1.   Pojmi, ki se uporabljajo v tem protokolu, razen če iz sobesedila ne izhaja drugače, imajo pomene, določene v Konvenciji.

2.   V tem protokolu se naslednji pojmi uporabljajo v pomenu, določenem v nadaljevanju:

1.   Konvencija se uporablja za železniška vozna sredstva v skladu z določbami tega protokola.

2.   Za Konvencijo in ta protokol se uporablja ime Konvencija o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi, kot se uporablja za železniška vozna sredstva.

1.   Za namene člena 7(c) Konvencije in člena XVIII(2) tega protokola opis železniških voznih sredstev zadošča za opredelitev železniških voznih sredstev, če vsebuje:

2.   Za namene člena 7 Konvencije je zavarovanje na prihodnjih železniških voznih sredstvih, opredeljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, ustanovljeno kot mednarodno zavarovanje, takoj ko hipotečni dolžnik, pogojni prodajalec ali zakupodajalec pridobi pravico do razpolaganja z železniškimi voznimi sredstvi, ne da bi bilo za to potrebno novo dejanje prenosa.

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica dala izjavo v skladu s členom XXVII.

2.   Pogodbenice sporazuma ali povezane poroštvene pogodbe ali sporazuma o prenosu se lahko dogovorijo o pravu, ki bo v celoti ali delno urejalo njihove pogodbene pravice in obveznosti.

3.   Razen če ni dogovorjeno drugače, se sklicevanje na pravo iz prejšnjega odstavka, ki ga izberejo pogodbenice, nanaša na notranje zakonodajne predpise imenovane države, če je ta država sestavljena iz več teritorialnih enot, pa na domače pravo določene teritorialne enote.

1.   Poleg pravnih sredstev iz poglavja III Konvencije lahko upnik pod pogojem, da se dolžnik kadar koli s tem strinja, in v okoliščinah iz tega poglavja, naroči izvoz in fizični prenos železniških voznih sredstev z ozemlja, na katerem se nahaja.

2.   Upnik ne uveljavlja pravnih sredstev iz prejšnjega odstavka brez predhodnega pisnega soglasja imetnika katerega koli registriranega zavarovanja, ki prevlada nad zavarovanjem upnika.

3.   Člen 8(3) Konvencije se ne uporablja za železniška vozna sredstva. Vsa pravna sredstva, predvidena v Konvenciji v zvezi z železniškimi voznimi sredstvi, je treba uveljavljati na ekonomsko sprejemljiv način. Za pravno sredstvo se šteje, da se uveljavlja ekonomsko ustrezno, če se izvaja v skladu z določbo sporazuma, razen kadar je taka določba očitno neustrezna.

4.   Šteje se, da je hipotečni upnik, ki da zainteresiranim osebam pisno obvestilo o predlagani prodaji ali zakupu štirinajst ali več koledarskih dni prej v skladu s členom 8(4) Konvencije, izpolnil zahtevo predložitve „predhodnega obvestila v ustreznem roku“ iz navedenega člena. Zgoraj navedeno hipotečnemu upniku in hipotečnemu dolžniku ali upniku ne preprečuje dogovora o daljšem roku za predložitev predhodnega obvestila.

5.   Ob upoštevanju vseh veljavnih zakonov in predpisov o varnosti država pogodbenica zagotovi, da ustrezni upravni organi učinkovito sodelujejo z upnikom in mu v potrebnem obsegu pomagajo pri uveljavljanju pravnih sredstev iz odstavka 1.

6.   Hipotečni upnik, ki predlaga izvoz železniških voznih sredstev na podlagi odstavka 1, ne da bi bilo to zahtevano s sodnim nalogom, da razumno predhodno pisno obvestilo o predlaganem izvozu:

1.   Ta člen se uporablja samo v državi pogodbenici, ki je dala izjavo v skladu s členom XXVII in v obsegu, navedenem v taki izjavi.

2.   Za namene člena 13(1) Konvencije pojem „hitro“, kadar se nanaša na pridobitev ukrepov, pomeni v takem številu koledarskih dni od datuma vložitve zahtevka, kot je navedeno v izjavi, ki jo da država pogodbenica, v kateri se vloži zahtevek.

