati 90 dni dejanskega dela v vsakem koledarskem letu.
2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v izvajanje zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz garancije, dane prejemniku storitev, s strani osebe, ki je storitev opravila, ali v primeru višje sile.
Člen 22
1. Določbe členov 17 in 19 te priloge se ne uporabljajo za dejavnosti, ki zajemajo, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil v zadevni pogodbenici.
2. Določbe členov 17 in 19 te priloge ter ukrepi, sprejeti na njihovi podlagi, ne preprečujejo uporabe zakonov in drugih predpisov, ki določajo delovne in zaposlitvene pogoje za zaposlene osebe, napotene za namene opravljanja storitve. V skladu s členom 16 tega sporazuma se pri tem sklicuje na Direktivo 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1) (2).
3. Določbe členov 17(a) in 19 te priloge ne posegajo v uporabo zakonov in drugih predpisov, ki v trenutku začetka veljavnosti tega sporazuma veljajo v vseh pogodbenicah za:
|
(i) |
dejavnosti agencij za posredovanje začasnih zaposlitev; |
|
(ii) |
finančne storitve, za opravljanje katerih je treba na ozemlju pogodbenice pridobiti predhodno dovoljenje, ponudnik pa je pod bonitetnim nadzorom organov navedene pogodbenice. |
4. Določbe členov 17(a) in 19 te priloge ne posegajo v uporabo ustreznih zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z opravljanjem storitev, ki zajemajo 90 dni dejanskega dela ali manj, ki je nujno potrebno v javnem interesu.
Člen 23
Prejemniki storitev
1. Prejemnik storitev v smislu člena 5(3) tega sporazuma za prebivanje, ki traja tri mesece ali manj, ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Za obdobje, daljše od treh mesecev, se prejemniku storitev izda dovoljenje za prebivanje za čas trajanja storitve. V času trajanja prebivanja je lahko izključen iz sistemov socialne varnosti.
2. Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.
V. OSEBE, KI NE OPRAVLJAJO GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Člen 24
Pravila o prebivališču
1. Osebi z državljanstvom pogodbenice, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti v državi, kjer prebiva, in nima pravice do prebivanja v skladu z drugimi določbami tega sporazuma, se podeli dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj pet let, če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da ima zase in za svoje družinske člane:
|
(a) |
dovolj finančnih sredstev, da jim v času bivanja v državi ni treba zaprositi za dajatve iz naslova socialne pomoči; |
|
(b) |
kritje zdravstvenega zavarovanja za vse rizike (3). |
Pogodbenice lahko, če menijo, da je to potrebno, zahtevajo obveznost potrditev dovoljenja za prebivanje po prvih dveh letih prebivanja.
2. Finančna sredstva se štejejo za zadostna, če presegajo znesek, pod katerim lahko državljani, ob upoštevanju njihovega osebnega položaja ali, kjer je primerno, položaja njihove družine, zahtevajo dajatve iz naslova socialne pomoči. Če tega pogoja ni mogoče uporabiti, se prosilčeva finančna sredstva štejejo za zadostna, če presegajo minimalno pokojnino iz sistema socialne varnosti, ki jo izplačuje država gostiteljica.
3. Osebe, ki so bile na ozemlju pogodbenice zaposlene manj kot leto dni, lahko tam prebivajo pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena. Nadomestila za primer brezposelnosti, do katerih so upravičene v skladu z nacionalnim pravom, ki se po potrebi bere skupaj z določbami Priloge II, se štejejo za finančna sredstva v smislu odstavkov 1(a) in 2 tega člena.
4. Študentu, ki nima pravice do prebivanja na ozemlju druge pogodbenice na podlagi nobene druge določbe tega sporazuma, se izda dovoljenje za prebivanje za čas trajanja usposabljanja oziroma za eno leto, če usposabljanje traja več kot eno leto, če zadevnim nacionalnim organom dokaže z izjavo ali na kateri koli drug, temu enakovreden način, da ima dovolj finančnih sredstev, da on, njegov zakonec in vzdrževani otroci v času bivanja v državi gostiteljici od nje ne bodo zahtevali nobenih sredstev socialne varnosti, ter pod pogojem, da je v odobreni ustanovi prijavljen za poklicno usposabljanje, kar bo njegova glavna dejavnost, in da ima kritje zdravstvenega zavarovanja za vse rizike. Ta sporazum ne ureja dostopa do poklicnega usposabljanja ali pomoči za preživljanje, ki se dodeli študentom iz tega člena.
