(1)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do območij in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(2)

Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 predvideva, da Svet določi ribolovne možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter te možnosti dodeli državam članicam.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, je treba določiti posebne pogoje za ribolovne dejavnosti.

(4)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa opredelitve pojmov, pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(5)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni tam določeni ukrepi.

(6)

Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, je treba v letu 2010 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede tehničnih pogojev za ribolov.

(7)

Uporaba ribolovnih možnosti bi morala biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (4).

(8)

Da bi se zmanjšali zavržki, je primerno uvesti prepoved višanja vrednosti ulova za vse vrste, za katere veljajo kvote, na podlagi katere se prepove zavržek vrst, za katere veljajo kvote in ki se lahko zakonito ulovijo in iztovorijo v skladu z zakonodajo Skupnosti o ribištvu.

(9)

Da bi ribičem Skupnosti zagotovili preživljanje, je pomembno, da se ta ribolovna območja odprejo 1. januarja 2010. Zaradi nujnih razlogov je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

(1)

V Uredbi Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (3) so določeni nekateri tehnični ukrepi za ohranjanje ribolovnih virov.

(2)

V Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (4), so tehnični ukrepi vzpostavljeni do 31. decembra 2009.

(3)

Komisija je 4. junija 2008 predlagala uredbo Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi, ki naj bi nadomestila Uredbo (ES) št. 850/98 in trajno določila prehodne tehnične ukrepe, ki jih trenutno vsebuje Priloga III k Uredbi (ES) št. 43/2009.

(4)

Ker predlagana uredba Sveta ne bo sprejeta pred datumom, ko prenehajo veljati ukrepi iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 43/2009, je treba zaradi pravne varnosti in nadaljnjega pravilnega ohranjanja in upravljanja staležev zagotoviti nadaljnjo veljavnost teh ukrepov za prehodno obdobje osemnajstih mesecev.

(5)

Da bi še zmanjšali neželeni ulov, bi bilo treba prepoved višanja vrednosti ulova, kakor je določeno v točki 5b Priloge III k Uredbi (ES) št. 43/2009, razširiti na vse cone ICES.

(6)

Treba bi bilo spremeniti ukrepe za prenos priporočil Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) v zakonodajo Skupnosti, da se zagotovi skladnost s priporočili za leto 2010.

(7)

Glede na to, da ukrepi, določeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 43/2009, prenehajo veljati 1. januarja 2010, bi bilo takrat treba začeti uporabljati to uredbo –

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 , ex 1005 , razen hibridnega semena, in ex 1007 , razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. januarja 2010 –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1859/82 z dne 12. julija 1982 o izboru poročevalskih kmetijskih gospodarstev za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (2) je določila prag za ekonomsko velikost kmetijskih gospodarstev in število poročevalskih kmetijskih gospodarstev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (3) je uvedla nov pojem „ekonomska velikost“, ki se zdaj izraža v eurih, in spremenila nekaj drugih meril tipologije.

(3)

Na podlagi spremembe, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (4), je treba upoštevati enote, ki pripadajo Bolgariji in Romuniji. Za izboljšanje natančnosti je treba napraviti nekaj dodatnih sprememb Uredbe (EGS) št. 1859/82. Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 1859/82 zaradi večje jasnosti razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(4)

Poročevalska kmetijska gospodarstva morajo biti izbrana v vsaki enoti na enoten način in v ta namen je treba določiti podrobna pravila za izvajanje zadevnih določb Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(5)

Kmetijska gospodarstva, ki jih je treba preučiti v zvezi z mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, spadajo na področje spremljanja strukturnih raziskav in skupnostnih ali nacionalnih popisov kmetijskih gospodarstev.

(6)

Podatki, razpoložljivi za izdelavo načrta za izbor kmetijskih gospodarstev (načrta vzorčenja) za vsako obračunsko leto in razlike v kmetijskih razmerah med različnimi državami članicami zahtevajo, da se sprejmejo pragovi ekonomske velikosti, ki so različni za različne države članice, včasih pa celo za različne enote.

(7)

Izkušnje kažejo, da je delovanje mreže podatkov olajšano, če se lahko število poročevalskih kmetijskih gospodarstev, izbranih na enoto, spreminja za do 20 %, če to ne pomeni zmanjšanja celotnega števila poročevalskih kmetijskih gospodarstev na državo članico.

(8)

Ker je finančno poslovodenje takega ukrepa zahtevno, se z Uredbo Komisije (EGS) št. 1915/83 z dne 13. julija 1983 o nekaterih podrobnih pravilih glede vodenja knjigovodstva za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (5) uvaja za vsako državo članico omejitev glede skupnega števila ustrezno izpolnjenih poročil s kmetijskih gospodarstev, upravičenih do financiranja Skupnosti. Zaradi jasnosti in skladnosti bi se moralo to odražati v tej Uredbi. Prožnost glede števila poročevalskih kmetijskih gospodarstev na enoto bi morala biti dovoljena, če se spoštuje skupno število poročevalskih kmetijskih gospodarstev zadevne države članice.