3.   Člen 13(1) Konvencije se uporablja tako, da se takoj za pododstavkom (d) doda naslednje:

člen 43(2) pa se uporablja tako, da se za navedbo „člena 13(1)(d)“ vstavi navedba „in (e)“.

4.   Lastništvo ali katera koli druga zavarovalna pravica dolžnika, ki se prenese ob prodaji na podlagi prejšnjega odstavka, je prosta vsakega drugega zavarovanja, pred katerim ima mednarodno zavarovanje hipotečnega upnika prednost v skladu z določbami člena 29 Konvencije.

5.   Upnik in dolžnik ali katera koli druga zainteresirana oseba se lahko pisno dogovorita o izključitvi uporabe člena 13(2) Konvencije.

6.   V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena VII(1):

7.   Odstavka 2 in 6 ne vplivata na noben veljavni zakon ali predpis o varnosti.

1.   Ta člen se uporablja samo, če je država pogodbenica, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti, dala izjavo v skladu s členom XXVII.

2.   Pojem „stečajni upravitelj“ se v tem členu nanaša na navedeno osebo v njeni uradni in ne zasebni funkciji.

3.   Ob nastanku dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik ob upoštevanju odstavka 7 preda železniška vozna sredstva v posest upniku najpozneje do zgodnejše izmed teh dveh možnosti:

4.   Za namene tega člena „čakalna doba“ pomeni dobo, določeno v izjavi države pogodbenice, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti.

5.   Če in dokler upnik ne dobi možnosti prevzema posesti na podlagi odstavka 3:

6.   Pododstavek (a) prejšnjega odstavka ne izključuje uporabe železniških voznih sredstev v skladu z ureditvijo, namenjeno ohranjanju železniških voznih sredstev ter vzdrževanju teh sredstev in njihove vrednosti.

7.   Stečajni upravitelj ali dolžnik lahko ohrani posest na železniških voznih sredstvih, če je do roka, določenega v odstavku 3, odpravil vsakršno neizpolnjevanje obveznosti, razen neizpolnjevanja obveznosti, ki ga povzroči začetek stečajnega postopka, in se zavezal, da bo izpolnjeval vse prihodnje obveznosti v skladu s sporazumom in povezanimi dokumenti o transakcijah. V primeru neizpolnjevanja prihodnjih obveznosti se ne uporabi nova čakalna doba.

8.   V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena VII(1):

9.   Po datumu iz odstavka 3 ni dovoljeno preprečevati ali zadrževati uveljavljanja pravnih sredstev, ki jih omogoča Konvencija ali ta protokol.

10.   Nobene dolžnikove obveznosti na podlagi sporazuma ni mogoče spremeniti brez upnikovega soglasja.

11.   Prejšnji odstavek ne vpliva na pristojnost stečajnega upravitelja, če taka pristojnost obstaja, da odpove sporazum na podlagi veljavne zakonodaje.

12.   Nobene pravice ali zavarovanja, razen nepogodbenih pravic ali zavarovanj, ki spadajo v kategorijo, določeno v izjavi na podlagi člena 39(1) Konvencije, v stečajnem postopku nimajo prednosti pred registriranimi zavarovanji.

13.   Konvencija, kakor jo spreminjata člena VII in XXV tega protokola, se uporablja za uveljavljanje vseh pravnih sredstev po tem členu.

3.   Ob nastanku dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik obvesti upnika na njegovo zahtevo v roku, določenem v izjavi države pogodbenice na podlagi člena XXVII, ali bo:

4.   Na podlagi veljavne zakonodaje iz pododstavka (b) prejšnjega odstavka se lahko sodišču dovoli, da zahteva sprejetje dodatnih ukrepov ali predložitev dodatnih poroštev.

5.   Upnik predloži dokaze za svoje zahtevke in dokazilo o registraciji svojega mednarodnega zavarovanja.

6.   Če stečajni upravitelj ali dolžnik upnika ne obvesti v skladu z odstavkom 3 ali če je stečajni upravitelj ali dolžnik izjavil, da bo upniku dal možnost, da prevzame posest na železniških voznih sredstvih, vendar tega ne stori, lahko sodišče upniku dovoli prevzem posesti na železniških voznih sredstvih pod pogoji, ki jih določi sodišče, in lahko zahteva sprejetje dodatnih ukrepov ali predložitev dodatnih poroštev.