5. Dovoljenje za prebivanje se avtomatično podaljša za najmanj pet let, če so pogoji za upravičenost do njega še vedno izpolnjeni. Dovoljenja za prebivanje za študente se podaljšujejo letno za čas preostalega usposabljanja.
6. Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.
7. Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.
8. Pravica do prebivanja obstaja, dokler upravičenci do te pravice izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.
VI. NAKUP NEPREMIČNIN
Člen 25
1. Državljan pogodbenice s pravico do prebivanja in glavnim prebivališčem v državi gostiteljici ima pri nakupu nepremičnin enake pravice kot domači državljan. V skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi si lahko kadar koli ustvari glavno prebivališče v državi gostiteljici, ne glede na čas trajanja njegove zaposlitve. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati.
2. Državljan pogodbenice s pravico do prebivanja, vendar brez glavnega prebivališča v državi gostiteljici, ima pri nakupu nepremičnin, ki jih potrebuje za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti, enake pravice kot domači državljan. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se mu tudi dovoli nakup sekundarnega prebivališča ali počitniškega bivališča. Ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.
3. Obmejni delavec ima pri nakupu nepremičnin za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti in sekundarnih prebivališč enake pravice kot domači državljan. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se mu tudi dovoli nakup počitniškega bivališča. Ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.
VII. PREHODNE DOLOČBE IN RAZVOJ SPORAZUMA
Člen 26
Splošne določbe
1. Če se uporabljajo količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma, določbe iz tega poglavja dopolnjujejo ali nadomeščajo druge določbe te priloge.
2. Če se uporabljajo količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma, je opravljanje gospodarske dejavnosti pogojeno z izdajo dovoljenja za prebivanje in/ali delo.
Člen 27
Pravila o prebivališču zaposlenih oseb
1. Dovoljenje za prebivanje zaposlene osebe, ki ima pogodbo o zaposlitvi za manj kot leto dni, se podaljša do največ 12 mesecev, če zaposlena oseba pristojnim nacionalnim organom predloži dokaz, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost. Novo dovoljenje za prebivanje se izda, če zaposlena oseba predloži dokaz, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost in da niso bile dosežene količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma. Zaposleni osebi v skladu s členom 24 te priloge v času med dvema pogodbama o zaposlitvi ni treba zapustiti države.
2. Pogodbenica lahko v obdobju iz člena 10(2) tega sporazuma pred izdajo prvega dovoljenja za prebivanje zahteva predložitev pisne pogodbe ali osnutka pogodbe.
|
3. |
|
Člen 28
Zaposleni obmejni delavci
1. Zaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice z normalnim prebivališčem na obmejnih območjih Švice ali sosednjih držav, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba na obmejnih območjih druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj glavnega prebivališča. Za namene tega sporazuma so obmejna območja tista območja, ki so opredeljena v sporazumih o gibanju na obmejnih območjih, sklenjenih med Švico in njenimi sosedami.
2. Posebno dovoljenje velja na celotnem obmejnem območju države, ki ga je izdala.
Člen 29
Pravica zaposlenih oseb do vrnitve
1. Zaposlena oseba, ki ima na dan začetka veljavnosti tega sporazuma dovoljenje za prebivanje, veljavno najmanj leto dni, in nato zapusti državo gostiteljico, ima pravico do prednostnega dostopa do kvote za novo dovoljenje za prebivanje v šestih letih od datuma odhoda, če dokaže, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost.
2. Obmejni delavec ima pravico do novega posebnega dovoljenja v šestih letih od izteka svoje prejšnje zaposlitve, ki je neprekinjeno trajala več kot tri leta, pri čemer se preverijo njegova plača in delovni pogoji, če je zaposlen v obdobju dveh let po začetku veljavnosti Sporazuma in če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožen opravljati gospodarsko dejavnost.
3. Mladi, ki so zapustili ozemlje pogodbenice, potem kot so tam prebivali najmanj pet let pred svojim 21. letom, imajo štiri leta pravico, da se vrnejo v navedeno državo in opravljajo gospodarsko dejavnost.
Člen 30
Poklicna in geografska mobilnost zaposlenih oseb
1. Zaposlena oseba z dovoljenjem za prebivanje z veljavnostjo manj kot leto dni ima dvanajst mesecev od začetka svoje zaposlitve pravico do poklicne in geografske mobilnosti. V skladu z določbami člena 10 tega sporazuma ima tudi pravico do spremembe statusa iz zaposlene v samozaposleno osebo.
2. Posebna dovoljenja, izdana zaposlenim obmejnim delavcem, tem delavcem podeljujejo pravico do poklicne in geografske mobilnosti na vseh obmejnih območjih Švice ali njenih sosednjih držav.