(9)

Načrt vzorčenja bi moral vsebovati določeno najmanjše število elementov, da bi bil dovolj uporaben glede na cilje mreže računovodskih podatkov s kmetij, ki jih je treba oceniti.

(10)

Za namene načrta vzorčenja bi bilo treba področje raziskave razslojiti glede na enote, naštete v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1217/2009 ter glede na tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti, opredeljene v Uredbi (ES) št. 1242/2008.

(11)

Načrt vzorčenja bi bilo treba izdelati pred začetkom ustreznega obračunskega leta, da bi bil lahko odobren, preden se uporabi za izbor poročevalskih kmetijskih gospodarstev. Vendar za obračunsko leto 2010 potrebujejo države članice daljše obdobje za izdelavo načrta vzorčenja, ker vsi potrebni referenčni viri niso dostopni dovolj zgodaj prej. Zato je primerno določiti drugačen časovni rok za obveščanje o načrtu vzorčenja za navedeno obračunsko leto.

(12)

Ker se Uredba (ES) št. 1242/2008 uporablja od obračunskega leta 2010 naprej, bi se morala ta Uredba uporabljati od istega leta naprej.

(13)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

(a)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni kmetijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zvezi s kmetijskimi raziskavami in popisi Skupnosti;

(b)

„tipologija“ pomeni tipologijo Skupnosti za kmetijska gospodarstva, določeno v Uredbi (ES) št. 1242/2008.

—

Belgija

:

25 000 EUR

—

Bolgarija

:

2 000 EUR

—

Češka republika

:

8 000 EUR

—

Danska

:

15 000 EUR

—

Nemčija

:

25 000 EUR

—

Estonija

:

4 000 EUR

—

Irska

:

4 000 EUR

—

Grčija

:

4 000 EUR

—

Španija

:

4 000 EUR

—

Francija

:

25 000 EUR

—

Italija

:

4 000 EUR

—

Ciper

:

4 000 EUR

—

Latvija

:

4 000 EUR

—

Litva

:

4 000 EUR

—

Luksemburg

:

25 000 EUR

—

Madžarska

:

4 000 EUR

—

Malta

:

4 000 EUR

—

Nizozemska

:

25 000 EUR

—

Avstrija

:

8 000 EUR

—

Poljska

:

4 000 EUR

—

Portugalska

:

4 000 EUR

—

Romunija

:

2 000 EUR

—

Slovenija

:

4 000 EUR

—

Slovaška

:

15 000 EUR

—

Finska

:

8 000 EUR

—

Švedska

:

15 000 EUR

—

Združeno kraljestvo (razen Severne Irske)

:

25 000 EUR

—

Združeno kraljestvo (samo Severna Irska)

:

15 000 EUR

(a)

elemente, na katerih je osnovan:

(b)

razdelitev kmetijskih gospodarstev na področju raziskave glede na tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti, opredeljene v tipologiji (vsaj glede na glavne tipe), in

(c)

število poročevalskih kmetijskih gospodarstev, ki se izberejo za vsak sprejet sloj.

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 675/2009 (2), (ES) št. 676/2009 (3) in (ES) št. 677/2009 (4) so odprle javne razpise za znižanje carin iz člena 136 Uredbe (ES) št. 1234/2007 za sirek, uvožen v Španijo, koruzo, uvoženo v Španijo, in koruzo, uvoženo na Portugalsko.

(2)

Med datumom odprtja javnega razpisa in 17. novembrom 2009 količina koruze, uvožene v Španijo, ki se lahko knjiži v okviru kvote z znižano carino pri uvozu, in zmanjšane za količine nadomestnih žitnih proizvodov iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (5), zajema samo 13 % kvote. Količina sirka, uvoženega v Španijo, ki se lahko knjiži v okviru kvote z znižano carino pri uvozu, je zanemarljiva. Količina koruze, uvožene na Portugalsko, ki se lahko knjiži v okviru kvote z znižano carino pri uvozu, zajema samo 13 % kvote. Glede na stanje trga v Španiji in na Portugalskem odprtje javnega razpisa do 17. decembra 2009 ne bi omogočilo uvoza zadostnih količin za pokritje kvot.