7.   Železniških voznih sredstev ni dovoljeno prodati, dokler sodišče ne sprejme odločitve v zvezi z zahtevkom in mednarodnim zavarovanjem.

3.   Ob nastanku dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, stečajni upravitelj ali dolžnik v roku za odpravo neizpolnjevanja obveznosti:

4.   Pred koncem roka za odpravo neizpolnjevanja obveznosti lahko stečajni upravitelj ali dolžnik pri sodišču vloži zahtevek za odredbo o začasni prekinitvi njegove obveznosti iz pododstavka (b) prejšnjega odstavka za obdobje, ki začne teči ob izteku roka za odpravo neizpolnjevanja obveznosti in se zaključi najpozneje ob prenehanju veljavnosti sporazuma oziroma njegovih morebitnih podaljšanj, pod pogoji, za katere sodišče meni, da so pravični („začasna prekinitev“). Taka odredba zahteva, da se vsi zneski, do katerih je upnik upravičen med začasno prekinitvijo, ob zapadlosti plačajo iz stečajne mase ali da jih plača dolžnik ter da stečajni upravitelj ali dolžnik izpolni vse druge obveznosti, ki nastanejo med začasno prekinitvijo.

5.   Če se pri sodišču vloži zahtevek iz prejšnjega odstavka, upnik ne sme prevzeti posesti na železniških voznih sredstvih, dokler sodišče ne izda odredbe. Če zahtevek ni odobren v takem številu koledarskih dni od vložitve zahtevka za pridobitev ukrepov, kot je določeno v izjavi, ki jo da država pogodbenica, v kateri je zahtevek vložen, se šteje, da je bil zahtevek umaknjen, razen če se upnik in stečajni upravitelj ali dolžnik ne dogovorita drugače.

6.   Če in dokler upnik ne dobi možnosti prevzema posesti na podlagi odstavka 3:

7.   Pododstavek (a) prejšnjega odstavka ne izključuje uporabe železniških voznih sredstev v skladu z ureditvijo, namenjeno ohranjanju in vzdrževanju železniških voznih sredstev ter njihove vrednosti.

8.   Če stečajni upravitelj ali dolžnik v roku za odpravo neizpolnjevanja obveznosti ali v obdobju začasne prekinitve odpravi vsakršno neizpolnjevanje obveznosti, razen neizpolnjevanja obveznosti, ki ga povzroči začetek stečajnega postopka, ter se zaveže, da bo izpolnjeval vse prihodnje obveznosti v skladu s sporazumom in povezanimi dokumenti o transakcijah, lahko stečajni upravitelj ali dolžnik ohrani posest na železniških voznih sredstvih, hkrati pa prenehajo veljati morebitne odredbe, ki jih je sodišče izdalo na podlagi odstavka 4. V primeru neizpolnjevanja prihodnjih obveznosti se ne uporabi novi rok za odpravo neizpolnjevanja obveznosti.

9.   V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena VII(1):

10.   Ob upoštevanju odstavkov 4, 5 in 8 po izteku roka za odpravo neizpolnjevanja obveznosti ni dovoljeno preprečevati ali zadrževati uveljavljanja pravnih sredstev, ki jih omogoča Konvencija.

11.   Ob upoštevanju odstavkov 4, 5 in 8 med stečajnim postopkom brez soglasja upnika ni dovoljeno spreminjati obveznosti dolžnika, ki izhajajo iz sporazuma in povezanih transakcij.

12.   Prejšnji odstavek ne vpliva na pristojnost stečajnega upravitelja, če taka pristojnost obstaja, da odpove sporazum na podlagi veljavne zakonodaje.

13.   Nobene pravice ali zavarovanja, razen nepogodbenih pravic ali zavarovanj, ki spadajo v kategorijo, določeno v izjavi na podlagi člena 39(1) Konvencije, v stečajnem postopku nimajo prednosti pred registriranimi zavarovanji.