Člen 31
Pravila o prebivališču samozaposlenih oseb
Državljanu pogodbenice, ki se želi registrirati na ozemlju druge pogodbenice za namen opravljanja samostojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu „samozaposleni delavec“), se izda dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo šestih mesecev. Če pristojnim nacionalnim organom pred iztekom teh šestih mesecev dokaže, da opravlja samostojno dejavnost, pridobi dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj petih let. Po potrebi se lahko šestmesečno obdobje podaljša za največ dva meseca, če obstaja dejanska verjetnost, da bo predložil takšen dokaz.
Člen 32
Samozaposleni obmejni delavci
1. Samozaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice z rednim prebivališčem na obmejnih območjih Švice ali katere od sosednjih držav, ki opravlja samostojno dejavnost na obmejnih območjih druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj glavnega prebivališča. Za namene tega sporazuma so obmejna območja tista območja, ki so opredeljena v sporazumih o gibanju na obmejnih območjih, sklenjenih med Švico in njenimi sosedami.
2. Državljan pogodbenice, ki želi kot obmejni delavec opravljati samostojno dejavnost na obmejnih območjih Švice ali katere od njenih sosednjih držav, dobi vnaprej začasno dovoljenje z veljavnostjo šestih mesecev. Če pristojnim nacionalnim organom pred iztekom teh šestih mesecev dokaže, da opravlja samostojno dejavnost, pridobi posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let. Po potrebi se lahko šestmesečno obdobje podaljša za največ dva meseca, če obstaja dejanska verjetnost, da bo predložil takšen dokaz.
3. Posebna dovoljenja veljajo na celotnem obmejnem območju države, ki jih je izdala.
Člen 33
Pravica samozaposlenih oseb do vrnitve
1. Samozaposlena oseba, ki je imela dovoljenje za prebivanje, veljavno najmanj pet let, in je zapustila državo gostiteljico, ima pravico do novega dovoljenja v šestih letih od datuma odhoda, če je v državi gostiteljici že prej neprekinjeno delala tri leta in pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost.
2. Samozaposleni obmejni delavec ima pravico do novega posebnega dovoljenja v šestih letih od izteka prejšnje dejavnosti, ki jo je opravljal neprekinjeno štiri leta, če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožen opravljati gospodarsko dejavnost.
3. Mladi, ki so zapustili ozemlje pogodbenice, potem kot so tam prebivali najmanj pet let pred svojim 21. letom, imajo štiri leta pravico, da se vrnejo v to državo in opravljajo gospodarsko dejavnost.
Člen 34
Poklicna in geografska mobilnost samozaposlenih oseb
Posebna dovoljenja, izdana samozaposlenim obmejnim delavcem, jim dajejo pravico do poklicne in geografske mobilnosti na vseh obmejnih območjih Švice ali njenih sosednjih držav. Vnaprej izdana začasna šestmesečna dovoljenja za prebivanje (za obmejne delavce posebna dovoljenja) jim dajejo pravico samo do geografske mobilnosti.
PROTOKOL O SEKUNDARNIH PREBIVALIŠČIH NA DANSKEM
Pogodbenice soglašajo, da se Protokol 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti o pridobitvi nepremičnin na Danskem uporablja tudi za ta sporazum glede pridobivanja sekundarnih prebivališč na Danskem s strani švicarskih državljanov.
PROTOKOL O ALANDSKIH OTOKIH
Pogodbenice soglašajo, da se Protokol 2 k Aktu o pristopu Finske k Evropski uniji o Alandskih otokih uporablja tudi za ta sporazum.
SKLEPNA LISTINA
Pooblaščenci
KRALJEVINE BELGIJE,
KRALJEVINE DANSKE,
ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
HELENSKE REPUBLIKE,
KRALJEVINE ŠPANIJE,
FRANCOSKE REPUBLIKE,
IRSKE,
ITALIJANSKE REPUBLIKE,
VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,
KRALJEVINE NIZOZEMSKE,
REPUBLIKE AVSTRIJE,
PORTUGALSKE REPUBLIKE,
REPUBLIKE FINSKE,
KRALJEVINE ŠVEDSKE,
ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE
in
EVROPSKE SKUPNOSTI
na eni strani
ter
ŠVICARSKE KONFEDERACIJE
na drugi,
ki so se sestali 21. junija 1999 v Luxembourgu, da bi podpisali Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, so sprejeli skupne izjave, ki so navedene spodaj in priložene tej sklepni listini:
|
— |
Skupna izjava o splošni liberalizaciji opravljanja storitev, |
|
— |
Skupna izjava o pokojninah nekdanjih uslužbencev institucij Evropskih skupnosti, ki prebivajo v Švici, |
|
— |
Skupna izjava o uporabi Sporazuma, |
|
— |
Skupna izjava o nadaljnjih pogajanjih. |
Seznanili so se tudi z naslednjimi izjavami, ki so kot priloga dodane tej sklepni listini:
|
— |
Izjava Švice o podaljšanju Sporazuma, |
|
— |
Izjava Švice o migracijski in azilni politiki, |
|
— |
Izjava Švice o priznavanju diplom arhitektov, |
|
— |
Izjava Evropske skupnosti in njenih držav članic o členih 1 in 17 Priloge I, |
|
— |
Izjava o švicarski udeležbi v odborih. |
V Luxembourgu, enaindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset.