(3)

Zato je treba podaljšati javne razpise za znižanje carin pri uvozu koruze in sirka v Španijo ter koruze na Portugalsko do konca meseca maja 2010, da se v celoti porabi uvozne kvote.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v času, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 8. oktobra 2009 objavil spremembe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 32 Finančni instrumenti: Predstavitev – Klasifikacija izdaj pravic, v nadaljnjem besedilu: sprememba MRS 32. Sprememba MRS 32 pojasni, kako se obračunajo določene pravice, ko so izdani instrumenti izraženi v valuti, ki ni funkcijska valuta izdajatelja. Če so takšni instrumenti izdani sorazmerno izdajateljevim obstoječim delničarjem za določen denarni znesek, morajo biti razvrščeni kot lastniški kapital, tudi če je njihova izpolnitvena cena izražena v valuti, ki ni funkcijska valuta izdajatelja.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da sprememba MRS 32 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je poročanje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

(1)

Na usklajevalnem sestanku o proračunu dne 18. novembra 2009 so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o načinih za zagotavljanje dodatnega financiranja za projekte na področju preskrbe z energijo in širokopasovnih internetnih povezav ter za naložbe za krepitev operacij v zvezi z „novimi izzivi“, opredeljenimi ob oceni vmesne reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 („sistematski pregled“) (2), in sicer v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Da bi bilo financiranje mogoče, je treba spremeniti večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 v skladu s točkami 21, 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma, s čimer bi se zgornja meja odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za leto 2010 v podrazdelku 1a povišala za 1 779 milijonov EUR v tekočih cenah.

(2)

Povišanje zgornje meje v podrazdelku 1a za leto 2010 se bo v celoti izravnalo z znižanjem zgornje meje za sredstva za prevzem obveznosti v razdelkih 1a, 1b, 2, 3a in 5 za leto 2009 ter zgornje meje za sredstva za prevzem obveznosti v razdelkih 1a, 2 in 5 za leto 2010.

(3)

Zaradi ohranitve ustreznega razmerja med obveznostmi in plačili je treba prilagoditi letne zgornje meje za plačila. Ta prilagoditev bo proračunsko nevtralna.

(4)

Prilogo I Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju je zato treba ustrezno spremeniti (3) –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen za dodatno podporo presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo razširjeno za vloge, predložene po 1. maju 2009, in vključuje podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev sklada do letne zgornje meje 500 000 000 EUR.

(4)

Švedska je 5. junija 2009 vložila prošnjo za uporabo sredstev sklada za presežne delavce v avtomobilskem sektorju. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 9 839 674 EUR.

(5)

Avstrija je 9. julija 2009 vložila prošnjo za uporabo sredstev sklada za presežne delavce v avtomobilskem sektorju. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 5 705 635 EUR.

(6)

Nizozemska je 4. avgusta 2009 vložila prošnjo za uporabo sredstev sklada za presežne delavce v gradbenem sektorju. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 386 114 EUR.

(7)

Treba je uporabiti sredstva sklada, da se zagotovi finančni prispevek za vloge Švedske, Avstrije in Nizozemske –

—

120 milijonov EUR za financiranje energetskih projektov v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva,

—

75 milijonov EUR za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj –

—

120 milijonov EUR za financiranje energetskih projektov v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva,

—

75 milijonov EUR za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj.

(1)

V dopisu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije prejel 3. marca 2009, je Republika Latvija (v nadaljnjem besedilu: „Latvija“) zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja odstopanje od določb Direktive 2006/112/ES, ki ureja vprašanje, katera oseba mora davčnim organom plačati DDV.

(2)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 22. septembra 2009 druge države članice obvestila o zahtevku Latvije. Komisija je z dopisom z dne 24. septembra 2009 obvestila Latvijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

Pretežni delež trga lesa v Latviji imajo majhne lokalne družbe in posamezni dobavitelji. Narava trga in vključenih podjetij je pripeljala do davčnih goljufij, ki jih davčni organi težko nadzorujejo. Zato je bila v latvijski zakon o DDV vključena posebna določba, ki predpisuje, da je pri poslih z lesom oseba, ki mora plačati davek, tista, za katero se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev.

(4)

Ukrep odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, ki določa, da je v okviru notranjega sistema davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali opravlja storitev, običajno zavezan k plačilu davka.

(5)

Ukrep je bil prej odobren v Aktu o pristopu iz leta 2003 (2), natančneje v točki 1(b) poglavja 7 Priloge VIII k Aktu, in v Odločbi 2006/42/ES z dne 24. januarja 2006 (3) v okviru tedaj veljavne Šeste Direktive 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (4).

(6)

Komisija meni, da se pravno in dejansko stanje, ki je upravičevalo sedanjo uporabo zadevnega ukrepa za odstopanje, ni spremenilo in ostaja enako. Latviji je zato treba dovoliti, da ukrep uporablja v nadaljnjem omejenem obdobju.

(7)

Odstopanje ne bo imelo negativnih učinkov na lastna sredstva Unije, pridobljenih iz DDV–