14.   Konvencija, kakor jo spreminjata člena VII in XXV tega protokola, se uporablja za uveljavljanje vseh pravnih sredstev po tem členu.

15.   Za namene tega člena „rok za odpravo neizpolnjevanja obveznosti“ pomeni obdobje, ki začne teči na dan dogodka, povezanega s plačilno nesposobnostjo, kot je določeno v izjavi države pogodbenice, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti.

1.   Ta člen se uporablja samo v državi pogodbenici, ki je dala izjavo v skladu s členom XXVII(1).

2.   Sodišča države pogodbenice, v kateri so železniška vozna sredstva, v skladu z zakonodajo države pogodbenice pri izvrševanju določb člena IX v čim večjem obsegu sodelujejo s tujimi sodišči in tujimi stečajnimi upravitelji.

1.   Če neizpolnjevanje obveznosti v smislu člena 11 Konvencije ne obstaja, je dolžnik upravičen do nemotene posesti in uporabe železniških voznih sredstev v skladu s sporazumom v razmerju do:

2.   Nobena določba iz Konvencije ali tega protokola ne vpliva na odgovornost upnika v primeru kakršne koli kršitve sporazuma na podlagi veljavne zakonodaje, če se navedeni sporazum nanaša na železniška vozna sredstva.

1.   Nadzorni organ ustanovijo predstavniki, pri čemer po enega predstavnika imenuje:

2.   Pri določitvi držav iz pododstavkov (b) in (c) prejšnjega odstavka se upošteva potreba po zagotavljanju široke geografske zastopanosti.

3.   Trajanje mandata predstavnikov, ki so imenovani na podlagi pododstavkov (b) in (c) odstavka 1, določita organizaciji, ki imenujeta predstavnike. Mandat predstavnikov, ki opravljajo svojo funkcijo na dan, ko začne ta protokol veljati za deseto državo podpisnico, preneha najpozneje dve leti po tem datumu.

4.   Predstavniki iz odstavka 1 sprejmejo prvi poslovnik nadzornega organa. Za sprejetje poslovnika je potrebno soglasje:

5.   Nadzorni organ lahko ustanovi strokovno komisijo, ki jo sestavljajo:

ter jo pooblasti za pomoč nadzornemu organu pri opravljanju njegovih nalog.

6.   Nadzornemu organu pri opravljanju njegovih nalog pomaga sekretariat v skladu z navodili nadzornega organa. Sekretariat je OTIF.

7.   Če sekretariat ne more ali ne ni več pripravljen opravljati svojih nalog, nadzorni organ določi drug sekretariat.

8.   Ko se sekretariat prepriča, da mednarodni register v celoti deluje, pri depozitarju nemudoma shrani potrdilo o polnem delovanju registra.

9.   Sekretariat pridobi mednarodno pravno osebnost, če takega statusa še nima, ter v zvezi s svojimi nalogami na podlagi Konvencije in tega protokola uživa enake izjeme in imuniteto, kot so zagotovljene nadzornemu organu na podlagi člena 27(3) Konvencije ter mednarodnemu registru na podlagi člena 27(4) Konvencije.

10.   Ukrep, ki ga sprejme nadzorni organ in ki se nanaša le na interese države podpisnice ali skupine držav podpisnic, se sprejme, če se z njim strinja tudi zadevna država podpisnica ali večina skupine držav podpisnic. Ukrep, ki bi lahko škodljivo vplival na interese države podpisnice ali skupine držav podpisnic, v zadevni državi podpisnici ali skupini držav podpisnic velja, če se z njim strinja tudi zadevna država podpisnica ali večina skupine držav podpisnic.

11.   Prvi registrar se imenuje za obdobje najmanj pet let in največ deset let. Nato se registrar imenuje ali ponovno imenuje za posamezno zaporedno obdobje, ki ne sme presegati deset let.