SKUPNA IZJAVA
o splošni liberalizaciji opravljanja storitev
Pogodbenice se obvezujejo, da bodo takoj, ko bo mogoče, začele pogajanja o splošni liberalizaciji opravljanja storitev na podlagi pravnega reda Skupnosti.
SKUPNA IZJAVA
o pokojninah nekdanjih uslužbencev institucij Evropskih skupnosti, ki prebivajo v Švici
Komisija Evropskih skupnosti in Švica se obvezujeta, da bosta poiskali ustrezno rešitev za problem dvojne obdavčitve pokojnin nekdanjih uslužbencev institucij Evropskih skupnosti, ki prebivajo v Švici.
SKUPNA IZJAVA
o uporabi Sporazuma
Pogodbenice bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo za državljane druge pogodbenice v skladu s Sporazumom, ki so ga sklenile med seboj, uporabljale pravni red Skupnosti.
SKUPNA IZJAVA
o nadaljnjih pogajanjih
Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da imata namen začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih, ki so v skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v določenih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku teh dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za omenjena pogajanja.
IZJAVA ŠVICE
o podaljšanju Sporazuma
Švica izjavlja, da bo tekom sedmega leta uporabe Sporazuma na podlagi veljavnih notranjih postopkov sprejela odločitev o njegovem podaljšanju.
IZJAVA ŠVICE
o migracijski in azilni politiki
Švica ponovno potrjuje svojo željo po okrepitvi sodelovanja z EU in njenimi državami članicami na področju migracijske in azilne politike. Švica je v ta namen pripravljena sodelovati v sistemu EU za koordinacijo prošenj za azil in predlaga začetek pogajanj za sklenitev konvencije, ki bo vzporedna Dublinski konvenciji (Konvencija o določitvi države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti, ki je bila podpisana v Dublinu 15. junija 1990).
IZJAVA ŠVICE
o priznavanju diplom arhitektov
Švica bo Skupnemu odboru iz Sporazuma o prostem pretoku oseb, takoj ko bo ustanovljen, predlagala, da se sprejme sklep, s katerim se diplome arhitektov, ki jih podeljujejo švicarske univerze uporabnih znanosti, uvrstijo v Prilogo III k Sporazumu o prostem pretoku oseb v skladu z določbami Direktive 85/384/EGS z dne 10. junija 1986.
IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI IN NJENIH DRŽAV ČLANIC
o členih 1 in 17 Priloge I
Evropska skupnost in njene države članice izjavljajo, da člena 1 in 17 Priloge I k Sporazumu ne posegajo v pravni red Skupnosti v zvezi s pogoji za napotitev delavcev, ki so državljani tretje države, v okviru čezmejnega zagotavljanja storitev.
IZJAVA
o švicarski udeležbi v odborih
Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, kolikor jih obravnavane vsebine zadevajo, kot opazovalci udeležujejo sestankov naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:
|
— |
odborov raziskovalnih programov, vključno z Odborom za znanstvene in tehnološke raziskave (CREST), |
|
— |
upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov, |
|
— |
koordinacijske skupine za medsebojno priznavanje visokošolskih diplom, |
|
— |
svetovalnih odborov za zračne proge in uporabljanje pravil o konkurenci na področju zračnega prevoza. |
Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.
V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, zajetimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali temu enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma EGP.
(1) Kakor velja na dan podpisa Sporazuma.
(2) Kakor velja na dan podpisa Sporazuma.
(3) V Švici mora zdravstveno zavarovanje za osebe, ki si Švice ne izberejo za stalno prebivališče, vključevati nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer materinstva.
(4) Za te osebe ne velja prednost, ki je dana delavcem, vključenim v redni trg delovne sile, ali spremljanje skladnosti s plačnimi in zaposlitvenimi pogoji v posameznem sektorju ali kraju.