1.   Država pogodbenica lahko z izjavo kadar koli določi subjekt ali subjekte kot vstopno točko ali vstopne točke, skozi katere se ali se lahko v mednarodni register prenašajo informacije, potrebne za registracijo, razen za registracijo obvestila o nacionalnem zavarovanju ali registracijo pravice ali zavarovanja na podlagi člena 40 Konvencije, ki v obeh primerih izhaja iz prava drugih držav. Različne vstopne točke delujejo vsaj med delovnim časom, ki velja na zadevnih ozemljih.

2.   V določitvi na podlagi prejšnjega odstavka se lahko dovoli, vendar ne zahteva, uporaba določene vstopne točke ali vstopnih točk za informacije, ki so potrebne za registracije v zvezi z obvestili o prodaji.

1.   Za namene člena 18(1)(a) Konvencije se v predpisih določi sistem za dodeljevanje identifikacijskih številk, ki jih dodeljuje registrar in ki omogočajo nedvoumno identifikacijo posameznih železniških voznih sredstev. Identifikacijska številka je:

2.   Za namene prejšnjega odstavka lahko država pogodbenica z izjavo določi sistem nacionalnih ali regionalnih identifikacijskih številk, ki se uporabljajo za posamezna železniška vozna sredstva na podlagi mednarodnega zavarovanja, ki je ustvarjeno ali zagotovljeno oziroma naj bi bilo ustvarjeno ali zagotovljeno s sporazumom, ki ga sklene dolžnik, ki ima ob sklenitvi tega sporazuma sedež v državi pogodbenici. Tak nacionalni ali regionalni sistem identifikacije na podlagi sporazuma med nadzornim organom in državo pogodbenico, ki da izjavo, zagotavlja nedvoumno identifikacijo vsakega posameznega železniškega voznega sredstva, na katerega se sistem nanaša.

3.   Izjava, ki jo da država pogodbenica v skladu s prejšnjim odstavkom, mora vključevati podrobne informacije o delovanju nacionalnega ali regionalnega sistema identifikacije.

4.   Da bi bila registracija železniškega voznega sredstva, za katerega je bila dana izjava na podlagi odstavka 2, veljavna, morajo biti v njej navedeni vse nacionalne ali regionalne identifikacijske številke, ki so se za to vozno sredstvo uporabljale od začetka veljavnosti tega protokola na podlagi člena XXIII(1), ter obdobje, v katerem se je posamezna številka uporabljala za zadevno vozno sredstvo.

1.   Za namene člena 19(6) Konvencije se iskalna merila pri mednarodnem registru določijo s predpisi.

2.   Za namene člena 25(2) Konvencije in v tam opisanih okoliščinah imetnik registriranega prihodnjega mednarodnega zavarovanja ali registriranega prihodnjega odstopa mednarodnega zavarovanja sprejme vse ukrepe v svoji pristojnosti za dosego izbrisa registracije najpozneje deset koledarskih dni po prejemu zahteve, opisane v navedenem odstavku.

3.   Če je bil registriran prenos in so se obveznosti dolžnika do upravičenca prenosa sprostile, upravičenec naroči izbris registracije najpozneje deset koledarskih dni po tem, ko na svoj naslov, naveden v registraciji, prejme pisno zahtevo stranke, katere pravica se prenaša.

4.   Registrar opravlja in vodi centralizirane funkcije mednarodnega registra 24 ur na dan.

5.   Registrar je na podlagi člena 28(1) Konvencije odškodninsko odgovoren za povzročeno izgubo, ki ne presega vrednosti železniških voznih sredstev, na katera se izguba nanaša. Ne glede na prejšnji stavek odškodninska odgovornost registrarja v nobenem koledarskem letu ne sme preseči 5 milijonov posebnih pravic črpanja oziroma ustreznega višjega zneska, izračunanega na podlagi metode, ki jo nadzorni organ občasno določi s predpisi.

6.   Prejšnji odstavek ne omejuje odškodninske odgovornosti registrarja za izgubo, povzročeno zaradi hude malomarnosti ali namernih kršitev registrarja ter njegovih uradnikov in zaposlenih.

7.   Znesek zavarovanja ali finančnega jamstva iz člena 28(4) Konvencije ne sme biti nižji od zneska, ki ga kot ustreznega določi nadzorni organ ob upoštevanju predvidene odgovornosti registrarja.

8.   Nobena določba Konvencije registrarju ne preprečuje pridobitve zavarovanja ali finančnega jamstva za dogodke, za katere registrar na podlagi člena 28 Konvencije ni odgovoren.

1.   Nadzorni organ določi in lahko občasno spremeni pristojbine za registracijo, vloge, poizvedbe in druge storitve, ki jih zagotavlja mednarodni register v skladu s svojimi predpisi.

2.   Pristojbine iz prejšnjega odstavka se določijo tako, da v potrebnem obsegu pokrijejo ustrezne stroške vzpostavitve, upravljanja in delovanja mednarodnega registra ter ustrezne stroške sekretariata, povezane z opravljanjem njegovih nalog. Nobena določba tega člena registrarju ne preprečuje poslovanja s primernim dobičkom.

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 je odpoved suvereni imuniteti pred pristojnostjo sodišč iz člena 42 ali člena 43 Konvencije ali v zvezi z uveljavljanjem pravic in zavarovanj na železniških voznih sredstvih na podlagi Konvencije zavezujoča, in če so izpolnjeni drugi pogoji v zvezi s tako pristojnostjo ali uveljavljanjem, lahko podeli pristojnost in dovoljuje uveljavljanje.

2.   Odpoved iz prejšnjega odstavka mora biti dana v pisni obliki in mora vsebovati opis železniških voznih sredstev, kot je določeno v členu V(1) tega protokola.

1.   Ta protokol je 23. februarja 2007 v Luksemburgu na voljo za podpis državam, ki so sodelovale na diplomatski konferenci za sprejetje Protokola o železniških voznih sredstvih h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi, ki je potekala v Luksemburgu od 12. do 23. februarja 2007. Po 23. februarju 2007 je ta protokol na voljo za podpis vsem državam na sedežu Mednarodnega inštituta za poenotenje zasebnega prava (Unidroit) v Rimu, dokler ne začne veljati v skladu s členom XXIII.

2.   Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo države, ki so ga podpisale.

3.   Vsaka država, ki ni podpisnica tega protokola, lahko kadar koli pristopi k njemu.

4.   Ratifikacija, sprejetje, potrditev ali pristop se opravijo s shranitvijo ustrezne listine pri depozitarju.

5.   Država ne more postati podpisnica tega protokola, če ni ali ne postane tudi podpisnica Konvencije.

1.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki so jo ustanovile neodvisne države in je pristojna za nekatere zadeve, ki jih ureja ta protokol, lahko prav tako podpiše, sprejme ali potrdi ta protokol ali k njemu pristopi. V tem primeru ima regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje pravice in obveznosti države pogodbenice na podlagi pristojnosti te organizacije za zadeve, ki jih ureja ta protokol. Kadar je v tem protokolu število držav pogodbenic pomembno, se regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje ne šteje kot dodatna država pogodbenica poleg njenih držav članic, ki so države pogodbenice.

2.   Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, potrditvi ali pristopu vloži izjavo pri depozitarju in v njej navede zadeve, ki jih ureja ta protokol in v zvezi s katerimi so njene države članice nanjo prenesle pristojnost. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje nemudoma obvesti depozitarja o morebitnih spremembah glede razdelitve pristojnosti, vključno z novimi prenosi pristojnosti, navedenimi v izjavi iz tega odstavka.

3.   Vsako sklicevanje na „državo pogodbenico“ ali „države pogodbenice“ oziroma „državo podpisnico“ ali „države podpisnice“ v tem protokolu se enako uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, kadar okoliščine to zahtevajo.

1.   Ta protokol začne veljati med državami, ki so shranile listine iz pododstavka (a), na poznejšega od naslednjih dveh datumov:

2.   Za druge države začne ta protokol veljati prvi dan v mesecu, ki sledi poznejšemu od naslednjih dveh datumov:

1.   Če ima država pogodbenica teritorialne enote, v katerih veljajo različni pravni sistemi v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta protokol, lahko ob ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu predloži izjavo, da se ta protokol uporablja za vse njene teritorialne enote ali le za eno ali več teritorialnih enot, svojo izjavo pa lahko kadar koli spremeni s predložitvijo druge izjave.

2.   O vsaki taki izjavi uradno obvesti depozitarja in izrecno navede ozemeljske enote, za katere se ta protokol uporablja.

3.   Če država pogodbenica ne predloži nobene izjave na podlagi odstavka 1, se ta protokol uporablja za vse njene teritorialne enote.

4.   Kadar država pogodbenica uporabo tega protokola razširi na eno ali več svojih teritorialnih enot, se lahko izjave, dovoljene na podlagi tega protokola, predložijo v zvezi z vsako tako teritorialno enoto, pri čemer se lahko izjave v zvezi z eno teritorialno enoto razlikujejo od izjav v zvezi z drugo teritorialno enoto.

5.   Če se na podlagi izjave iz odstavka 1 uporaba tega protokola razširi na eno ali več teritorialnih enot države pogodbenice:

1.   Država pogodbenica lahko kadar koli da izjavo, da bo v obsegu, določenem v izjavi, še naprej izvajala predpise svojega takrat veljavnega prava, ki na njenem ozemlju izključujejo, začasno prekinjajo ali urejajo uveljavljanje katerega koli pravnega sredstva iz poglavja III Konvencije in členov VII do IX tega protokola v zvezi z železniškimi voznimi sredstvi, ki se redno uporabljajo za zagotavljanje službe javnega pomena („železniška vozna sredstva za zagotavljanje javne službe“), kot je določeno v navedeni izjavi, o kateri se obvesti depozitarja.

2.   Vsaka oseba, vključno z vladnimi ali drugimi javnimi organi, ki ima v skladu s predpisi države pogodbenice, ki je dala izjavo iz prejšnjega odstavka, pooblastila, da prevzame ali naroči posest ali nadzor nad katerimi koli železniškimi voznimi sredstvi za zagotavljanje javne službe ali njihovo uporabo, ohranja in vzdržuje taka železniška vozna sredstva od trenutka, ko uporabi ta pooblastila, do trenutka, ko se pravica do posesti, uporabe ali nadzora vrne upniku.

3.   V obdobju, določenem v prejšnjem odstavku, oseba iz prejšnjega odstavka tudi opravi ali naroči plačilo upniku v znesku, ki je enak ali večji kot:

Prvo tako plačilo se opravi v desetih koledarskih dneh po datumu, ko je bilo tako pooblastilo izvedeno, nadaljnja plačila pa se opravijo prvi dan vsakega naslednjega meseca. Če mesečni znesek za plačilo kdaj preseže znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku, se presežek izplača morebitnim drugim upnikom v višini njihovih terjatev po prednostnem vrstnem redu in nato dolžniku.

4.   Država pogodbenica, katere predpisi ne predvidevajo obveznosti iz odstavkov 2 in 3, lahko v obsegu, določenem v ločeni izjavi, o kateri obvesti depozitarja, izjavi, da v zvezi z železniškimi voznimi sredstvi, določenimi v navedeni izjavi, ne bo uporabljala navedenih odstavkov. Nobena določba tega odstavka osebi ne preprečuje dogovora z upnikom o izpolnitvi obveznosti iz odstavka 2 ali 3 oziroma ne vpliva na izvršljivost tako sklenjenega dogovora.

5.   Nobena začetna ali poznejša izjava, ki jo na podlagi tega člena da država pogodbenica, ne vpliva škodljivo na pravice in zavarovanja upnikov, ki so nastala na podlagi dogovora, sklenjenega pred datumom, na katerega je depozitar prejel navedeno izjavo.

6.   Država pogodbenica, ki da izjavo na podlagi tega člena, upošteva zaščito interesov upnikov in učinek izjave na razpoložljivost posojil.

1.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo uporabljala enega od členov VI in X ali oba navedena člena.

2.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo v celoti ali delno uporabljala člen VIII. V takem primeru določi obdobje, zahtevano v členu VIII(2).

3.   Država pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi tega protokola oziroma pristopu k njemu izjavi, da bo v celoti izvajala eno od možnosti A, B ali C iz člena IX; v takem primeru določi vrsto morebitnega stečajnega postopka, pri katerem bo izvajala navedeno možnost. Država pogodbenica, ki da izjavo na podlagi tega odstavka, določi obdobje, ki je zahtevano v členu IX, in sicer v odstavku 4 možnosti A, odstavku 3 možnosti B oziroma odstavkih 5 in 15 možnosti C, kakor je primerno.

4.   Sodišča držav pogodbenic uporabljajo člen IX v skladu z izjavo, ki jo da država pogodbenica, ki je primarno pristojna za primer plačilne nesposobnosti.

1.   V zvezi s tem protokolom ni mogoče dati pridržkov, lahko pa se v skladu s temi določbami dajo izjave, določene v členih XIII, XIV, XXIV, XXV, XXVII, XXIX in XXX.

2.   Depozitarja je treba pisno obvestiti o vsaki izjavi ali naknadni izjavi ali vsakem preklicu izjave, danem na podlagi tega protokola.

1.   Za izjave, dane na podlagi Konvencije, vključno z izjavami, danimi na podlagi členov 39, 40, 50, 53, 54, 55, 57, 58 in 60, se šteje, da so dane tudi v skladu s tem protokolom, če ni določeno drugače.

2.   Za namene člena 50(1) Konvencije „notranja transakcija“ v zvezi z železniškimi voznimi sredstvi pomeni tudi transakcijo take vrste, kot je opredeljena v členu 2(2)(a) do (c) Konvencije, če se zadevna železniška vozna sredstva ob običajni uporabi zaradi tirne širine ali drugih elementov v njihovi konstrukciji lahko uporabljajo le na enem železniškem sistemu v zadevni državi pogodbenici.

1.   Država pogodbenica lahko da naknadno izjavo poleg izjave, dane v skladu s členom XXIX na podlagi člena 60 Konvencije, kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega protokola tako, da o tem obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka naknadna izjava začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo. Če je v obvestilu določeno daljše obdobje za začetek veljavnosti navedene izjave, ta začne veljati po preteku navedenega daljšega obdobja, potem ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnje odstavke se ta protokol še naprej uporablja, kakor da niso bile dane nobene naknadne izjave, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti take naknadne izjave.

1.   Vsaka država pogodbenica, ki je dala izjavo na podlagi tega protokola, razen izjave, dane v skladu s členom XXIX na podlagi člena 60 Konvencije, lahko izjavo kadar koli prekliče tako, da o tem obvesti depozitarja. Tak preklic začne veljati prvi dan v mesecu po preteku šestih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

2.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta protokol še naprej uporablja, kakor da izjava ni bila preklicana, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti takega preklica.

1.   Katera koli država pogodbenica lahko ta protokol odpove tako, da o tem pisno obvesti depozitarja.

2.   Vsaka taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po preteku dvanajstih mesecev po datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

3.   Ne glede na prejšnji odstavek se ta protokol še naprej uporablja, kakor da ni bila dana taka odpoved, v zvezi z vsemi pravicami in zavarovanji, ki so nastali pred datumom začetka veljavnosti take odpovedi.

1.   Depozitar v sodelovanju z nadzornim organom enkrat letno ali kadar tako narekujejo okoliščine, pripravi poročila za države pogodbenice o tem, kako se mednarodni sistem, določen v Konvenciji, kakor je spremenjena s Protokolom, izvaja v praksi. Pri pripravi takih poročil depozitar upošteva poročila nadzornega organa o delovanju mednarodnega sistema registracije.

2.   Na zahtevo najmanj 25 odstotkov držav podpisnic depozitar v sodelovanju z nadzornim organom občasno skliče revizijske konference držav pogodbenic, na katerih se obravnava:

3.   Vse spremembe tega protokola se potrdijo z najmanj dvotretjinsko večino držav podpisnic, ki sodelujejo na konferenci iz prejšnjega odstavka, ter začnejo veljati za države, ki so tako spremembo ratificirale, sprejele ali potrdile, ko jih ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo štiri države v skladu z določbami člena XXIII o začetku njegove veljavnosti.

1.   Listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu se shranijo pri Mednarodnem inštitutu za poenotenje zasebnega prava (Unidroit), ki je s tem imenovan za depozitarja.

2.   Depozitar: