ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.330.slv

Uradni list

Evropske unije

L 330

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
16. december 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1226/2009 z dne 20. novembra 2009 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2010 uporabljajo v Baltskem morju

1

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo ( 1 )

10

 

*

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu ( 1 )

28

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/954/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o podpisu in sklenitvi Mandata za mednarodno partnerstvo za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (IPEEC) in Memoranduma o ustanovitvi sekretariata mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti pri Mednarodni agenciji za energijo s strani Evropske skupnosti

37

 

 

V   Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

 

 

AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1227 /2009 z dne 15. decembra 2009 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1859/2005 o uvedbi nekaterih mejevalnih ukrepov v zvezi z Uzbekistanom

48

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1228/2009 z dne 15. decembra 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

49

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 1229/2009 z dne 15. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

61

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 1230/2009 z dne 15. decembra 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

63

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 1231/2009 z dne 15. decembra 2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2009

65

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1232/2009 z dne 15. decembra 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Wiśnia nadwiślanka (ZOP))

68

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1233/2009 z dne 15. decembra 2009 o določitvi posebnega ukrepa za podporo trga v sektorju mleka

70

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1234/2009 z dne 15. decembra 2009 o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2010 za ovce, koze, ovčje in kozje meso

73

 

*

Sklep Sveta 2009/955/SZVP z dne 15. decembra 2009 o spremembi Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja

76

 

*

Sklep Sveta 2009/956/SZVP z dne 15. decembra 2009 o spremembi Skupnega ukrepa 2009/131/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za rešitev krize v Gruziji

77

 

 

2009/957/SZVP

 

*

Sklep političnega in varnostnega odbora O EUPOL COPPS/2/2009 z dne 15. decembra 2009 o imenovanju vodje policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja

78

 

 

2009/958/SZVP

 

*

Sklep političnega in varnostnega odbora EUPM/1/2009 z dne 15. decembra 2009 o podaljšanju mandata vodje Policijske misije Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH)

79

 

 

AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA

 

 

2009/959/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi Odločbe Komisije 2007/230/ES o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9895)  ( 1 )

80

 

 

2009/960/EU

 

*

Odločba Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi Odločbe Komisije 2004/407/ES glede odobritve uvoza želatine za fotografske namene v Češko republiko (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9899)

82

 

 

2009/961/EU

 

*

Odločba Komisije z dne 14. decembra 2009 o finančni pomoči Unije za nekatere referenčne laboratorije Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali v letu 2010 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9965)

88

 

 

2009/962/EU

 

*

Odločba Komisije z dne 15. decembra 2009 o spremembi Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v zvezi z nekaterimi obrati za predelavo mleka v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9976)  ( 1 )

93

 

 

2009/963/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 10. decembra 2009 o spremembi Smernice ECB/2008/18 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja (ECB/2009/24)

95

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1226/2009

z dne 20. novembra 2009

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2010 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (2) ter zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže (3), ter zlasti člena 5 in člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 zahteva, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ter mnenja regionalnega svetovalnega sveta za Baltsko morje.

(2)

Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 nalaga Svetu, da določi omejitve ribolovnih možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter dodeli te možnosti državam članicam.

(3)

Zaradi zagotovitve učinkovitega upravljanja ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti posebne pogoje za izvajanje ribolovnih dejavnosti.

(4)

Na ravni Skupnosti je treba določiti načela in nekatere postopke upravljanja ribištva, da države članice lahko zagotovijo upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 opredeljuje pojme, pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni ukrepi, določeni v tej uredbi.

(7)

Uporaba ribolovnih možnosti bi morala biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (4), Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (5), Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (6), Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (7), Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (8), Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (9), Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Oresundu (10), Uredbo (ES) št. 1098/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (11).

(8)

Da bi zagotovili, da se letne ribolovne možnosti določijo sorazmerno glede na trajnostno izkoriščanje virov z okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika, so se pri določitvi celotnih dovoljenih ulovov (TAC) upoštevala vodilna načela, kot so opisana v Sporočilu Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2010.

(9)

Da bi se zmanjšali zavržki, je primerno uvesti prepoved višanja vrednosti ulova za vse vrste, za katere veljajo kvote, na podlagi katere se prepove zavržek vrst, za katere veljajo kvote in ki se lahko zakonito ulovijo in iztovorijo v skladu z zakonodajo Skupnosti o ribištvu.

(10)

Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, bi bilo treba v letu 2010 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede tehničnih pogojev za ribolov.

(11)

Da bi ribičem Skupnosti zagotovili preživljanje, je pomembno, da se ta ribolovna območja odprejo 1. januarja 2010. Glede na nujnost zadeve je bistvenega pomena, da se odobri odstopanje od 6-tedenskega obdobja iz točke I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju ter s tem povezane pogoje, pod katerimi je mogoče te ribolovne možnosti uporabljati.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti (plovila Skupnosti), ki delujejo v Baltskem morju.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

cone Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so zemljepisna območja, določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2187/2005;

(b)

„Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32;

(c)

„celotni dovoljeni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je vsako leto mogoče naloviti iz posameznega staleža;

(d)

„kvota“ pomeni delež TAC, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi;

(e)

„dan odsotnosti iz pristanišča“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del takega obdobja, v katerem je plovilo odsotno iz pristanišča.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI

Člen 4

Omejitve ulova in dodelitve

Omejitve ulova, dodelitve teh omejitev med države članice in s tem povezani pogoji, določeni v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96, so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 5

Posebne določbe o dodelitvah

1.   Dodelitev omejitev ulova državam članicam, določena v Prilogi I, ne posega v:

(a)

izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b)

ponovne dodelitve v skladu s členi 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(c)

dodatne iztovore, dovoljene na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)

zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e)

odbitke na podlagi člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe (ES) št. 338/2008.

2.   Za namene zadržanja kvot, ki se bodo prenesle v leto 2011, se lahko z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 847/96 uporabi njen člen 4(2) za vse staleže, za katere velja analitski TAC.

Člen 6

Pogoji za ulov in prilov

1.   Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati samo, če:

(a)

so ulove izvršila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana, ali

(b)

so ribe vrste, ki ni sled in papalina, pomešane z drugimi vrstami, in niso razvrščene ne na krovu ne ob iztovarjanju, če so bile ulovljene z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm.

2.   Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti, razen ulovov na podlagi odstavka 1(b).

3.   Kadar je kvota, dodeljena državi članici za sled, izčrpana, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera velja zadevna kvota, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.

4.   Kadar so kvote, dodeljene državi članici za papalino, izčrpane, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera veljajo zadevne kvote, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo papalino.

Člen 7

Prepoved višanja vrednosti ulova

Vse vrste, za katere veljajo kvote, ulovljene med ribolovnimi operacijami, se prinesejo na krov in nato iztovorijo, razen če bi bilo to v nasprotju z obveznostmi iz določb ribiške zakonodaje Skupnosti, ki določa tehnične, nadzorne in ohranitvene ukrepe, ter zlasti s to uredbo ter uredbami (ES) št. 2187/2005, (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 2371/2002.

Člen 8

Omejitve ribolovnega napora

1.   Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.

2.   Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelka ICES 27 in 28.2, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007, ki bi izključila navedene podrazdelke iz omejitev, navedenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13 navedene uredbe.

3.   Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelek ICES 28.1, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(4) Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se omejitve, navedene v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1098/2007, uporabljajo za navedeni podrazdelek.

Člen 9

Prehodni tehnični ukrepi

Prehodni tehnični ukrepi so določeni v Prilogi III.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke o iztovoru količin ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(3)  UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

(4)  UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

(5)  UL L 274, 25.9.1986, str. 1.

(6)  UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

(7)  UL L 365, 31.12.1991, str. 1.

(8)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(9)  UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

(10)  UL L 16, 20.1.2005, str. 184.

(11)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.


PRILOGA I

OMEJITVE ULOVA IN S TEM POVEZANI POGOJI ZA LETNO UPRAVLJANJE OMEJITEV ULOVA, KI VELJAJO ZA PLOVILA SKUPNOSTI NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO OMEJITVE ULOVA PO VRSTAH IN OBMOČJIH

Naslednje tabele določajo TAC in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležu, dodelitve državam članicam in s tem povezane pogoje za letno upravljanje kvot.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Za namene teh razpredelnic so uporabljene kode za različne vrste, in sicer:

Znanstveno ime

Koda Alpha-3

Splošno ime

Clupea harengus

HER

sled

Gadus morhua

COD

trska

Platichthys flesus

FLX

iverka

Pleuronectes platessa

PLE

morska plošča

Psetta maxima

TUR

romb

Salmo salar

SAL

atlantski losos

Sprattus sprattus

SPR

papalina


Vrsta

:

sled

Clupea harengus

Cona

:

podrazdelki 30–31

HER/3D30.; HER/3D31.

Finska

84 721

Analitski TAC.

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Švedska

18 615

ES

103 336

TAC

103 336


Vrsta

:

sled

Clupea harengus

Cona

:

podrazdelki 22–24

HER/3B23.; HER/3C22.; HER/3D24.

Danska

3 181

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

12 519

Finska

2

Poljska

2 953

Švedska

4 037

ES

22 692

TAC

22 692


Vrsta

:

sled

Clupea harengus

Cona

:

Podrazdelki 25–27, 28.2, 29 in 32

HER/3D25.; HER/3D26.; HER/3D27.; HER/3D28.; HER/3D29.; HER/3D32.

Danska

2 780

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

737

Estonija

14 198

Finska

27 714

Latvija

3 504

Litva

3 689

Poljska

31 486

Švedska

42 268

ES

126 376

TAC

Ni pomembno


Vrsta

:

sled

Clupea harengus

Cona

:

podrazdelek 28.1

HER/03D.RG

Estonija

16 809

Analitski TAC.

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Latvija

19 591

ES

36 400

TAC

36 400


Vrsta

:

trska

Gadus morhua

Cona

:

Vode ES podrazdelkov 25–32

COD/3D25.; COD/3D26.; COD/3D27.; COD/3D28.; COD/3D29.; COD/3D30.; COD/3D31.; COD/3D32.

Danska

11 777

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

4 685

Estonija

1 148

Finska

901

Latvija

4 379

Litva

2 885

Poljska

13 561

Švedska

11 932

ES

51 267

TAC

Ni pomembno


Vrsta

:

trska

Gadus morhua

Cona

:

Vode ES podrazdelkov 22-24

COD/3B23.; COD/3C22.; COD/3D24.

Danska

7 726

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

3 777

Estonija

171

Finska

152

Latvija

639

Litva

415

Poljska

2 067

Švedska

2 753

ES

17 700

TAC

17 700


Vrsta

:

morska plošča

Pleuronectes platessa

Cona

:

Vode ES podrazdelkov 22–32

PLE/3B23.; PLE/3C22.; PLE/3D24.; PLE/3D25.; PLE/3D26.; PLE/3D27.; PLE/3D28.; PLE/3D29.; PLE/3D30.; PLE/3D31.; PLE/3D32.

Danska

2 179

Previdnostni TAC.

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

242

Poljska

456

Švedska

164

ES

3 041

TAC

3 041


Vrsta

:

atlantski losos

Salmo salar

Cona

:

Vode ES podrazdelkov 22-31

SAL/3B23.; SAL/3C22.; SAL/3D24.; SAL/3D25.; SAL/3D26.; SAL/3D27.; SAL/3D28.; SAL/3D29.; SAL/3D30.; SAL/3D31.

Danska

60 975 (1)

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

6 784 (1)

Estonija

6 197 (1)

Finska

76 031 (1)

Latvija

38 783 (1)

Litva

5 594 (1)

Poljska

18 497 (1)

Švedska

82 420 (1)

ES

294 246 (1)

TAC

Ni pomembno


Vrsta

:

atlantski losos

Salmo salar

Cona

:

Vode ES podrazdelka 32

SAL/3D32.

Estonija

1 581 (2)

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Finska

13 838 (2)

ES

15 419 (2)

TAC

Ni pomembno


Vrsta

:

papalina

Sprattus sprattus

Cona

:

Vode ES podrazdelkov 22–32

SPR/3B23.; SPR/3C22.; SPR/3D24.; SPR/3D25.; SPR/3D26.; SPR/3D27.; SPR/3D28.; SPR/3D29.; SPR/3D30.; SPR/3D31.; SPR/3D32.

Danska

37 480

Analitski TAC.

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

23 745

Estonija

43 522

Finska

19 620

Latvija

52 565

Litva

19 015

Poljska

111 552

Švedska

72 456

ES

379 955

TAC

Ni pomembno


(1)  Izraženo s številom posameznih rib

(2)  Izraženo s številom posameznih rib


PRILOGA II

Omejitve ribolovnega napora

1.

Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, zagotovijo, da je ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, pridnenimi parangali, parangali razen z visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in svetlečo opremo dovoljen za največ:

(a)

181 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih 22–24, razen v obdobju od 1. do 30. aprila, ko se uporablja člen 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1098/2007, in

(b)

160 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih 25–28, razen v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, ko se uporablja člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1098/2007.

2.

Največje število dni odsotnosti iz pristanišča na leto, ko je plovilo lahko prisotno na obeh območjih, opredeljenih v točkah 1(a) in (b), če lovi z orodjem iz točke 1, ne sme presegati največjega števila dni, dodeljenega enemu izmed navedenih območij.


PRILOGA III

PREHODNI TEHNIČNI UKREPI

A.   Omejitve za ribolov iverke in romba

1.

Na krovu je prepovedano obdržati naslednji vrsti rib, ki se ulovita v spodaj navedenih geografskih območjih in obdobjih:

Vrsta

Geografsko območje

Obdobje

iverka (Platichthys flesus)

podrazdelki 26, 27, 28 in 29 južno od 59°30′S

podrazdelek 32

od 15. februarja do 15. maja

od 15. februarja do 31. maja

romb (Psetta maxima)

podrazdelki 25, 26 in 28 južno od 56°50′S

od 1. junija do 31. julija

2.

Z odstopanjem od točke 1 se v primeru ribolova z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobno opremo z velikostjo mrežnega očesa 105 mm ali več ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več prilove iverke in romba lahko obdrži na krovu in iztovori v meji 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu in iztovori med obdobji prepovedi iz točke 1.

B.   Specifikacije zgornjega okna vreče „BACOMA“

1.

Z odstopanjem od točke 1(e)(i) Dodatka 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2187/2005 se očesa odpirajo za vsaj 120 mm, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

2.

Z odstopanjem od točke 1(d)(ii) Dodatka 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2187/2005 je dolžina okna vsaj 5,5 m, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

3.

Z odstopanjem od točke 2 je dolžina okna najmanj 6 m, če je senzor za merjenje obsega ulova pritrjen na okno, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

C.   Specifikacije vlečne mreže T90

Z odstopanjem od točke (b) Dodatka 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2187/2005 je velikost mrežnega očesa vsaj 120 mm, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.


DIREKTIVE

16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/10


DIREKTIVA 2009/142/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. novembra 2009

v zvezi z napravami na plinsko gorivo

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/396/EGS z dne 29. junija 1990 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Države članice so na svojem ozemlju odgovorne za zagotavljanje zdravja in varnosti svojih ljudi in po potrebi domačih živali in blaga v zvezi z nevarnostjo zaradi uporabe naprav na plinsko gorivo.

(3)

V nekaterih državah prisilne določbe določajo zlasti varnostno raven, ki se zahteva za naprave na plinsko gorivo, z določitvijo zasnove, značilnosti delovanja in nadzornih postopkov. Te prisilne določbe ne vodijo nujno do različnih varnostnih ravni v državah članicah, vendar pa zaradi različnosti ovirajo trgovino v Skupnosti.

(4)

V državah članicah veljajo različni pogoji v zvezi z vrstami plina in dovodnim tlakom. Ti pogoji niso usklajeni, saj je za vsako državo članico značilen svojevrsten položaj pri oskrbi z energijo in njeni distribuciji.

(5)

Zakonodaja Skupnosti z odstopanjem od enega od temeljnih pravil Skupnosti, tj. prostega pretoka blaga, določa, da je treba sprejeti ovire pri pretoku blaga v Skupnosti, ki so posledica neusklajenosti državne zakonodaje v zvezi s trženjem izdelkov, če je takšne ovire mogoče spoznati kot nujne za izpolnitev obveznih zahtev. Zato bi bilo treba usklajevanje zakonodaje omejiti na določbe, ki so potrebne za izpolnitev tako obveznih kot osnovnih zahtev glede varnosti, zdravja in ohranjanja energije v zvezi s plinskimi napravami. Te zahteve bi morale nadomestiti nacionalne določbe, povezane s tem, saj gre za osnovne zahteve.

(6)

Vzdrževanje ali izboljševanje varnostne ravni, ki se dosega v državah članicah, je eden od osnovnih ciljev te direktive in varnosti, kakor ga določajo osnovne zahteve.

(7)

Spoštovati bi bilo treba osnovne varnostne in zdravstvene zahteve, da bi zagotovili varnost naprav na plinsko gorivo. Ohranjanje energije je bistvenega pomena. Te zahteve bi bilo treba uporabljati razsodno, da bi upoštevali stanje tehnike v času izdelave.

(8)

Ta direktiva bi zato morala vsebovati le osnovne zahteve. Za omogočanje dokazovanja skladnosti z osnovnimi zahtevami je treba uskladiti standarde na ravni Skupnosti, zlasti v zvezi z izdelavo, delovanjem in namestitvijo naprav na plinsko gorivo, tako da se za izdelke, ki izpolnjujejo te standarde, domneva, da izpolnjujejo osnovne zahteve. Te, na ravni Skupnosti usklajene standarde, so sestavila zasebna telesa in morajo ohraniti naravo neobveznih besedil. V ta namen so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) pristojna telesa za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami, ki urejajo sodelovanje med Komisijo, Evropskim združenjem za prosto trgovino (EFTA) in temi tremi telesi, sklenjenimi 28. marca 2003 (5). „Usklajeni standard“ pomeni tehnično specifikacijo (evropski standard ali usklajeni dokument), ki so jo sprejeli CEN, Cenelec ali ETSI ali dva ali trije izmed teh teles na podlagi mandata Komisije v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (6) in z zgoraj navedenimi splošnimi smernicami, ki urejajo sodelovanje.

(9)

Svet je že sprejel vrsto direktiv, namenjenih odstranitvi tehničnih ovir v trgovini, v skladu z načeli, določenimi v resoluciji z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom (7); vsaka od teh direktiv predvideva pritrditev znaka CE; Komisija je v svojem sporočilu z dne 15. junija 1989 o globalnem pristopu v zvezi s certifikacijo in preskušanjem (8) predlagala, da se sestavijo skupna pravila v zvezi z znakom skladnosti CE enotne oblike. Svet je v svoji resoluciji z dne 21. decembra 1989 o globalnem pristopu v zvezi z ugotavljanjem skladnosti (9) kot vodilno načelo odobril sprejetje takšnega doslednega pristopa, kar zadeva uporabo znaka CE. Dva glavna elementa novega pristopa, ki bi ju bilo treba uporabiti, sta bistvene zahteve in postopki ugotavljanja skladnosti.

(10)

Preverjanje skladnosti z ustreznimi tehničnimi zahtevami je potrebno za učinkovito zaščito uporabnikov in tretjih oseb. Veljavni certifikacijski postopki se med državami članicami razlikujejo. Da bi se izognili večkratnim pregledom, ki dejansko ovirajo prosti pretok naprav na plinsko gorivo, bi bilo treba urediti vzajemno priznavanje certifikacijskih postopkov držav članic. Za pospešitev vzajemnega priznavanja certifikacijskih postopkov bi bilo treba določiti usklajene postopke Skupnosti in določiti merila za imenovanje organov, odgovornih za izvajanje teh postopkov.

(11)

Odgovornost države članice za varnost, zdravje in ohranjanje energije na njenem ozemlju, ki jo obravnavajo osnovne zahteve, bi bilo treba priznati kot zaščitno določbo, ki zagotavlja ustrezen postopek Skupnosti.

(12)

Tiste, na katere je naslovljena kakršna koli odločitev, sprejeta na podlagi te direktive, bi bilo treba obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo.

(13)

Ta direktiva ne posega v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VI –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE, DAJANJE V PROMET IN PROSTI PRETOK

Člen 1

1.   Ta direktiva se uporablja za naprave in opremo.

Naprave, posebej načrtovane za uporabo v industrijskih postopkih, ki se izvajajo v industrijskih objektih, so izključene s področja uporabe.

2.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„naprave“ pomeni naprave na plinsko gorivo, ki se uporabljajo za kuhanje, gretje, ogrevanje vode, hlajenje, osvetljevanje ali pranje in imajo, po potrebi, normalno temperaturo vode, ki ne presega 105 °C. Tudi gorilniki na prisilni vlek in grelna telesa, opremljena s temi gorilniki, se obravnavajo kot naprave;

(b)

„oprema“ pomeni varnostne, kontrolne ali regulacijske priprave in podsestave, ki niso gorilniki na prisilni vlek, in grelna telesa, opremljena s temi gorilniki, in se ločeno tržijo za trgovinsko uporabo ter so načrtovani za vgradnjo v napravo na plinsko gorivo ali izdelani kot del takšne naprave;

(c)

„plinsko gorivo“ pomeni katerokoli gorivo, ki je v plinskem stanju pri temperaturi 15 °C pod pritiskom 1 bara.

3.   Za namene te direktive se naprava „normalno uporablja“, kadar:

(a)

je pravilno nameščena in redno servisirana v skladu z navodili proizvajalca;

(b)

se uporablja pri normalnem variiranju kakovosti plina in normalni fluktuaciji dovodnega tlaka in

(c)

se uporablja v skladu s predvidenim namenom ali tako, kakor je mogoče razumsko predvideti.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naprave mogoče dati v promet in začeti uporabljati samo, če pri normalni uporabi ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in premoženja.

2.   Države članice pravočasno sporočijo drugim državam članicam in Komisiji vse spremembe vrst plina in ustreznega dovodnega tlaku, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, ki so bile sporočene v skladu s členom 2(2) Direktive 90/396/EGS.

Komisija zagotovi, da se te informacije objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Naprave in oprema morajo izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo zanje in so določene v Prilogi I.

Člen 4

1.   Države članice ne smejo prepovedati, omejevati ali ovirati dajanja naprav na trg in začetka njihove uporabe, če ustrezajo tej direktivi in ki imajo znak CE, določen v členu 10.

2.   Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja opreme v promet, ki jo spremlja certifikat iz člena 8(4).

Člen 5

1.   Države članice domnevajo, da so z bistvenimi zahtevami, določenimi v Prilogi I, skladne tiste naprave in oprema, ki so skladne z:

(a)

nacionalnimi standardi, ki veljajo zanje in uresničujejo usklajene standarde, katerih sklicne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

(b)

nacionalnimi standardi, ki veljajo zanje, če na področjih, ki jih obravnavajo takšni standardi, ni usklajenih standardov.

2.   Države članice objavijo sklicne številke nacionalnih standardov iz odstavka 1(a).

Komisiji sporočijo besedila tistih svojih nacionalnih standardov iz člena 1(b), za katere menijo, da izpolnjujejo osnovne zahteve, določene v Prilogi I.

Komisija te nacionalne standarde posreduje drugim državam članicam. V skladu s postopkom iz člena 6(2) uradno obvesti države članice o tistih nacionalnih standardih, za katere se predvideva, da izpolnjujejo osnovne zahteve, določene v Prilogi I.

Člen 6

1.   Kadar država članica ali Komisija meni, da standardi iz člena 5(1) ne ustrezajo popolnoma osnovnim zahtevam, določenim v Prilogi I, Komisija ali zadevna država članica predloži zadevo stalnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 5 Direktive 98/34/ES, v nadaljevanju „odbor“, zraven pa navedejo razloge za tako odločitev.

Odbor brez odlašanja poda mnenje.

Glede na mnenje odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz publikacij iz prvega pododstavka člena 5(2) ali ne.

2.   Po prejemu sporočila iz drugega pododstavka člena 5(2) se Komisija posvetuje z odborom.

Po pridobitvi mnenja odbora Komisija v enem mesecu obvesti države članice, ali zadevni državni standard(-i) velja(-jo) za skladne. Če veljajo, države članice objavijo sklicne številke teh standardov.

Komisija jih tudi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

1.   Kadar država članica ugotovi, da bi naprave, ki se normalno uporabljajo in imajo znak CE, lahko ogrozile varnost ljudi, domačih živali ali premoženja, sprejme vse ustrezne ukrepe, da te naprave umakne s trga in prepove ali omeji njihovo dajanje v promet.

Zadevna država članica ob navedbi razlogov za svojo odločitev Komisijo o vsakem takem ukrepu takoj obvesti in zlasti navede, ali je neskladnost posledica:

(a)

neizpolnjevanja osnovnih zahtev določene v Prilogi I, kadar naprava ne ustreza standardom iz člena 5(1);

(b)

napačne uporabe standardov iz člena 5(1);

(c)

pomanjkljivosti standardov iz člena 5(1).

2.   Komisija čim prej začne pogovore z zadevnimi strankami. Če po takšnem posvetovanju ugotovi, da je ukrep iz odstavka 1 upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je sprejela ukrep, in druge države članice.

Če je odločitev iz odstavka 1 posledica pomanjkljivosti v standardih, Komisija po posvetovanju z zadevnimi stranmi v dveh mesecih predloži zadevo odboru, če namerava država, ki je ukrepe sprejela, te ohraniti, in sproži postopke iz člena 6.

3.   Če ima neskladna naprava znak CE, zadevna država članica ustrezno ukrepa proti tistemu, ki je pritrdil znak CE, ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

4.   Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o napredovanju in izidih postopkov.

POGLAVJE 2

SREDSTVA CERTIFICIRANJA SKLADNOSTI

Člen 8

1.   Sredstva certificiranja skladnosti serijsko izdelanih naprav so:

(a)

ES-pregled tipa, kakor je navedeno v točki 1 Priloge II, in

(b)

po izbiri proizvajalca, preden se naprave dajo v promet:

(i)

ES-izjava o skladnosti s tipom, navedena v točki 2 Priloge II, ali

(ii)

ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvodnje), navedena v točki 3 Priloge II, ali

(iii)

ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvoda), navedena v točki 4 Priloge II, ali

(iv)

ES-overjanje, kakor je navedeno točki 5 Priloge II.

2.   Pri proizvodnji naprave kot ene same enote ali v majhnih količinah se lahko proizvajalec odloči za ES-overjanje po posameznih enotah, kakor je navedeno v točki 6 Priloge II.

3.   Po koncu postopkov, navedenih v odstavkih 1(b) in 2, se v skladu s členom 10 na skladne naprave pritrdi znak CE.

4.   Sredstva certificiranja skladnosti iz odstavka 1 se uporabljajo v zvezi z opremo, razen pritrditve znaka CE, in kadar je primerno, sestavljanja izjave o skladnosti.

Izda se certifikat, ki potrjuje skladnost opreme z določbami te direktive, ki zanjo veljajo, in navaja njene značilnosti ter način njene vgradnje v napravo ali montaže, da pripomore k skladnosti z osnovnimi zahtevami določenimi v Prilogi I, ki veljajo za končane naprave.

Certifikat se predloži skupaj z opremo.

5.   Kadar naprave obravnavajo druge direktive, ki zajemajo druge vidike in določajo pritrjevanje znaka CE, slednji kaže, da se za naprave domneva skladnost tudi z določbami teh direktiv.

Kadar ena ali več teh direktiv proizvajalcu med prehodnim obdobjem dovoljuje izbiro, katere ureditve bo uporabil, znak CE kaže skladnost z določbami samo tistih direktiv, ki jih je uporabil proizvajalec. Tedaj je treba podrobnosti iz uporabljenih direktiv, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, navesti v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih zahtevajo direktive in morajo biti priložene k takim pripravam.

6.   Zapisi in korespondenca v zvezi s sredstvi certificiranja skladnosti so v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, kjer je ustanovljen organ, odgovoren za izvajanje teh postopkov, ali v jeziku, ki je za organ sprejemljiv.

Člen 9

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za izvedbo postopkov iz člena 8, skupaj s posebnimi nalogami, za katere izvedbo so bili imenovani ti organi, in identifikacijskimi številkami, ki jim jih je predhodno dodelila Komisija.

Komisija v Uradnem listu Evropske unije informativno objavi seznam tistih organov in identifikacijske številke, ki jim jih je dodelila, ter zagotovi sprotno dopolnjevanje seznama.

2.   Države članice pri presoji priglašenih organov uporabijo merila določena v Prilogi V.

Za organe, ki izpolnjujejo ocenjevalna merila, določena v veljavnih usklajenih standardih, se domneva, da izpolnjujejo merila, določena v tej prilogi.

3.   Država članica, ki je priglasila organ, mora umakniti svojo odobritev, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril, določenih v Prilogi V. Temu primerno takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

POGLAVJE 3

ZNAK CE

Člen 10

1.   Znak CE in napisi, določeni v Prilogi III, morajo biti pritrjeni na napravo ali nanjo pritrjeno podatkovno tablico tako, da so vidni, lahko berljivi in neizbrisni. Podatkovna tablica mora biti oblikovana tako, da je ni mogoče znova uporabiti.

2.   Pritrjevanje oznak na naprave, ki bi s pomensko in oblikovno podobnostjo znaku CE lahko zavedle tretje osebe, je prepovedano. Na napravo ali podatkovno ploščico smejo biti pritrjeni kateri koli drugi znaki, vendar s tem ne smeta biti zmanjšani vidnost in čitljivost znaka CE.

Člen 11

Brez poseganja v člen 7:

(a)

kadar država članica ugotovi, da je bil znak CE neupravičeno pritrjen, se proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti obveže poskrbeti za skladnost proizvoda glede določb o znaku CE in prenehati s kršitvijo pod pogoji, ki jih določi ta država članica;

(b)

kadar se taka neskladnost nadaljuje, mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja zadevne naprave na trg ali zagotovitev njene odstranitve s trga v skladu s postopkom, določenim v členu 7.

POGLAVJE 4

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

V vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s to direktivo, ki vsebuje omejevanje dajanja v promet in/ali začetka uporabe naprave, morajo biti navedeni natančni razlogi, na katerih temelji. Takšno odločitev je treba brez odlašanja sporočiti zadevni strani in jo sočasno obvestiti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z veljavno zakonodajo v zadevni državi članici, in o rokih za takšna pravna sredstva.

Člen 13

Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Direktiva 90/396/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo, navedeno v delu A Priloge VI, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VI.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

B. ASK


(1)  UL C 151, 17.6.2008, str. 12.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009.

(3)  UL L 196, 26.7.1990, str. 15.

(4)  Glej del A Priloge VI.

(5)  UL C 91, 16.4.2003, str. 7.

(6)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(7)  UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(8)  UL C 231, 8.9.1989, str. 3 in UL C 267, 19.10.1989, str. 3.

(9)  UL C 10, 16.1.1990, str. 1.


PRILOGA I

OSNOVNE ZAHTEVE

UVODNA OPOMBA

Obveznosti, ki izhajajo iz osnovnih zahtev za naprave v tej prilogi, veljajo tudi za opremo, kadar obstajajo podobne nevarnosti.

1.   SPLOŠNI POGOJI

1.1   Naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako, da pri normalni uporabi delujejo varno in ne pomenijo nobene nevarnosti za ljudi, domače živali ali lastnino, kakor je določeno v členu 1(3) te direktive.

1.2   Kadar se dajo v promet, morajo vse naprave:

imeti priložena tehnična navodila, namenjena monterju,

imeti priložena navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku,

imeti ustrezna opozorila, ki morajo biti razvidna tudi na embalaži.

Navodila in opozorila morajo biti v uradnem jeziku ali jezikih namembnih držav članic.

1.2.1

Tehnična navodila, namenjena monterju, morajo vsebovati vsa navodila za montažo, prilagoditev in servisiranje, ki zagotavljajo, da se ta dela opravljajo pravilno in da se naprava lahko varno uporablja. Navodila morajo natančno določiti zlasti:

vrsto uporabljenega plina,

uporabljeni dovodni tlak plina,

potrebni pretok svežega zraka:

za dovod za potrebe izgorevanja,

za preprečitev nastanka nevarnih nezgorelih plinskih mešanic v napravah, ki nimajo opreme iz točke 3.2.3,

pogoje za razpršitev produktov izgorevanja,

za gorilnike na prisilni vlek in grelna telesa, ki naj bi bila opremljena s takimi gorilniki, njihove značilnosti in zahteve pri sestavljanju, da se pripomore k usklajenosti z bistvenimi zahtevami, ki veljajo za končne naprave, in kadar je primerno, seznam različnih povezav, ki jih priporoča izdelovalec.

1.2.2

Navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku, morajo vsebovati vse informacije o varni uporabi in zlasti opozarjati uporabnika na omejitve pri uporabi.

1.2.3

Opozorila na napravi in embalaži morajo jasno navajati vrsto uporabljenega plina, dovodni tlak plina in vse omejitve pri uporabi, predvsem tiste, pri katerih se mora naprava montirati samo v dovolj prezračenih prostorih.

1.3   Oprema, namenjena za del naprave, mora biti tako načrtovana in izdelana, da pravilno izpolnjuje svoj predvideni namen, ko je vgrajena v skladu z navodili za montažo.

Navodila za montažo, prilagoditev, delovanje in za vzdrževanje morajo biti priložena k zadevni opremi.

2.   MATERIALI

2.1

Materiali morajo biti primerni za to, za kar so namenjeni, in morajo prenesti tehnične, kemične in toplotne razmere, za katere so predvideni.

2.2

Proizvajalec ali dobavitelj naprave mora jamčiti za lastnosti materialov, ki so pomembne za varnost.

3.   ZASNOVA IN IZDELAVA

3.1   Splošno

3.1.1

Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do nestabilnosti, motnje, loma ali obrabe, ki lahko ogrozi njihovo varnost.

3.1.2

Kondenzacija, ki se pojavi na začetku in/ali med uporabo, ne sme vplivati na varnost naprav.

3.1.3

Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da je tveganje za eksplozijo pri požaru zunanjega izvora čim manjše.

3.1.4

Naprave morajo biti izdelane tako, da v plinsko napeljavo ne more priti voda in da ne pride do neustreznega dotoka zraka.

3.1.5

Pri normalnem nihanju pomožne energije morajo naprave še vedno delovati varno.

3.1.6

Nenormalno nihanje ali prekinitev pomožne energije ali njena vnovična vključitev ne sme povzročiti nevarnosti.

3.1.7

Naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako, da preprečujejo nevarnosti električnega izvora. V prostoru, kjer se uporabljajo, mora biti skladnost z varnostnimi cilji glede električne nevarnosti, določenimi v Direktivi 2006/95/EC Evropskega parlamenta in Sveta (1), enakovredna izpolnitvam teh zahtev.

3.1.8

Vsi deli naprave pod tlakom morajo prenesti mehanske in toplotne napetosti, ki delujejo nanje, ne da bi se pojavile deformacije, ki lahko ogrozijo varnost.

3.1.9

Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da napaka na varnostnem, kontrolnem ali regulacijskem mehanizmu ne povzroči nevarnosti.

3.1.10

Če je naprava opremljena z varnostnimi in kontrolnimi mehanizmi, delovanje kontrolnih mehanizmov ne sme prevladati nad delovanjem varnostnih mehanizmov.

3.1.11

Vsi deli naprav, ki so umerjeni ali prilagojeni med izdelavo in s katerimi naj ne bi upravljal uporabnik ali monter, morajo biti primerno zavarovani.

3.1.12

Ročice ter drugi kontrolni in inštalacijski mehanizmi morajo biti jasno označeni in morajo imeti ustrezna navodila, da se prepreči vsako napačno ravnanje z njimi. Zasnovani morajo biti tako, da je izključeno naključno upravljanje.

3.2   Izpust nezgorelih plinov

3.2.1

Naprave morajo biti izdelane tako, da stopnja izpusta plina ni nevarna.

3.2.2

Naprave morajo biti izdelane tako, da je izpust plina med prižiganjem in vnovičnim prižiganjem ter po ugasnitvi plamena omejen, da se prepreči nevarno nabiranje nezgorelega plina v napravi.

3.2.3

Naprave, namenjene uporabi v zaprtih prostorih in sobah, morajo biti opremljene s posebno pripravo, ki preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov v takih prostorih ali sobah.

Naprave, ki niso opremljene s takimi pripravami, se lahko uporabljajo samo v prostorih, kjer je prezračevanje dovolj dobro, da preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov.

Države članice lahko na svojem ozemlju določijo pogoje ustreznega prezračevanja prostorov pri montaži takih naprav, pri čemer upoštevajo njihove značilnosti.

Večnamenske kuhinjske naprave in naprave na plin, ki vsebuje strupene sestavine, morajo biti opremljene s prej omenjeno pripravo.

3.3   Vžiganje

Naprave morajo biti izdelane tako, da sta pri normalni uporabi:

vžig in vnovičen vžig mirna,

je zagotovljena križna osvetlitev.

3.4   Izgorevanje

3.4.1

Naprave morajo biti tako izdelane, da je pri normalni uporabi zagotovljen stabilen plamen in da produkti izgorevanja ne vsebujejo nedovoljenih koncentracij snovi, ki škodujejo zdravju.

3.4.2

Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do neželenega izpusta produktov izgorevanja.

3.4.3

Naprave, povezane z ventilacijsko cevjo za odvzem produktov izgorevanja, morajo biti izdelane tako, da pri nenormalnih vlekih ne more priti do izpusta nevarne količine produktov izgorevanja v zadevni sobi.

3.4.4

Samostoječe domače grelne naprave na plin brez ventilacijske cevi in samostoječi hitri plinski grelniki vode brez ventilacijske cevi v zadevni sobi ali prostoru ne smejo povzročati koncentracije ogljikovega monoksida, ki bi lahko pomenila nevarnost za zdravje izpostavljenih oseb, pri čemer se upošteva predvideno trajanje izpostavljenosti.

3.5   Gospodarna poraba energije

Naprave morajo biti izdelane tako, da zagotavljajo gospodarno porabo energije, ki odseva stanje tehnike in upošteva varnostne vidike.

3.6   Temperature

3.6.1

Deli naprav, namenjeni postavitvi v neposredno bližino tal ali drugih površin, ne smejo dosegati temperatur, ki pomenijo nevarnost za okolico.

3.6.2

Temperatura na površini gumbov in ročic na napravah, ki so namenjeni za upravljanje, ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika.

3.6.3

Temperatura površin zunanjih delov naprav, ki so namenjene uporabi v gospodinjstvu, razen površin ali delov, povezanih s prenosom toplote, med delovanjem ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika in zlasti za otroke, pri katerih je treba upoštevati ustrezen reakcijski čas.

3.7   Živila in voda za sanitarne namene

Brez poseganja v pravila Skupnosti s tega področja materiali in sestavni deli, ki so uporabljeni pri izdelavi naprave in ki utegnejo priti v stik z živili ali vodo za sanitarne namene, ne smejo poslabšati njihove kakovosti.


(1)  UL L 374, 27.12.2006, str. 10.


PRILOGA II

POSTOPEK CERTIFICIRANJA SKLADNOSTI

1.   ES-PREGLED TIPA

1.1   ES-pregled tipa je tisti del postopka, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da je naprava, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, skladna z določbami te direktive, ki jo zadevajo.

1.2   Vlogo za pregled tipa mora predložiti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri enem samem priglašenem organu.

1.2.1

Vloga mora vsebovati:

ime in naslov proizvajalca, in če je vlogo predložil pooblaščeni zastopnik, njegovo ime in naslov,

pisno izjavo, da vloga ni bila predložena nobenemu drugemu priglašenemu organu,

projektno dokumentacijo, opisano v Prilogi IV.

1.2.2

Izdelovalec mora priglašenemu organu predati na razpolago napravo, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, v nadaljnjem besedilu „tip“. Priglašeni organ lahko zahteva več vzorcev tipa, če je to potrebno za program preskusov.

Tip lahko dodatno zajema tudi različice izdelka, če te nimajo drugačnih značilnosti glede na vrste nevarnosti.

1.3   Priglašeni organ mora:

1.3.1

pregledati projektno dokumentacijo in preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s projektno dokumentacijo, ter opredeliti elemente, ki so bili načrtovani v skladu z veljavnimi določbami standardov iz člena 5 in osnovnimi zahtevami te direktive;

1.3.2

opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bile rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, v skladu z osnovnimi zahtevami, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5;

1.3.3

opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bili dejansko uporabljeni veljavni standardi, kadar se je proizvajalec odločil to storiti, in je tako zagotovljena skladnost z osnovnimi zahtevami.

1.4   Če tip zadošča določbam te direktive, mora priglašeni organ vlagatelju izdati certifikat ES-pregleda tipa. Certifikat mora vsebovati izide pregledov, pogoje njihove veljave, če obstajajo, in potrebne podatke za opredelitev odobrenega tipa, in če je treba, opis njegovega delovanja. K certifikatu morajo biti priloženi pomembni tehnični elementi, kot so načrti in sheme.

1.5   Priglašeni organ mora takoj obvestiti druge priglašene organe o izdaji certifikata ES-pregleda tipa in o kakršnih koli dodatkih k omenjenemu tipu, kakor je navedeno v točki 1.7. Dobijo lahko izvod certifikata ES-pregleda tipa in/ali njegove dodatke ter na utemeljeno zahtevo tudi izvod prilog k certifikatu ter poročila o pregledih in opravljenih preskusih.

1.6   Priglašeni organ, ki zavrne izdajo certifikata ES-pregleda tipa ali ga odvzame, mora o tem obvestiti državo članico, ki ga je priglasila, in tudi druge priglašene organe ter navesti razloge za svojo odločitev.

1.7   Vlagatelj mora priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES-pregleda tipa, stalno obveščati o vseh spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na usklajenost z osnovnimi zahtevami.

Spremembe odobrenega tipa mora dodatno odobriti priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES-pregleda tipa, kadar te spremembe vplivajo na usklajenost z osnovnimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe naprave. Ta dodatna odobritev mora biti izdana v obliki dodatka k originalnemu certifikatu ES-pregleda tipa.

2.   ES-IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM

2.1

ES-izjava o skladnosti s tipom je tisti del postopka, v katerem proizvajalec izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pritrdi znak CE na vsako napravo in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti lahko vključuje eno ali več naprav ter mora biti shranjena pri proizvajalcu. Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za naključna preverjanja, predpisana v točki 2.3.

2.2

Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces, vključno z nadzorom in preskušanjem končnega izdelka, dosega homogeno proizvodnjo in usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z zahtevami te direktive, ki jih zadevajo. Priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, mora na napravah opraviti naključno preverjanje, kakor je predpisano v točki 2.3.

2.3

Naključno preverjanje naprav na kraju samem mora opraviti priglašeni organ v razmiku enega leta ali manj. Pregledati je treba ustrezno število naprav in opravljeni morajo biti primerni preskusi, kakor predpisujejo veljavni standardi iz člena 5, ali enakovredni preskusi za zagotovitev usklajenosti z ustreznimi osnovnimi zahtevami te direktive. Priglašeni organ mora v vsakem primeru odločiti, ali se morajo preskusi opraviti v celoti ali deloma. Če je ena ali več naprav oporečnih, priglašeni organ sprejme potrebne ukrepe, da prepreči njihovo trženje.

3.   ES-IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM (jamstvo za kakovost proizvodnje)

3.1

ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvodnje) je postopek, v katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz točke 3.2, izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in da zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki se nanaša nanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ta izjava lahko vključuje eno ali več naprav in mora biti shranjena pri proizvajalcu. Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za ES-nadzor.

3.2

Proizvajalec mora uporabiti sistem kakovosti, ki zagotavlja usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z osnovnimi zahtevami v direktivi, ki jih zadevajo. Proizvajalec je pod ES-nadzorom, kakor je določeno v točki 3.4.

3.3   Sistem kakovosti

3.3.1

Proizvajalec mora za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

dokumentacijo o sistemu kakovosti,

jamstvo za izpolnjevanje obvez, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren,

jamstvo za vzdrževanje odobrenega sistema kakovosti, da se zagotovita njegova stalna ustreznost in učinkovitost,

dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata ES-pregleda tipa.

3.3.2

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov. Vsebovati mora zlasti primeren opis:

ciljev kakovosti, organizacijske strukture in odgovornosti upravljavcev ter njihove moči glede kakovosti naprav,

proizvodnega procesa, nadzora kakovosti in tehnik zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali,

preverjanja in preskušanja, ki bo opravljeno pred izdelavo, med njo in po njej, ter pogostosti njihovega opravljanja,

metode nadzorovanja doseganja zahtevane kakovosti naprave in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3.3

Priglašeni organ pregleda in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali zadošča zahtevam, navedenim v točki 3.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede na sisteme kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard.

Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

3.3.4

Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vsakem posodabljanju sistema kakovosti glede na spremembe, ki jih prinesejo na primer nove tehnologije in nove zasnove kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti ustreza ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

3.3.5

Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe in navesti razloge za tako odločitev.

3.4   ES-nadzor

3.4.1

Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec natančno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

3.4.2

Proizvajalec mora za namene nadzora priglašenemu organu dovoliti dostop v proizvodne in nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

dokumentacijo sistema kakovosti,

zapisnike o kakovosti, kot so poročila o nadzoru in podatki o preskusih, kalibracijske podatke, poročila o kvalifikacijah zadevnih delavcev.

3.4.3

Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

3.4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko priglašeni organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

3.4.5

Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

4.   ES-IZJAVA O SKLADNOSTI TIPA (jamstvo za kakovost proizvoda)

4.1.   ES-izjava o skladnosti tipa (jamstvo za kakovost proizvoda) je tisti del postopka, v katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz točke 4.2, izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ta izjava lahko zajema eno ali več naprav in mora biti shranjena pri proizvajalcu. Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za ES-nadzor.

4.2.   Proizvajalec mora uporabljati odobreni sistem kakovosti za končni nadzor naprav in preskusov, kakor je določeno v točki 4.3, in je pod ES-nadzorom, kakor je določeno v točki 4.4.

4.3   Sistem kakovosti

4.3.1

Po tem postopku mora proizvajalec za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

dokumentacijo o sistemu kakovosti,

jamstvo za izpolnjevanje obvez, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren,

jamstvo za vzdrževanje odobrenega sistema kakovosti, da se zagotovita njegova stalna ustreznost in učinkovitost,

dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata ES-pregleda tipa.

4.3.2

Kot del sistema kakovosti mora biti vsaka naprava pregledana in opravljeni morajo biti ustrezni preskusi, kakor določa(-jo) veljaven(-vni) standard(-i), naveden(-i) v členu 5, ali enakovredni preskusi, da se preveri njena usklajenost z osnovnimi zahtevami, ki se nanašajo nanjo v tej direktivi.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.

Dokumentacija sistema kakovosti vsebuje zlasti primeren opis:

ciljev kakovosti, organizacijskih struktur in odgovornosti upravljavcev ter njihove moči glede kakovosti naprav,

preverjanja in preskušanja, ki se opravi po izdelavi,

metode preverjanja učinkovitosti delovanja sistema kakovosti.

4.3.3

Priglašeni organ preveri in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve, navedene v točki 4.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard. Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

4.3.4

Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o prilagajanju sistema kakovosti, ki je potrebno na primer zaradi nove tehnologije in novega pojmovanja kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti zadošča ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

4.3.5

Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora obvestiti druge priglašene organe, da je to storil, in navesti razloge za svojo odločitev.

4.4   ES-nadzor

4.4.1

Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec pravilno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.4.2

Proizvajalec mora za nadzor dovoliti priglašenemu organu dostop v nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

dokumentacijo sistema kakovosti,

zapisnike o kakovosti, kot so poročila o nadzoru in podatki o preskusih, kalibracijski podatki, poročilo o kvalifikacijah zadevnih delavcev.

4.4.3

Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

4.4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

4.4.5

Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

5.   ES-OVERJANJE

5.1   ES-overjanje je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotavlja in izjavi, da so naprave po določbah točke 3 skladne s tipom, opisanim v certifikatu o ES-pregledu tipa, in ustrezajo zahtevam te direktive, ki se uporabljajo zanje.

5.2   Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotavlja skladnost naprav s tipom, opisanim v certifikatu o ES-pregledu tipa, in z zahtevami te direktive, ki se uporabljajo zanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti lahko zajema eno ali več naprav in jo mora hraniti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti.

5.3   Priglašeni organ mora s pregledovanjem in preskušanjem vsake naprave, kot to določa točka 5.4, opraviti ustrezne preglede in preskuse, da preveri skladnost naprave z zahtevami te direktive, ali s pregledovanjem in preskušanjem naprav na statistični podlagi, kot je določeno v točki 5.5, po izbiri proizvajalca.

5.4   Overjanje s preverjanjem in preskušanjem vsake naprave

5.4.1

Vse naprave morajo biti pregledane posamič in opravljeni morajo biti ustrezni preskusi, kot je predpisano v ustreznem(ih) standardu(ih) iz člena 5, ali enakovredni preskusi, da bi se preverila njihova skladnost s tipom, opisanim v certifikatu o ES-pregledu tipa, in z zahtevami te direktive, ki se uporabljajo zanje.

5.4.2

Priglašeni organ mora pritrditi ali da pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsako napravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. Potrdilo o skladnosti lahko zajema eno ali več naprav.

5.4.3

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

5.5   Statistično overjanje

5.5.1

Proizvajalci morajo predložiti izdelane naprave v obliki enotnih serij in sprejeti vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotavlja enotnost vsake izdelane serije.

5.5.2

Statistični nadzor je:

Naprave se statistično nadzirajo po lastnostih. Razvrščene naj bi bile po skupinah v razpoznavnih serijah, ki jih sestavljajo primerki enega samega tipa, izdelani pod enakimi pogoji. Serija se pregleda v naključnih intervalih. Naprave, ki tvorijo vzorec, se pregledajo posamič in opravijo se ustrezni preskusi, predpisani v posameznem(ih) standardu(ih) iz člena 5, ali enakovredni preskusi za določitev, ali se serija sprejme ali zavrne.

Uporabi se sistem vzorčenja z naslednjimi značilnostmi:

raven kakovosti, ki ustreza 95-odstotni verjetnosti sprejemljivosti z od 0,5 do 1,5 odstotka neskladnih,

mejna kakovost, ki ustreza 5-odstotni verjetnosti sprejemljivosti z od 5 do 10 odstotki neskladnih.

5.5.3

Kadar so serije sprejete, mora priglašeni organ pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsako napravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. Vse naprave v seriji se lahko dajo na trg, razen tisti izdelki iz vzorca, za katere se je ugotovilo, da niso skladni.

Kadar je serija zavrnjena, mora priglašeni organ ustrezno ukrepati, da prepreči dajanje take serije na trg. Če so serije pogosto zavrnjene, lahko priglašeni organ odloži statistično overjanje.

Proizvajalec sme na odgovornost priglašenega organa pritrditi njegovo identifikacijsko številko med proizvodnim procesom.

5.5.4

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

6.   ES-OVERJANJE PO ENOTI

6.1

ES-overjanje po enoti je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da je zadevna naprava, za katero je bilo izdano potrdilo iz točke 2, skladna z zahtevami te direktive, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti, ki jo mora shraniti.

6.2

Priglašeni organ mora pregledati napravo in opraviti ustrezne preskuse, ob upoštevanju projektne dokumentacije, da zagotovi njeno skladnost z bistvenimi zahtevami te direktive.

Priglašeni organ mora pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko na odobreno pripravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi.

6.3

Namen tehnične dokumentacije v zvezi z zasnovo instrumenta, navedeno v Prilogi IV, je omogočiti ugotavljanje skladnosti z zahtevami te direktive in razumljivost načrta, izdelave in delovanja naprave.

Projektna dokumentacija, navedena v Prilogi IV, mora biti dostopna priglašenemu organu.

6.4

Če se zdi priglašenemu organu potrebno, se smejo pregledi in preskusi opraviti po montaži naprave.

6.5

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.


PRILOGA III

ZNAK CE IN NAPISI

1.

Znak CE sestoji iz začetnic „CE“, kakor je prikazano spodaj:

Image

Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, vključenega v fazo nadzora proizvodnje.

2.

Naprava ali njena podatkovna ploščica mora imeti znak CE skupaj z naslednjimi podatki:

ime proizvajalca ali identifikacijski znak,

trgovsko ime naprave,

tip uporabljenega električnega napajanja, če je primerno,

vrsta naprave,

zadnji dve številki leta, v katerem je bila pritrjena znak CE.

Dodajo se lahko potrebne informacije za montažo v skladu z vrsto naprave.

3.

Če se znak CE zmanjša ali poveča, je treba upoštevati razmerja, ki so prikazana na zgornji risbi.

Različne sestavine znaka CE morajo biti enako visoke, a ne manjše od 5 mm.


PRILOGA IV

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

Projektna dokumentacija mora vsebovati naslednje podatke, če jih zahteva priglašeni organ za presojo:

splošen opis naprave,

idejne načrte in načrte za proizvodnjo ter sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

opise in razlage, ki so potrebni za njihovo razumevanje, vključno z delovanjem naprav,

seznam standardov iz člena 5, uporabljenih v celoti ali deloma, in opise rešitev, ki so bile sprejete za izpolnitev bistvenih zahtev, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5,

poročila o preskusih,

priročnike za montažo in uporabo.

Kadar je primerno, mora projektna dokumentacija vsebovati še naslednje elemente:

ateste opreme, ki je vgrajena v napravo,

ateste in certifikate načinov proizvodnje in/ali pregleda in/ali nadzorovanja naprave,

kateri koli drugi dokument, ki priglašenemu organu olajša presojo.


PRILOGA V

MINIMALNA MERILA OCENITVE PRIGLAŠENIH ORGANOV

Priglašeni organi, ki jih določijo države članice, morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

razpoložljivost kadrov ter drugih potrebnih sredstev in opreme,

tehnična usposobljenost in strokovna neoporečnost osebja,

neodvisnost pri opravljanju preskusov, izdelavi poročil, izdaji certifikatov in izvajanju nadzora, predvidenega v tej direktivi, upravljanju ter neodvisnost strokovnega kadra glede na vse kroge, skupine ali osebe, neposredno ali posredno povezane z napravami,

varovanje poslovnih skrivnosti,

zavarovanje civilnopravne odgovornosti, razen če jo po državni zakonodaji prevzema država.

Pristojni organi držav članic ali organi, ki jih imenujejo države članice, morajo redno preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz prvih dveh alinej.


PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva z njeno spremembo

(iz člena 14)

Direktiva Sveta 90/396/EGS

(UL L 196, 26.7.1990, str. 15)

 

Direktiva Sveta 93/68/EGS

(UL L 220, 30.8.1993, str. 1)

Samo člen 10

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 14)

Direktiva

Roki za prenos

Datum začetka uporabe

90/396/EGS

30. junija 1991

1. januarja 1992

93/68/EGS

30. junija 1994

1. januarja 1995


PRILOGA VII

Korelacijska tabela

Direktiva 90/396/EGS

Ta direktiva

Člen 1(1), uvodno besedilo

Člen 1(1), prvi pododstavek

Člen 1(1), prva in druga alinea

Členi 1(2)(a) in (b)

Člen 1(2)

Člen 1(1), drugi pododstavek

Člen 1(3)

Člen 1(2)(d)

Člen 1(4)

Člen 1(3)

Členi 2(1)

Členi 2(1)

Člen 2(2), prvi in drugi stavek

Členi 2(2), prvi pododstavek

Člen 2(2), tretji stavek

Členi 2(2), drugi pododstavek

Člena 3 in 4

Člena 3 in 4

Člen 5(1)(a), prvi pododstavek

Člen 5(1)(a)

Člen 5(1)(a), drugi pododstavek

Člen 5(2), prvi pododstavek

Člen 5(1)(b)

Člen 5(1)(b)

Člen 5(2), prvi stavek

Člen 5(2), drugi pododstavek

Člen 5(2), tretji stavek

Člen 5(2), tretji pododstavek

Člen 6(1), prvi pododstavek, prvi stavek

Člen 6(1), prvi pododstavek

Člen 6(1), prvi pododstavek, drugi stavek

Člen 6(1), drugi pododstavek

Člen 6(1), drugi pododstavek

Člen 6(1), tretji pododstavek

Člen 6(2), prvi stavek

Člen 6(2), prvi pododstavek

Člen 6(2), drugi stavek

Člen 6(2), drugi pododstavek

Člen 6(2), tretji stavek

Člen 6(2), tretji pododstavek

Člen 7

Člen 7

Člen 8(1)(a)

Člen 8(1)(a)

Člen 8(1)(b), uvodno besedilo

Člen 8(1)(b), uvodno besedilo

Člen 8(1)(b), prva do četrta alinea

Člen 8(1)(b)(i) do (iv)

Člen 8(2) in (3)

Člen 8(2) in (3)

Člen 8(4), prvi pododstavek, prvi stavek

Člen 8(4), prvi pododstavek

Člen 8(4), prvi pododstavek, drugi stavek

Člen 8(4), drugi pododstavek

Člen 8(4), drugi pododstavek

Člen 8(4), tretji pododstavek

Člen 8(5)(a)

Člen 8(5), prvi pododstavek

Člen 8(5)(b)

Člen 8(5), drugi pododstavek

Člen 8(6)

Člen 8(6)

Členi 9 do 12

Členi 9 do 12

Člen 13

Člen 14(1) in (2)

Člen 14(3)

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Priloge I do V

Priloge I do V

Priloga VI

Priloga VII


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/28


DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. novembra 2009

o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS) (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Azbest je posebej nevarna snov, ki lahko povzroča hude bolezni in ki je prisotna v številnih delovnih okoliščinah, zato so mnogi delavci izpostavljeni možnemu tveganju za njihovo zdravje. Krokidolit je posebno nevarna vrsta azbesta.

(3)

Čeprav današnja znanost ni na takšni ravni, da bi bilo mogoče določiti stopnjo, pod katero ni tveganja za zdravje, manj izpostavljenosti azbestu vendarle zmanjša tveganje razvoja bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Zato je potrebno predvideti posebne harmonizirane postopke za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti azbestu. Ta direktiva vključuje minimalne zahteve, ki bodo revidirane na osnovi pridobljenih izkušenj in razvoja tehnologije na tem področju.

(4)

Optična mikroskopija je, kljub temu da ne omogoča štetja najmanjših za zdravje škodljivih vlaken, najsplošnejši postopek za redno opravljanje meritev koncentracije azbestnih vlaken.

(5)

Preventivni ukrepi so pomembni za varovanje zdravja delavcev, izpostavljenih azbestu, in načrtovane obveznosti držav članic glede stalnega nadzora zdravja teh delavcev.

(6)

Da se zagotovi jasnost opredelitve vlaken, jih je treba opredeliti, bodisi gleda na mineraloški opis ali glede na njihovo CAS (Chemical Abstract Service) številko.

(7)

Brez vpliva na druge določbe Skupnosti v zvezi s trženjem in uporabo azbesta mora imeti omejevanje dejavnosti, pri katerih pride do izpostavljenosti azbestu, zelo pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni, povezanih s tako izpostavljenostjo.

(8)

Sistem obveščanja o dejavnostih, ki vključujejo izpostavljenost azbestu, bi bilo treba prilagoditi novim delovnim razmeram.

(9)

Prepoved uporabe azbesta s postopki razprševanja ni zadostna, da se prepreči izpust azbestnih vlaken v ozračje. Potrebno je, da se zaradi visoke in nepredvidljive stopnje izpostavljenosti delavcev odpravijo dejavnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri pridobivanju azbesta, ali proizvodnji in predelavi azbestnih izdelkov, ali proizvodnji in predelavi izdelkov, ki so jim azbestna vlakna namerno dodana.

(10)

Ob upoštevanju najnovejših strokovnih znanj je treba opredeliti metodologijo vzorčenja, ki se uporablja za merjenje azbesta v zraku, in metodo štetja vlaken.

(11)

Čeprav še ni bilo mogoče opredeliti praga izpostavljenosti, pod katerim azbest ne predstavlja tveganja za raka, bi bilo treba omejiti poklicno izpostavljenost delavcev azbestu na minimum.

(12)

Od delodajalcev bi bilo treba zahtevati, da pred začetkom kakršnega koli projekta za odstranjevanje azbesta evidentirajo prisotnost ali možno prisotnost azbesta v stavbah ali instalacijah in te podatke sporočijo drugim, ki bi lahko bili izpostavljeni azbestu zaradi uporabe, vzdrževanja ali drugih dejavnosti v ali na stavbi.

(13)

Zagotoviti bi bilo treba, da rušenje ali delo pri odstranjevanju azbesta izvedejo podjetja, ki poznajo vse varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za varovanje delavcev.

(14)

Delavcem, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestu, bi bilo treba zagotoviti posebno usposabljanje, s čimer se znatno pripomore k znižanju tveganja zaradi take izpostavljenosti.

(15)

Zaradi zgodnjega odkrivanja bolezni, povezanih z azbestom, bi bilo treba z vidika najnovejših medicinskih znanj predvideti praktična priporočila o kliničnem nadzoru izpostavljenih delavcev.

(16)

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, to je izboljšanje varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, in ga je zaradi obsega in učinkov ukrepov torej laže doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v tem členu, ta direktiva ne presega okvirov potrebnih za doseganje navedenega cilja.

(17)

Določbe iz te direktive stvarno prispevajo k oblikovanju socialne razsežnosti notranjega trga. Navedene določbe so omejene na najnižjo možno raven, tako da po nepotrebnem ne obremenjujejo ustanavljanja in razvoja malih in srednje velikih podjetij.

(18)

Ta direktiva ne posega v obveznosti držav članic glede časovnih rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo direktiv iz Dela B, Priloge II,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Cilj te direktive, je varovati delavce pred tveganjem za njihovo zdravje, skupaj s preprečevanjem tveganja, ki nastane ali lahko nastane pri delu zaradi izpostavljenosti azbestu.

Predpisuje mejno vrednost te izpostavljenosti in druge posebne zahteve.

2.   Ta direktiva ne omejuje pravice držav članic, da uporabljajo ali uvedejo zakonske ali druge določbe, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti delavcev, zlasti pri zamenjavi azbesta z manj nevarnimi nadomestki.

Člen 2

Za namene te direktive izraz „azbest“ pomeni naslednje silikate z vlaknato strukturo:

(a)

aktinolit, CAS št. 77536-66-4 (5);

(b)

azbest grunerit (amosit), CAS št. 12172-73-5 (5);

(c)

antofilit, CAS št. 77536-67-5 (5);

(d)

krizotil, CAS št. 12001-29-5 (5);

(e)

krokidolit, CAS št. 12001-28-4 (5);

(f)

tremolit, CAS št. 77536-68-6 (5).

Člen 3

1.   Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

2.   Pri kakršni koli dejavnosti, pri katerih je možno tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, se mora to tveganje oceniti tako, da se ugotovita narava in stopnja delavčeve izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

3.   Pod pogojem, da je izpostavljenost delavca sporadična in nizke intenzivnosti in kadar rezultati ocene tveganja iz odstavka 2 jasno kažejo, da mejna vrednost izpostavljenosti azbestu v zraku v delavnem prostoru ne bo prekoračena, se členi 4, 18 in 19 lahko opustijo, kadar delo obsega:

(a)

kratkotrajne in nestalne dejavnosti vzdrževanja, pri katerih se ravna samo z materiali, ki niso drobljivi;

(b)

odstranjevanje brez uničevanja materialov, ki niso razgrajeni, v katerih so azbestna vlakna trdno povezana v matrico;

(c)

inkapsulacijo ali tesnjenje materialov, ki vsebujejo azbest in so v dobrem stanju;

(d)

spremljanje in nadzor zraka ter zbiranje vzorcev za preverjanje, ali določen material vsebuje azbest.

4.   Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso določijo praktične smernice za ugotavljanje sporadične in nizko intenzivne izpostavljenosti, kakor predvideva odstavek 3.

5.   O oceni iz odstavka 2 se je treba posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki v okviru podjetja ali ustanove in ocena se revidira, kadar obstaja razlog za dvom o njeni pravilnosti ali kadar se material pri delu spremeni.

Člen 4

1.   V zvezi s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2 do 5.

2.   Dejavnosti iz člena 3(1) morajo biti zajete v sistem obveščanja, ki ga vodi pristojni organ države članice.

3.   Pred začetkom dela predloži delodajalec pristojnemu organu države članice obvestilo iz odstavka 2 v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi.

V obvestilu mora biti vsaj kratek opis:

(a)

lokacije delovišča;

(b)

vrste in količine uporabljenega azbesta ali azbesta, s katerim se rokuje;

(c)

dejavnosti in uporabljenih postopkov;

(d)

števila vključenih delavcev;

(e)

datuma začetka in trajanje dela;

(f)

ukrepov, sprejetih za omejitev izpostavljenosti delavcev azbestu.

4.   V skladu z nacionalnimi zakonodajami imajo delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi dostop do dokumentov lastnega podjetja ali ustanove, ki so osnova prijave iz odstavka 2.

5.   Novo obvestilo se predloži vedno, kadar se zaradi spremembe delovnih pogojev izpostavljenost azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest, lahko znatno poveča.

Člen 5

Prepove se uporaba azbesta s postopki razprševanja in delovnimi postopki, pri katerih se uporablja izolacijski ali proti zvoku odporen material z nizko gostoto (manj kakor 1 g/cm3), ki vsebuje azbest.

Brez poseganja v uporabo drugih določb Skupnosti o trženju in uporabi azbesta se prepove dejavnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri proizvodnji azbesta, ali proizvodnji in predelavi azbestnih izdelkov, ali proizvodnji in predelavi izdelkov, ki so jim azbestna vlakna namerno dodana, razen pri obdelavi in odstranjevanju izdelkov zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta.

Člen 6

Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) je na delovnem mestu treba zmanjšati izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najnižjo možno raven in v vsakem primeru pod mejno vrednost, določeno v členu 8, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)

omejevanjem števila delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najmanjše možno število;

(b)

načrtovanjem delovnega procesa tako, da se ne ustvarja azbestni prah, če to ni možno pa tako, da se prepreči izpuščanje azbestnega prahu v zrak;

(c)

vsi prostori in oprema za obdelovanje azbesta morajo biti taki, da jih je mogoče redno in učinkovito čistiti in vzdrževati;

(d)

azbest ali materiale, ki vsebujejo azbest in se prašijo, je treba shranjevati in prevažati v ustrezno zapečateni embalaži;

(e)

odpadke je treba zbirati in jih, kakor hitro je mogoče, odstranjevati z delovnega mesta v ustrezno zapečateni embalaži z oznako, da vsebujejo azbest; ta ukrep ne velja za rudarske aktivnosti; s takimi odpadki se nato ravna v skladu z Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (6).

Člen 7

1.   Glede na rezultate začetne ocene tveganja in za zagotovitev skladnosti z mejno vrednostjo iz člena 8 se redno opravlja meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku.

2.   Vzorčenje mora odražati osebno izpostavljenost delavca azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.

3.   Vzorčenje se izvede po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali ustanovi.

4.   Vzorčenje izvede primerno usposobljeno osebje. Odvzete vzorce se kasneje v skladu z odstavkom 6 analizira v laboratorijih, ki so opremljeni za štetje vlaken.

5.   Trajanje vzorčenja mora biti takšno, da je mogoče s pomočjo meritev ali izračuna s časovno obremenitvijo ugotoviti tipično tveganje v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena).

6.   Kadar koli je to mogoče se štetje vlaken izvede s fazno kontrastnim mikroskopom (PCM) v skladu s priporočeno metodo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 1997 (7) ali katero koli drugo metodo, ki daje primerljive rezultate.

Pri merjenju azbesta v zraku, kakor je omenjeno v odstavku 1, se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 μm, premerom, manjšim od 3 μm in z razmerjem dolžina/širina, večjim od 3:1.

Člen 8

Delodajalci zagotovijo, da v osemurnem s časovno obremenitvijo izračunanem povprečju (TWA) noben delavec ni izpostavljen koncentraciji azbesta v zraku, ki presega 0,1 vlaken na cm3.

Člen 9

Spremembe, potrebne, da se Priloga I te direktive prilagodi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (8).

Člen 10

1.   Kjer je mejna vrednost, določena v členu 8, prekoračena, je treba ugotoviti razloge za prekoračitev mejne vrednosti in, kakor hitro je mogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer.

Dokler niso sprejeti ustrezni ukrepi za varovanje prizadetih delavcev, se dela na prizadetem območju ne sme nadaljevati.

2.   Da bi preverili učinkovitost ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, je treba takoj izvesti nadaljnje ugotavljanje koncentracije azbesta v zraku.

3.   Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na drug način in je zaradi uskladitve z mejno vrednostjo treba uporabljati osebno varovalno opremo za zaščito dihal, to ne sme biti trajno in se mora za vsakega delavca omejiti na najmanjšo možno mero. Med delom, pri katerem je treba uporabljati tako opremo, je treba predpisati odmore, primerne glede na fizične in klimatske pogoje v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso in, kadar je to primerno, po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki.

Člen 11

Pred začetkom rušenja ali vzdrževalnih del delodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje, kateri materiali verjetno vsebujejo azbest, tako da dobi podatke od lastnikov prostorov, kjer je to primerno.

Kadar obstaja sum, da je azbest prisoten v materialu ali zgradbi, se uporabijo določbe te direktive.

Člen 12

Pri nekaterih dejavnostih kot so rušenje, odstranjevanje, popravilo in vzdrževanje, za katere je mogoče predvideti prekoračitev mejne vrednosti iz člena 8 kljub uporabi tehničnih preventivnih ukrepov za omejevanje koncentracij azbesta v zraku, delodajalec določi ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev med izvajanjem te dejavnosti določi ukrepe, predvsem naslednje:

(a)

delavce opremi z ustrezno osebno varovalno opremo za zaščito dihal in drugo osebno varovalno opremo, ki jo morajo nositi;

(b)

postavi opozorilne znake, ki opozarjajo na možnost prekoračitve mejne vrednosti iz člena 8, in

(c)

prepreči širjenje prahu iz azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest, zunaj prostorov ali lokacije, kjer se opravlja delo.

Z delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi se je glede izvajanja ukrepov potrebno posvetovati pred začetkom dejavnosti.

Člen 13

1.   Pred rušenjem ali odstranjevanjem azbesta in/ali izdelkov, ki vsebujejo azbest, iz stavb in drugih objektov, obratnega materiala in opreme, instalacij ali ladij se napravi delovni načrt.

2.   Načrt iz odstavka 1 mora določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.

V načrtu mora biti posebej navedeno, da:

(a)

se že pred postopkom rušenja odstranijo azbest in/ali izdelki, ki vsebujejo azbest, razen v primeru, ko bi to povzročilo večje tveganje za delavce, kakor če azbest in/ali izdelki, ki vsebujejo azbest, ostanejo na svojem mestu;

(b)

se po potrebi zagotovi osebna varovalna oprema iz točke (a) prvega pododstavka člena 12;

(c)

po koncu rušenja ali odstranjevanja azbesta se v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso potrdi, da na delovnem mestu ni tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu.

Na zahtevo pristojnih organov se v načrt vključijo podatki o naslednjem:

(a)

naravi in predvidenem trajanju dela;

(b)

mestu, kjer se delo izvaja;

(c)

uporabljenih postopkih, pri katerih delo vključuje ravnanje z azbestom ali materialom, ki vsebuje azbest;

(d)

lastnostih opreme, ki se uporablja za:

(i)

varovanje in dekontaminacijo delavcev, ki izvajajo delo;

(ii)

varovanje drugih oseb, ki so navzoče ali so blizu delovišča.

3.   Pristojnemu organu je na njegovo zahtevo treba poslati načrt iz odstavka 1 pred začetkom načrtovanega dela.

Člen 14

1.   Delodajalec zagotovi vsem delavcem, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, ustrezno usposabljanje. Tako usposabljanje je treba izvajati v rednih časovnih presledkih in ne na stroške delavcev.

2.   Vsebina usposabljanja mora biti delavcem lahko razumljiva. Omogočiti jim mora, da osvojijo potrebno znanje in spretnosti s področja preprečevanja in varnosti, zlasti glede:

(a)

lastnosti azbesta in njegovih vplivih na zdravje, vključno s sinergičnim učinkom kajenja;

(b)

vrste izdelkov ali materialov, ki verjetno vsebujejo azbest;

(c)

aktivnosti, ki lahko povzročijo izpostavljenost azbestu in pomena preventivnih ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti na najnižjo možno raven;

(d)

varnih delovnih praks, ukrepov in varovalne opreme;

(e)

ustrezne vloge, izbora, izbire, omejitev in pravilne uporabe opreme za zaščito dihal;

(f)

postopkov v primeru nevarnosti;

(g)

postopkov dekontaminacije;

(h)

odstranjevanja odpadkov;

(i)

zahtev zdravniškega pregleda.

3.   Praktične smernice za usposabljanje delavcev, ki odstranjujejo azbest, se pripravijo na ravni Skupnosti.

Člen 15

Pred izvajanjem rušenja ali odstranjevanja azbesta morajo podjetja predložiti dokaze o svoji usposobljenosti na tem področju. Dokazi se utemeljijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Člen 16

1.   Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) in ob upoštevanju člena 3(3) je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi:

(a)

za mesta, na katerih se izvajajo gornje dejavnosti:

(i)

jasna razmejenost in označenost z opozorilnimi znaki;

(ii)

nedostopnost za delavce razen tiste, ki imajo dostop zaradi svojega dela ali dolžnosti;

(iii)

vzpostavitev območij, na katerih je prepovedano kajenje;

(b)

določitev območij, kjer lahko delavci jejo in pijejo brez tveganja kontaminacije z azbestnim prahom;

(c)

ustrezna delovna ali varovalna obleka za delavce; da ta delovna ali varovalna obleka ostane znotraj podjetja; lahko pa se pere v ustanovah zunaj podjetja, ki so opremljene za tovrstna dela, če je ne čisti podjetje samo; v tem primeru se obleka prevaža v zaprtih zabojnikih;

(d)

ločeni prostori za shranjevanje delovne ali varovalne obleke in osebnih oblačil;

(e)

pri izvajanju prašnih operacij ustrezne in primerne umivalnice in stranišča za delavce, s prhami vred;

(f)

namestitev varovalne opreme na točno določenem mestu ter njeno preverjanje in čiščenje po vsaki uporabi; za popravilo ali nadomestitev pokvarjene opreme pred nadaljnjo uporabo se sprejmejo ustrezni ukrepi.

2.   Delavcem se ne zaračunavajo stroški izvajanja v skladu z odstavkom 1 uvedenih ukrepov.

Člen 17

1.   Pri vseh dejavnostih iz člena 3(1) se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da so delavci in njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi primerno obveščeni v zvezi:

(a)

z možnim tveganjem za zdravje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest;

(b)

z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi in potrebo po nadzoru zraka;

(c)

s higienskimi zahtevami, s prepovedjo kajenja vred;

(d)

z varnostnimi ukrepi nošenja in uporabe varovalne opreme in obleke;

(e)

s posebnimi varnostnimi ukrepi, ki so namenjeni zmanjševanju izpostavljenosti azbestu.

2.   Poleg ukrepov iz odstavka 1 in ob upoštevanju člena 3(3) se sprejmejo ustrezni ukrepi, zato da:

(a)

imajo delavci in/ali njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi dostop do rezultatov meritev koncentracij azbesta v zraku in se jim razloži pomen teh rezultatov;

(b)

so, če rezultati prekoračijo mejno vrednost iz člena 8, prizadeti delavci in njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi, kakor hitro je mogoče, obveščeni o prekoračitvi in o razlogih zanjo ter se z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali ustanovi posvetuje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, ali jih, v nujnih primerih, obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti.

Člen 18

1.   Skladno s členom 3(3) se sprejmejo naslednji ukrepi iz odstavkov 2 do 5:

2.   Pred začetkom izpostavljenosti na delovnem mestu azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest, je treba oceniti zdravstveno stanje vsakega delavca.

Ta ocena mora vključevati poseben pregled prsnega koša. V Prilogi I so podana praktična priporočila, na katera se lahko države članice oprejo pri kliničnem nadzoru delavcev; ta priporočila je treba prilagajati tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

Dokler traja izpostavljenost, je vsaj enkrat na vsaka tri leta treba pripraviti novo oceno.

V skladu z državnimi zakoni in/ali prakso se za vsakega delavca, na katerega se nanaša prvi pododstavek, uvede zdravstveno spričevalo.

3.   V zvezi s kliničnim nadzorom iz drugega pododstavka odstavka 2, zdravnik ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, v skladu z državnimi zakoni svetuje glede potrebnih posamičnih varnostnih ali preventivnih ukrepov ali te ukrepe določi.

Ti ukrepi lahko vključujejo po potrebi umik prizadetega delavca od vsakršne izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materiala, ki vsebuje azbest.

4.   Delavcem je treba dati podatke in nasvete v zvezi z vsako oceno njihovega zdravstvenega stanja, ki je narejena po koncu izpostavljenosti.

Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko navede, da se mora zdravstveni nadzor po koncu izpostavljenosti nadaljevati toliko časa, kolikor meni, da je potrebno za varovanje zdravja prizadete osebe.

Tak stalni nadzor se izvaja v skladu z nacionalnimi zakonodajami in/ali praksami.

5.   Prizadeti delavec ali delodajalec lahko v skladu z nacionalno zakonodajo zahteva ponovno preverjanje ocene iz odstavka 3.

Člen 19

1.   Skladno s členom 3(3) se sprejmejo ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Delodajalec mora voditi evidenco delavcev, ki so odgovorni za izvajanje dejavnosti iz člena 3(1), z opisom vrste in trajanja dejavnosti in stopnje izpostavljenosti. Zdravnik in/ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor, imata dostop do te evidence. Vsak delavec ima dostop do podatkov iz evidence, ki se nanašajo nanj osebno. Delavci in/ali njihovi predstavniki imajo dostop do anonimnih skupinskih podatkov v evidenci.

3.   Evidenco iz odstavka 2 in zdravstvene podatke iz četrtega pododstavka člena 18(2), je treba hraniti vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

4.   V primerih, ko podjetje preneha z dejavnostjo, so v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso dokumenti iz odstavka 3 dostopni pristojnim organom.

Člen 20

Države članice predvidijo primerne kazni za primer kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 21

Države članice vodijo evidenco prepoznanih primerov azbestoze in mezotelioma.

Člen 22

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo pripravi Komisija v skladu s členom 17a(4) navedene Direktive.

Člen 23

Države članice sporočijo Komisiji določbe iz nacionalne zakonodaje, sprejete za urejanje področja, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 24

Direktiva 83/477/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi II, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 25

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

B. ASK


(1)  Mnenje z dne 10. junija 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009.

(3)  UL L 263, 24.9.1983, str. 25.

(4)  Glej Del A Priloge II.

(5)  Številka iz registra Chemical Abstract Service (CAS).

(6)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(7)  Določitev koncentracije vlaken v zraku: priporočena metoda, s fazno kontrastnim optičnim mikroskopom (metoda z membranskim filtrom), WHO, Ženeva 1997 (ISBN 92 4 154496 1).

(8)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.


PRILOGA I

Praktična priporočila za klinično oceno delavcev v skladu z drugim pododstavkov člena 18(2)

1.

Zdajšnje znanje kaže, da lahko izpostavljenost prostim azbestnim vlaknom povzroči naslednje bolezni:

azbestozo,

mezoteliom,

bronhialnega raka,

gastro-intestinalnega raka.

2.

Zdravnik in/ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, izpostavljenih azbestu, mora biti seznanjen s pogoji in okoliščinami izpostavljenosti vsakega delavca.

3.

Zdravstveni pregled delavcev je treba izvajati v skladu z načeli in prakso medicine dela. Vključevati mora vsaj naslednje ukrepe:

vodenje delavčeve zdravstvene in poklicne anamneze,

osebni razgovor,

splošni klinični pregled s poudarkom na pregledu prsnega koša,

teste pljučne funkcije (spirometrija).

Glede na najsodobnejše razpoložljivo znanje medicine dela se zdravnik in/ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor, odloči o nadaljnjih pregledih, kakor so citološki testi pljunka ali rentgensko slikanje prsnega koša ali globinsko slikanje.


PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 24)

Direktiva Sveta 83/477/EGS

(UL L 263, 24.9.1983, str. 25).

 

Direktiva Sveta 91/382/EGS

(UL L 206, 29.7.1991, str. 16).

 

Direktiva Sveta 98/24/ES

(UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

samo člen 13(2)

Direktiva 2003/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 97, 15.4.2003, str. 48).

 

Direktiva 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 165, 27.6.2007, str. 21).

samo člen 2(1)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 24)

Direktiva

Roki za prenos

83/477/EGS

31. december 1986 (1)

91/382/EGS

1. januar 1993 (2)

98/24/ES

5. maj 2001

2003/18/ES

14. april 2006

2007/30/ES

31. december 2012


(1)  Za dejavnosti pri kopanju azbesta se ta datum nadomesti z datumom 31. december 1989.

(2)  Za Helensko republiko velja za rok prenosa direktive 1. januar 1996. Datum za prenos določb o dejavnosti kopanja azbesta je1. januar 1996 za vse države članice, razen za Helensko republiko, za katero je rok prenosa določb 1. januar 1999.


PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 83/477/CEE

Ta direktiva

Člen 1, odstavek 1

Člen 1, odstavek 1

Člen 1, odstavek 2

Člen 1, odstavek 3

Člen 1, odstavek 2

Člen 2, prva do šest alinea

Člen 2, točke (a) do (f)

Člen 3, odstavki 1 do 3

Člen 3, odstavki 1 do 3

Člen 3, odstavek 3a

Člen 3, odstavek 4

Člen 3, odstavek 4

Člen 3, odstavek 5

Člen 4, uvodno besedilo

Člen 4, odstavek 1

Člen 4, točka 1

Člen 4, odstavek 2

Člen 4, točka 2

Člen 4, odstavek 3

Člen 4, točka 3

Člen 4, odstavek 4

Člen 4, točka 4

Člen 4, odstavek 5

Člen 5

Člen 5

Člen 6, točke 1 do 5

Člen 6, točke a) do e)

Člena 7 in 8

Člena 7 in 8

Člen 9, odstavek 2

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 10a

Člen 11

Člen 11, odstavka 1 in 2

Člen 12, prvi in drugi pododstavek

Člen 12, odstavek 1

Člen 13, odstavek 1

Člen 12, odstavek 2, prvi pododstavek

Člen 13, odstavek 2, prvi pododstavek

Člen 12, odstavek 2, drugi pododstavek, prva alinea

Člen 13, odstavek 2, drugi pododstavek, točka (a)

Člen 12, odstavek 2, drugi pododstavek, druga alinea

Člen 13, odstavek 2, drugi pododstavek, točka (b)

Člen 12, odstavek 2, drugi pododstavek, tretja alinea

Člen 13, odstavek 2, drugi pododstavek, točka (c)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, prva alinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (a)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, druga alinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (b)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, tretja alinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (c)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, četrta alinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (d)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, četrta alinea, prva podalinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (d)(i)

Člen 12, odstavek 2, tretji pododstavek, četrta alinea, druga podalinea

Člen 13, odstavek 2, tretji pododstavek, točka (d)(ii)

Člen 12, odstavek 3

Člen 13, odstavek 3

Člen 12a

Člen 14

Člen 12b

Člen 15

Člen 13, odstavek 1, točka (a)

Člen 16, odstavek 1, točka (a)

Člen 13, odstavek 1, točka (b)

Člen 16, odstavek 1, točka (b)

Člen 13, odstavek 1, točke (c)(i) in (ii)

Člen 16, odstavek 1, točka (c)

Člen 13, odstavek 1, točka (c)(iii)

Člen 16, odstavek 1, točka (d)

Člen 13, odstavek 1, točka (c)(iv)

Člen 16, odstavek 1, točka (e)

Člen 13, odstavek 1, točka (c)(v)

Člen 16, odstavek 1, točka (f)

Člen 13, odstavek 2

Člen 16, odstavek 2

Člen 14, odstavek 1, uvodni stavek

Člen 17, odstavek 1, uvodni stavek

Člen 14, odstavek 1, prva do peta alinea

Člen 17, odstavek 1, točke (a) do (e)

Člen 14, odstavek 2

Člen 17, odstavek 2

Člen 15, uvodni stavek

Člen 18, odstavek 1

Člen 15, točke 1) do 4)

Člen 18, odstavki 2 do 5

Člen 16, uvodni stavek

Člen 19, odstavek 1

Člen 16, točke 1) do 3)

Člen 19, odstavki 2 do 4

Člen 16a

Člen 20

Člen 17

Člen 21

Člen 17a

Člen 22

Člen 18, odstavek 1

Člen 18, odstavek 2

Člen 23

Člen 24

Člen 25

Člen 19

Člen 26

Priloga II

Priloga I

Priloga II

Priloga III


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/37


SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o podpisu in sklenitvi „Mandata za mednarodno partnerstvo za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti“ (IPEEC) in „Memoranduma o ustanovitvi sekretariata mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti pri Mednarodni agenciji za energijo“ s strani Evropske skupnosti

(2009/954/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) ter prvega pododstavka člena 300(2) in prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na pobudo Evropske komisije so se junija 2008 članice skupine G8, Kitajska, Indija, Južna Koreja in Komisija odločile ustanoviti mednarodno partnerstvo za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (International Partnership for Energy Efficiency Cooperation, v nadaljnjem besedilu: IPEEC), ki naj bi spodbujalo ukrepe, ki zelo povečujejo energetsko učinkovitost. IPEEC bo forum za razprave, posvetovanja in izmenjavo informacij. Pridružijo se mu lahko druge države in medvladne organizacije.

(2)

Dvanajst držav, vključno s štirimi državami članicami Evropske skupnosti, je 24. maja 2009 v Rimu podpisalo Mandat mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: mandat).

(3)

V mandatu so opisane dejavnosti sodelovanja IPEEC in njegova organizacija ter opredeljena merila za morebitne nove članice, vsebuje pa tudi splošne določbe med drugim o financiranju partnerstva in pravicah intelektualne lastnine.

(4)

Člen 4.2 mandata predvideva, da se lahko IPEEC pridružijo medvladne organizacije, njihovo članstvo pa je možno, če podpišejo mandat.

(5)

Upravne naloge IPEEC bi najbolje opravljal sekretariat. Dvanajst držav, vključno s štirimi državami članicami Evropske skupnosti, je 24. maja in 22. junija 2009 v Rimu podpisalo Memorandum o ustanovitvi sekretariata IPEEC pri Mednarodni agenciji za energijo (v nadaljnjem besedilu: memorandum). IEA ga je podpisala 18. junija 2009.

(6)

V memorandumu so opisana splošna načela v zvezi z organizacijo sekretariata, vsebuje pa tudi določbe o osebju sekretariata in zaposlovanju ter o vprašanjih financiranja in proračunskih postopkih.

(7)

V točki 16 memoranduma je predvideno, da se bo od vsake medvladne organizacije, ki želi postati članica IPEEC, zahteval podpis memoranduma.

(8)

Primerno je, da Evropska skupnost podpiše mandat in memorandum.

(9)

Evropska skupnost mora IPEEC plačati prispevek za njegove upravne stroške –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Mandat mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (IPEEC), priložen k temu sklepu kot Priloga I, se odobri v imenu Evropske skupnosti.

2.   Memorandum o ustanovitvi sekretariata mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti pri Mednarodni agenciji za energijo, priložen k temu sklepu kot Priloga II, se odobri v imenu Evropske skupnosti.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebe, ki bodo pooblaščene za podpis v imenu Evropske skupnosti, s katerim se izrazi privolitev Skupnosti, da jo zavezujeta:

Mandat mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (IPEEC) in

Memorandum o ustanovitvi sekretariata mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti pri Mednarodni agenciji za energijo.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN


(1)  Mnenje EP z dne 26. novembra 2009, še ni objavljeno v Uradnem listu.


PRILOGA I

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Spodaj podpisane države (skupaj: članice) določajo naslednji mandat za mednarodno partnerstvo za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti (IPEEC), okvir za mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti v podporo agilnemu, produktivnemu mednarodnemu sodelovanju pri spodbujanju energetske učinkovitosti in energetskih prihrankov. IPEEC je namenjen izmenjavi mnenj in sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami in ustanovami, za doseganje sinergij in v izogib podvajanju naporov.

1.   Namen IPEEC

Namen IPEEC je spodbujati tiste ukrepe, ki zelo povečujejo energetsko učinkovitost. Članice lahko izvajajo tovrstne ukrepe prostovoljno, če prepoznajo dodano vrednost zase, ob upoštevanju gospodarskih, tehnoloških in drugih okoliščin. IPEEC spodbuja energetsko učinkovitost po vsem svetu z omogočanjem foruma na visoki ravni za obravnavo, posvetovanja in izmenjavo informacij. Ne razvija in sprejema pa standardov ali ciljev glede učinkovitosti za svoje članice.

2.   Dejavnosti sodelovanja IPEEC

2.1

IPEEC lahko izvaja dejavnosti sodelovanja med članicami na naslednjih področjih:

2.1.1

podpori stalnim dejavnostim članic pri spodbujanju energetske učinkovitosti, vključno z razvojem nacionalnih indikatorjev energetske učinkovitosti, zbiranjem najboljših praks in krepitvijo nacionalnih dejavnosti za zbiranje podatkov,

2.1.2

izmenjavi informacij o ukrepih, ki bi lahko znatno izboljšali energetsko učinkovitost na sektorski in medsektorski osnovi, kar vključuje, vendar ni omejeno na: standarde/kode/norme in oznake za zgradbe, proizvode in storitve, ki trošijo energijo, z namenom pospešitve tržne uveljavitve najboljših praks, ob upoštevanju položaja v posamezni članici; metodologije za merjenje energije, postopke revidiranja in verifikacije, certifikacijske protokole in druga orodja za doseganje optimalne energetske učinkovitosti v celotni življenjski dobi zgradb, industrijske procese, ustrezne proizvode, naprave in opremo, omogočanje okolja in orodij za financiranje ukrepov za energetsko učinkovitost in opredelitev načel za spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost; politiko javnega naročanja za spodbujanje nabave energetsko učinkovitih proizvodov, storitev in tehnologij, programe, ki javnim ustanovam pomagajo pri doseganju večje učinkovitosti pri nabavi in poslovanju s stavbami, vozili, proizvodi in storitvami; dejavnosti za dvig ozaveščenosti potrošnikov in zainteresiranih strani z razširjanjem jasnih, kredibilnih in dostopnih informacij o energetski učinkovitosti z namenom omogočanja pretehtanih odločitev; smernice za najboljšo prakso pri ocenjevanju učinkovitosti politik in ukrepov glede energetske učinkovitosti, javno-zasebno partnerstvo pri uveljavljanju tehnoloških raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti, trženje in promocijo za pospešitev uveljavitve, razširjanja in prenosa tovrstnih tehnologij ter ukrepe za pospeševanje razširjanja in prenosa najboljših praks in učinkovitih tehnologij ter vzpostavljanje kapacitet v državah v razvoju;

2.1.3

razvoju javno-zasebnega partnerstva za povečanje energetske učinkovitosti v in med ključnimi energetsko intenzivnimi sektorji, ki temelji na ustreznih iniciativah,

2.1.4

omogočanju skupnega raziskovanja in razvoja na področju ključnih tehnologij za energetsko učinkovitost, zlasti za uporabo v članicah,

2.1.5

spodbujanje razširjanja izdelkov in storitev, povezanih z energijo, ki prispevajo k izboljševanju energetske učinkovitosti in

2.1.6

drugih dejavnostih, ki gredo v smeri doseganja namena IPEEC, kot ga skupaj določijo članice.

3.   Organizacija IPEEC

3.1

Članice ustanovijo odbor za politiko, ki ga sestavlja po en visoki predstavnik vsake članice, in izvršilni odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik srednje ravni vsake članice.

3.2

Odbor za politiko določa skupni okvir in politiko IPEEC, vključno s finančno ureditvijo, pregleduje napredek delovnih skupin in delo izvršilnega odbora ter sekretariata in usmerja izvršilni odbor. Odbor za politiko se sestaja vsaj enkrat letno, pri čemer kraj in čas srečanja določijo članice.

3.3

Izvršilni odbor nadzira organizacijo letnih srečanj odbora za politiko, obravnava in sprejema načrte dela in letne proračune, obravnava prošnje za članstvo, podaja usmeritve in nadzira delo sekretariata ter pripravlja predloge za in pregleduje delo delovnih skupin. Izvršilni odbor se sestaja vsaj dvakrat letno, pri čemer kraj in čas srečanja določi izvršni odbor.

3.4

Odbor za politiko in izvršilni odbor odločata soglasno, če ni določeno drugače.

3.5

Izvršilni odbor lahko po potrebi za delo na posameznih projektih odobri ustanovitev delovnih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki vseh ali nekaterih članic.

3.6

Predstavnik vsake delovne skupine, ki ga določi delovna skupina, na zahtevo pisno ali ustno poroča izvršilnemu odboru o napredku projekta. Delovne skupine se sestajajo po potrebi za pregled napredka dejavnosti, opredelitev obetavnih smeri za nadaljnje delo in pripravo priporočil izvršilnemu odboru in odboru za politiko glede potrebnih ukrepov.

3.7

Odbor za politiko in izvršilni odbor med člani izbereta predsednika in enega ali več podpredsednikov za obdobje dveh let.

3.8

IPEEC lahko po potrebi organizira srečanja na ministrski ravni. Srečanja na ministrski ravni so namenjena pregledu napredka sodelovanja v okviru IPEEC in podajanju splošnih usmeritev glede prioritet v prihodnje.

3.9

Glavni koordinator komuniciranja in dejavnosti IPEEC je sekretariat IPEEC. Naloge sekretariata so: (1) organizacija sestankov odbora za politiko in izvršilnega odbora, (2) priprava posebnih dejavnosti, kot so telekonference in delavnice, (3) sprejemanje in posredovanje novih prošenj za članstvo izvršnemu odboru, (4) usklajevanje komuniciranja glede dejavnosti IPEEC in njihovega statusa, vključno z vzpostavitvijo in ažuriranjem spletne strani IPEEC, (5) delovati kot klirinška hiša za informacije o IPEEC, (6) vodenje arhiva odbora za politiko in izvršilnega odbora, (7) priprava letnih poročil pod nadzorom izvršilnega odbora in (8) izvajanje drugih nalog po navodilih izvršilnega odbora. Funkcije sekretariata so administrativne narave.

3.10

Ustanovi se sekretariat za zagotovitev kontinuitete in konsistentnosti dejavnosti IPEEC. Sekretariat IPEEC gosti Mednarodna agencija za energijo (IEA), tako da lahko IPEEC v celoti izkoristi znanje, izkušnje in vire IEA. Sekretariat je odprt za sodelovanje z vsemi članicami IPEEC. Sekretariat poroča in prejema usmeritve od izvršilnega odbora. Sekretariat se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki (finančnimi ali v naravi) vseh članic.

3.11

Poleg osebja sekretariata lahko sekretariat na podlagi odločitve izvršilnega odbora uporabi storitve oseb, ki jih zaposlujejo članice in so dane na razpolago sekretariatu. Takšne osebe plačujejo njihovi delodajalci in za njih veljajo pogoji zaposlitve pri njihovem delodajalcu.

3.12

Vsaka članica sama določi naravo svojega sodelovanja pri dejavnostih IPEEC.

4.   Članstvo

4.1

Te pristojnosti in naloge, ki so po svoji naravi administrativne, nimajo za posledico nikakršnih pravno zavezujočih obveznosti med članicami. Vsaka članica izvaja dejavnosti, obravnavane v tem mandatu, v skladu s svojo zakonodajo in predpisi ter mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, in v okviru dodeljenih proračunskih sredstev.

4.2

IPEEC je odprt za druge države in medvladne organizacije. O članstvu odloča odbor za politiko soglasno. Članstvo v IPEEC je pogojeno s podpisom mandata IPEEC. Države članice so navedene v Dodatku A. Dodatek A je lahko spremenjen s soglasjem političnega odbora.

4.3

Na vabilo izvršnega odbora lahko v delovnih skupinah sodelujejo tudi tehnični in drugi strokovnjaki iz članic ali drugih držav.

5.   Financiranje

5.1

V skladu s 3.11, vsaka članica prispeva sredstva in druge vire IPEEC glede na zakonodajo, predpise in usmeritve, veljavne v tej članici. Delovne skupine financirajo članice, ki sodelujejo v teh delovnih skupinah, v skladu z zakonodajo, predpisi in usmeritvami, veljavnimi v posameznih članicah.

5.2

Vsaka članica krije naslednje stroške v zvezi s sestanki odbora za politiko, izvršilnega odbora in delovnih skupin:

stroške potovanj in bivanja predstavnikov članic,

stroške namestitve predstavnikov članic in

druge s tem povezane izdatke.

5.3

Pred sprejemom letnega načrta dela in proračuna se vsako članico zaprosi za navedbo svojega prispevka IPEEC.

5.4

Iz tega mandata ne izhajajo pravice ali koristi, vsebinske ali procesne, ki bi bile zakonsko ali po načelih pravičnosti izvršljive nasproti članicam, njihovim funkcionarjem ali zaposlenim ali drugim osebam. Članica ne more drugi članici izstaviti zahtevka za nadomestilo za dejavnosti, izvedene v skladu s tem mandatom. Ta mandat ni naslovljen na osebe izven članic in za njih ne velja.

6.   Odprte raziskave in intelektualna lastnina

6.1

Intelektualna lastnina, ki jo ustvari IPEEC, z izjemo delovnih skupin, je odprtega tipa in dostopna vsem, če izvršilni odbor ne odloči drugače.

6.2

Intelektualna lastnina, ustvarjena ali podana v okviru izvajanja projektov s strani delovnih skupin, mora biti ustrezno in učinkovito zaščitena. Dodelitev pravic do tovrstne intelektualne lastnine in ravnanje z zaščitenimi podatki se opredeli s posebnim izvajalskim dogovorom med zadevnimi članicami.

7.   Pričetek, podaljšanje, sprememba, umik in prekinitev

7.1

Ta mandat prične veljati 24.5.2009 in veljata 10 let, če ni podaljšan ali prekinjen s strani članic.

7.2

Ta mandat se lahko spremeni v pisni obliki s soglasjem članic.

7.3

Članica se lahko umakne iz IPEEC. Članica si mora prizadevati, da poda pisno odpoved drugim članicam vsaj 90 dni pred predvidenim umikom.

Dodatek A: Zvezna republika Brazilija, Kanada, Ljudska republika Kitajska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Republika Koreja, Mehika, Ruska federacija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Edison LΟΒΑΟ

Minister za rudarstvo in energijo Zvezne republike Brazilije

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Cassie DOYLE

Namestnik ministra za naravne vire, Kanada

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

XIE Ji

Predstavnik Komisije za nacionalni razvoj in reforme Ljudske republike Kitajske

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Jean-Louis BORLOO

Državni minister, Minister za ekologijo, energijo, trajnostni razvoj ter urbanistično in prostorsko načrtovanje Francije

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Bernd PFAFFENBACH

Državni sekretar Zveznega ministrstva za ekonomijo in tehnologijo Nemčije

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Claudio SCAJOLA

Minister za gospodarski razvoj Italije

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Toshihiro NIKAI

Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo Japonske

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Young Hak KIM

Predstavnik Ministrstva za ekonomijo znanja Koreje

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Georgina KESSEL MARTINEZ

Sekretarka za energijo Mehike

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Sergey SHMATKO

Minister za energijo Ruske federacije

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Ed MILIBAND

Državni sekretar za energijo in podnebne spremembe Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

(podpis)

Steven CHU

Minister za energijo Združenih držav Amerike

Dne: 24. maja 2009

MANDAT ZA MEDNARODNO PARTNERSTVO ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

[Opazovalec]

(podpis)

Andris PIEBALGS

Komisar za energetiko Evropske komisije

Dne: 24. maja 2009


PRILOGA II

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI MEDNARODNI AGENCIJI ZA ENERGIJO

Sekretariat Mednarodne agencije za energijo (IEA) ter države in medvladne organizacije, ki so podpisale ta memorandum (skupaj: članice IPEEC) so, ob upoštevanju, da so članice IPEEC dne 24.5.2009 podpisale mandat za IPEEC (mandat), ob tem, da je IPEEC neodvisen glede financiranja in načrta dela, ob upoštevanju, da bi bile administrativne funkcije IPEEC najbolje vodene z ustanovitvijo sekretariata (sekretariat IPEEC) in mogočih posebnih enot za posamezne delovne skupine, ob upoštevanju, da bi bilo doseganje ciljev tako IPEEC kot IEA olajšano s priložnostmi za koristno mrežno povezovanje med sekretariatoma IEA in IPEEC, in, v tem okviru, ob upoštevanju potrebe po natančni opredelitvi, kako bo IEA gostila sekretariat IPEEC,

sklenili, kot sledi:

Splošna načela

1.

Sekretariat IPEEC deluje v skladu z vsebinskimi usmeritvami izvršilnega odbora (pojem opredeljen v mandatu). Načrt dela sekretariata IPEEC sprejme izvršilni odbor.

2.

Članice IPEEC se zavedajo, da IEA ne prevzema nikakršne finančne obveznosti v zvezi z IPEEC in sekretariatom IPEEC. Če članice IPEEC ne odločijo drugače, se vsi stroški v zvezi z delovanjem in osebjem sekretariata IPEEC, vključno s stroški, povezanimi s prekinitvijo mandata imenovanih, krijejo s prostovoljnimi prispevki članic IPEEC in/ali drugih subjektov, ki jih odobri izvršilni odbor.

3.

Glede na razpoložljive zadostne prostovoljne prispevke, sekretariat IPEEC izvaja funkcije, opredeljene zanj v mandatu.

4.

Sekretariat IPEEC ali njegov sestavni del lahko izvaja podobne funkcije za določeno delovno skupino (kot je ta pojem opredeljen v mandatu) pod pogojem zadostnih prostovoljnih prispevkov s strani članic IPEEC, ki sodelujejo v tej delovni skupini.

Zaposlovanje in človeški viri sekretariata IPEEC

5.

Na zahtevo in v soglasju z izvršilnim odborom IEA izvede postopek zaposlovanja osebja sekretariata IPEEC v skladu z veljavnimi pravili in postopki IEA in na način, ki enako obravnava kandidate iz vseh članic IPEEC.

6.

Na zahtevo izvršilnega odbora ter v skladu z zakonodajo države gostiteljice IEA in veljavnimi pravili in postopki IEA, si lahko sekretariat IPEEC sposodi posamezne osebe od članic IPEEC. Vsaka članica IPEEC, ki posodi posamezne osebe sekretariatu IPEEC, ohrani odgovornost za plačilo plač in nadomestil za to osebo, vključno s, vendar ne nujno omejeno na, potovanja in selitev na in z lokacije IEA, ob pričetku in zaključku dela te osebe za sekretariat IPEEC. IEA in druge članice IPEEC ne nosijo nikakršne finančne odgovornosti za tovrstne stroške.

7.

Osebje IPEEC in osebe, posojene s strani članic IPEEC, delajo le v okviru sekretariata IPEEC. Ne opravljajo nobenih del za IEA.

8.

V skladu s pogoji iz tega memoranduma, IEA zagotovi, da ima sekretariat IPEEC na razpolago pisarniške prostore, opremljene v skladu s standardi IEA. Osebje IPEEC ima dostop do podpornih storitev, ki jih IEA nudi svojim zaposlenim, vključno s, vendar ne nujno omejeno na, pravnimi, osebnimi in finančnimi ter s publikacijami in mediji, informacijsko tehnologijo, varnostjo, čiščenjem in vzdrževanjem, delovnimi potovanji in uporabo sejnih sob.

Financiranje in proračunski postopki

9.

Sekretariat IPEEC in njegovo gostovanje pri IEA se v celoti financirata s prostovoljnimi prispevki članic IPEEC in/ali drugih subjektov, ki jih odobri izvršilni odbor. Število zaposlenih in proračun sekretariata IPEEC potrdi izvršilni odbor, ob posvetovanju s sekretariatom IEA.

10.

Članice IPEEC samostojno določijo višino in čas izplačila svojega morebitnega finančnega prispevka. Upoštevajo, da morajo biti prispevki za gostovanje sekretariata IPEEC pri IEA, dani IEA v skladu s finančnimi pravili in postopki IEA v zvezi s prostovoljnimi prispevki. Članice IPEEC se spodbuja, da za lažje dajanje prostovoljnih prispevkov uporabijo vzorčno pismo, ki ga zagotovi IEA.

11.

Kolikor IEA predvidi, da utegnejo izdatki IPEEC preseči znesek prispevkov članic IPEEC, IEA obvesti izvršilni odbor, da prispevki verjetno ne zadoščajo za nadaljevanje načrtovanih dejavnosti sekretariata IPEEC. Izvršilni odbor poda usmeritve IEA glede zmanjšanja izdatkov sekretariata IPEEC oziroma zagotovi IEA dodaten znesek, da ima sekretariat IPEEC zadostna sredstva za nadaljevanje dela v okviru IEA. Če članice IPEEC ne zagotovijo potrebnih usmeritev oziroma zadostnih dodatnih sredstev ali če IEA šteje take usmeritve za nezadostne, se IEA lahko odloči za prekinitev gostovanja sekretariata.

12.

Znesek prostovoljnih prispevkov za sekretariat IPEEC, ki na dan 31.12. tekočega leta ni porabljen, se avtomatsko prenese v naslednje leto v skladu s standardnimi postopki IEA, vendar pod pogojem, da IEA tudi naslednje leto gosti sekretariat IPEEC.

Datum pričetka, delovanje, spremembe, nadaljevanje in zaključek

13.

Dejavnosti v skladu s tem memorandumom se pričnejo na dan [datum]. Ne glede na zgoraj navedeno, se članice IPEEC zavedajo, da sekretariat IPEEC ne bo nastopil funkcije, dokler prostovoljni prispevki članic IPEEC ne bodo zadoščali za financiranje delovanja sekretariata IPEEC do 31.12.2010, kar po oceni IEA znaša 1,3 milijona EUR.

14.

Sekretariat IEA in izvršilni odbor se po potrebi sestaneta za obravnavo zadev v zvezi s praktično izvedbo tega memoranduma.

15.

Memorandum se lahko spremeni v pisni obliki s soglasjem IEA in izvršilnega odbora.

16.

Če po pričetku dejavnosti določena država ali medvladna organizacija želi postati članica IPEEC, se od nje zahteva podpis memoranduma in opredelitev za članico IPEEC za potrebe tega memoranduma. Posamezniki iz vsake nove članice IPEEC lahko delujejo v sekretariatu IPEEC, v skladu z odstavki 5 in 8 zgoraj.

17.

Ta memorandum lahko IEA ali izvršilni odbor kadar koli prekineta. Prizadevati si morata, da pisno odpoved drugi stranki sporočita vsaj dvanajst mesecev pred tem.

18.

Če se članica IPEEC umakne iz IPEEC v skladu z mandatom, obvestilo o umiku članice IPEEC velja tudi kot obvestilo o umiku iz tega memoranduma. Ne glede na zgoraj navedeno članice IPEEC zagotovijo, da sekretariat IPEEC nemudoma pisno obvesti IEA o takšnem obvestilu o umiku. Sodelujoči v IPEEC, ki se umakne iz IPEEC, od IEA ne prejme nikakršnega nadomestila za predhodno plačane prostovoljne prispevke.

19.

Če se izvršilni odbor in IEA ne odločita za prekinitev dejavnosti v skladu s tem memorandumom pred 30.6. tekočega leta, IEA po potrebi preko izvršilnega odbora poda poziv za financiranje vsem članicam IPEEC za zagotovitev zadostnih sredstev za delovanje sekretariata IPEEC v naslednjem letu. Kolikor IEA ne prejme zadostnih sredstev do 30.9. tekočega leta, se lahko odloči za prekinitev gostovanja sekretariata IPEEC.

20.

Če je ta memorandum spremenjen ali prekinjen, tako da IEA ne gosti več sekretariata IPEEC, stroške ločitve plačanega osebja sekretariata IPEEC od IEA, kot tudi druge neposredne stroške, povezane z ustreznim zaključkom tega dogovora, krijejo v celoti članice IPEEC in/ali drugi subjekti, ki jih odobri izvršilni odbor, in vplačajo v proračun sekretariata IPEEC prostovoljne prispevke v znesku, ki zadostuje za ta namen, kot skupaj določita IEA in izvršilni odbor. Ti prispevki se plačajo v skladu z zakonodajo in predpisi zadevne članice IPEEC. Če pride do presežka prostovoljnih prispevkov ob času, ko IEA ne gosti več sekretariata IPEEC, IEA razdeli neporabljena sredstva med članice IPEEC v sorazmerju z njihovim prispevkom v tekoči proračun. Zgornja določba velja tudi po prekinitvi tega memoranduma.

21.

Ta memorandum ne nalaga in nima namena nalagati kakršnekoli pravno zavezujoče zaveze ali obveznosti članicam IPEEC ali IEA.

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Ambassador, Richard H. JONES

Predstavnik Mednarodne agencije za energijo

Dne: 18. junija 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Andre CORREA DO LAGO

Predstavnik Ministrstva Zvezne republike Brazilije za zunanje zadeve

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Kevin STRINGER

Predstavnik za naravne vire, Kanada

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

XIE Ji

Predstavnik Komisije za nacionalni razvoj in reforme Ljudske republike Kitajske

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Pierre-Marie ABADIE

Predstavnik Ministrstva za ekologijo, energijo, trajnostni razvoj ter urbanistično in prostorsko načrtovanje Francije

Dne: 22. junija 09

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Detlef DAUKE

Predstavnik Zveznega ministrstva za ekonomijo in tehnologijo Nemčije

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Daniele MANCINI

Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj Italije

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Тогu ISHIDA

Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo Japonske

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Tae Hyun CHOI

Predstavnik Ministrstva za ekonomijo znanja Koreje

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Aldo FLORES

Predstavnik Ministrstva za energijo Mehike

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Sergey MIKHAYLOV

Predstavnik Ministrstva za energijo Ruske federacije

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

Graham WHITE

Predstavnik Sektorja za energijo in podnebne spremembe Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske

Dne: 24. maja 2009

MEMORANDUM O USTANOVITVI SEKRETARIATA MEDNARODNEGA PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI PRI IEA

(podpis)

David SANDALOW

Predstavnik Ministrstva za energijo ZDA

Dne: 24. maja 2009


V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA

16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/48


UREDBA SVETA (EU) št. 1227 /2009

z dne 15. decembra 2009

o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1859/2005 o uvedbi nekaterih mejevalnih ukrepov v zvezi z Uzbekistanom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2007/734/SZVP z dne 13. novembra 2007 o omejevalnih ukrepih proti Uzbekistanu (1), kakor je bilo spremenjeno in podaljšano s Skupnim stališčem Sveta 2008/843/SZVP (2),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1859/2005 z dne 14. novembra 2005 o uvedbi nekaterih omejevalnih ukrepov v zvezi z Uzbekistanom (3) prepoveduje prodajo, dobavo, prenos ali izvoz v Uzbekistan opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo in zagotavljanje določenega financiranja, finančne pomoči ali tehnične pomoči vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Uzbekistanu ali za uporabo v tej državi.

(2)

Svet je 27. oktobra 2009 sklenil, da omejevalnih ukrepov proti Uzbekistanu, kakor so bili določeni v Skupnem stališču 2007/734/SZVP, kakor je bilo spremenjeno in podaljšano s Skupnim stališčem 2008/843/SZVP, po datumu izteka 13. novembra 2009 ne bi bilo treba podaljšati.

(3)

Zato je ustrezno, da se Uredba (ES) št.1859/2005 razveljavi z učinkom od izteka omejevalnih ukrepov, določenih v Skupnem stališču 2007/734/SZVP –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1859/2005 se razveljavi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 295, 14.11.2007, str. 34.

(2)  UL L 300, 11.11.2008, str. 55.

(3)  UL L 299, 16.11.2005, str. 23.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/49


UREDBA SVETA (EU) št. 1228/2009

z dne 15. decembra 2009

o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 215 (1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega stališča 2007/140/SZVP z dne 27. februarja 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Skupnim stališčem 2007/140/SZVP prepoveduje Uredba (ES) št. 423/2007 (2) poleg blaga in tehnologije, ki ju je določil Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije, zlasti dobavo, prodajo ali prenos tistega blaga in tehnologije v Iran, ki bi ju Iran lahko uporabil pri dejavnostih, povezanih z bogatenjem ali predelovanjem urana ali težko vodo, za razvoj izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja ali pri opravljanju dejavnosti, povezanih z drugimi vprašanji, glede katerih je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) izrazila pomisleke ali jih je opredelila kot nerešena.

(2)

Ti predmeti so navedeni v Prilogi IA k Uredbi (ES) št. 423/2007. Nekatere navedbe iz omenjene priloge je treba popraviti.

(3)

Uredba (ES) št. 423/2007 prav tako omejuje izvoz določenega drugega blaga in tehnologije, navedenega v Prilogi II. Seznam je treba revidirati, da se ohrani njegova učinkovitost.

(4)

Zaradi učinkovitosti bi bilo treba Komisijo pooblastiti za vzdrževanje seznamov prepovedanega ter nadzorovanega blaga in tehnologije ter za njihovo spreminjanje na podlagi na podlagi informacij Varnostnega sveta Združenih narodov oziroma Odbora za sankcije ali držav članic.

(5)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 423/2007 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 423/2007 se spremeni, kakor sledi:

1.

v členu 3 se odstavek 1a nadomesti z naslednjim:

„1a.   Vsa izvozna dovoljenja, ki so potrebna v skladu s to uredbo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež in so skladna s podrobnimi pravili iz člena 11 Uredbe (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (3). Dovoljenje velja po vsej Uniji.

2.

v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija spremeni:

(a)

Prilogo I na podlagi odločitev, ki jih sprejme bodisi Varnostni svet Združenih narodov bodisi Odbor za sankcije;

(b)

Prilogo IA in Prilogo II na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice;

(c)

Prilogo III na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice;

(d)

Prilogo IV na podlagi odločitev, ki jih sprejme bodisi Varnostni svet Združenih narodov bodisi Odbor za sankcije;

(e)

Prilogo VI na podlagi odločitev, sprejetih v zvezi s prilogama III in IV k Skupnemu stališču 2007/140/SZVP.“;

3.

Priloga IA se spremeni, kakor je določeno v Prilogi I k tej uredbi;

4.

Besedilo Priloge II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 61, 28.2.2007, str. 49.

(2)  UL L 103, 20.4.2007, str. 1.

(3)  UL L 134, 29.5.2009, str. 1.“;


PRILOGA I

Priloga IA k Uredbi (ES) št. 423/2007 se spremeni, kakor sledi:

1)

opis vnosa IA.A1.009 se nadomesti z naslednjim:

„‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi:

a.

ogljikovi ali aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

‚specifični modul‘, večji od 10 × 106 m ali

2.

‚specifično natezno trdnost‘, večjo od 17 × 104 m;

b.

stekleni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

‚specifični modul‘, večji od 3,18 × 106 m ali

2.

‚specifično natezno trdnost‘, večjo od 76,2 × 103 m;

c.

neskončni ‚preja‘, ‚predpreja‘, ‚predivo‘ ali ‚trakovi‘, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (če so prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘, razen tistih iz točke IA.A1.010.a. ali b.

Opomba: Ta točka ne zajema ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točk 1C010.a, 1C010.b, 1C210.a in 1C210.b.“;

2)

opis vnosa IA.A1.010 se nadomesti z naslednjim:

„vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike) ali ‚predoblike ogljikovih vlaken‘:

a.

iz ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke IA.A1.009 zgoraj;

b.

‚vlakneni ali nitasti materiali‘ impregnirani z ‚matriko‘ epoksi smol (prepregi) iz točk 1C010.a., 1C010.b. ali 1C010.c., ki se uporabljajo pri popravilu delov zrakoplovov ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 50 cm × 90 cm;

c.

prepregi iz točk 1C010.a., 1C010.b. ali 1C010.c., če so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, ki imajo točko posteklenitve (Tg) pod 433 K (160 °C) in temperaturo procesa pod točko posteklenitve.

Opomba: Ta točka ne zajema ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 1C010.e.“.


PRILOGA II

„PRILOGA II

Blago in tehnologija iz člena 3

UVODNE OPOMBE

1.

Če ni navedeno drugače, se referenčne številke v stolpcu ‚Opis‘ nanašajo na opis blaga in tehnologije z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

2.

Referenčna številka v stolpcu ‚Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009‘ pomeni, da značilnosti predmeta, opisane v stolpcu ‚Opis‘, ne ustrezajo parametrom iz opisa blaga oziroma tehnologije z dvojno rabo, na katero se nanaša zgornja referenčna številka.

3.

Opredelitve pojmov med ‚enojnimi narekovaji‘ so navedene v tehnični opombi ob zadevnem predmetu.

4.

Opredelitve pojmov med ‚dvojnimi narekovaji‘ so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

SPLOŠNE OPOMBE

1.

Predmet nadzora iz te priloge ne sme biti izvožen v obliki nekontroliranega blaga (vključno s postroji), ki vsebuje eno ali več kontroliranih komponent, kadar je kontrolirana komponenta oziroma kadar so kontrolirane komponente osnovni elementi tega blaga in jo/jih je mogoče odstraniti ali uporabiti za druge namene.

Napotilo: Pri presojanju, ali naj se kontrolirana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, ki lahko določijo, da so ena ali več kontroliranih komponent osnovni element blaga, ki se nabavlja.

2.

Blago, navedeno v tej prilogi, se zajema novo ter rabljeno blago.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom II.B)

1.

Prodaja, dobava, prenos ali izvoz ‚tehnologije‘, ki je ‚potrebna‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ blaga, katerega prodaja, dobava, prenos ali izvoz je pod nadzorom v delu A (Blago) spodaj, se nadzira v skladu z določbami oddelka II.B.

2.

‚Tehnologija‘, ‚potrebna‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ blaga pod nadzorom, se nadzira tudi, če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.

3.

‚Tehnologija‘, ki je osnovna tehnologija, potrebna za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki se ne nadzira ali katerega izvoz je bil dovoljen v skladu z Uredbo (ES) št. 423/2007, se ne nadzira.

4.

Nadzor nad prenosom ‚tehnologije‘ se ne uporablja pri ‚splošno znanih‘ podatkih, podatkih ‚v splošni rabi‘, ‚temeljnih znanstvenih raziskavah‘ ali najnujnejših minimalnih podatkih, potrebnih za prijavo patenta.

II.A.   BLAGO

A0.   Jedrske snovi, objekti in oprema

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A0.002

Faradayevi izolatorji za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm.

II.A0.003

Optične mrežice za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm.

II.A0.004

Optična vlakna za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm, prevlečena z antirefleksnimi sloji za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm, s premerom sredice, ki je večji od 0,4 mm vendar ne večji od 2 mm

II.A0.008

Laserska zrcala, razen tistih iz točke 6A005.e, sestavljena iz substratov s koeficientom toplotnega raztezanja10-6K-1 ali manj pri 20 °C (npr. kremenovo steklo ali safir).

Opomba: Ta predmet ne zajema optičnih sistemov, posebej zasnovanih za uporabo v astronomiji, razen če zrcala vsebujejo kremenovo steklo.

0B001.g.5, 6A005.e

II.A0.009

Laserske leče, razen tistih iz točke 6A005.e.2, sestavljene iz substratov s koeficientom toplotnega raztezanja 10-6K-1 ali manj pri 20 °C (npr. kremenovo steklo).

0B001.g, 6A005.e.2

II.A0.010

Cevi, cevni sistemi, vztrajniki, vezni kosi iz – ali s prevleko iz – niklja ali nikljevih zlitin, z več kot 40 ut. %, niklja, razen tistih iz točke 2B350.h.1.

2B350

II.A0.011

Vakuumske črpalke, razen tistih iz 0B002.f.2. ali 2B231:

 

Tturbomolekularne črpalke, ki imajo pretok 400 l/s ali večji;

 

vakuumske predčrpalke tipa Roots (Roots type vacuum roughing pumps) z volumskim sesalnim pretokom nad 200m3/h.

 

Vijačni suhi kompresor in vijačne suhe vakuumske črpalke.

0B002.f.2, 2B231

II.A0.014

Detonacijske komore z zmogljivostjo absorbcije eksplozije ekvivalenta več kot 2,5 kg TNT.

 


A1.   Materiali, kemikalije, ‚mikroorganizmi‘ in ‚toksini‘

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A1.003

Obročasti sifoni in tesnila z notranjim premerom 400 mm ali manj iz katerega koli od naslednjih materialov:

a.

kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali več beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju;

b.

fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali več kombiniranega fluora;

c.

fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 t. % ali več kombiniranega fluora;

d.

poliklorotrifluoroetilen (PCTFE, npr. Kel-F ®);

e.

fluoro-elastomerji (npr. Viton ®, Tecnoflon ®);

f.

politetrafluoretilen (PTFE).

 

II.A1.004

Osebna oprema za ugotavljanje sevanja jedrskega izvora, vključno z osebnimi dozimetri.

Opomba: Ta točka ne zajema jedrskih opozorilnih sistemov iz točke 1A004.c.

1A004.c

II.A1.006

Katalizatorji, razen prepovedanih v točki I.1A.003, ki vsebujejo platino, paladij ali rodij in se uporabljajo za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1B231, 1A225

II.A1.007

Aluminij in njegove zlitine, razen tistih iz točk 1C002.b.4 ali 1C202.a, v surovi ali polpredelani obliki, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

a.

mejno natezno trdnost 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) ali

b.

natezno trdnost 415 MPa ali več pri 298 K (25 C).

1C002.b.4, 1C202.a

II.A1.014

Elementarni prah kobalta, neodima ali samarija ali zlitine ali njihove mešanice, ki vsebujejo najmanj 20 ut. % kobalta, neodima ali samarija, velikost delcev pa je manjša od 200 μm.

 

II.A1.015

Čisti tributil fosfat (TBP) [št. CAS 126-73-8] ali katere koli mešanice, ki vsebujejo več kot 5 % ut. TBP.

 

II.A1.016

Martenzitna jekla, razen prepovedanih iz točk I.1A.030, I.1A.035 ali IA.A1.012

Tehnična opomba:

Martenzitna jekla so železove zlitine, katerih splošna značilnost je visok delež niklja, zelo nizek delež ogljika in uporaba nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem.

 

II.A1.017

Kovine, kovinski prah in materiali:

a.

Volfram in volframove zlitine, razen prepovedanih v točki I.1A.031, v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 μm ali manj, z vsebnostjo volframa najmanj 97 ut. %;

b.

molibden in molibdenove zlitine, razen prepovedanih v točki I.1A.031, v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 μm ali manj, z vsebnostjo molibdena najmanj 97 t. %;

c.

materiali iz volframa v trdni obliki, razen prepovedanih iz točke I.1A.037 ali IA.A1.013, ki so sestavljeni iz naslednjih materialov:

1.

volfram in zlitine, ki vsebujejo najmanj 97 % volframa;

2.

volframova zlitina z bakrom (copper infiltrated tungsten) z masnim deležem volframa najmanj 80 % ali

3.

volframova zlitina s srebrom (silver infiltrated tungsten) z masnim deležem volframa najmanj 80 %.

 

II.A1.018

Mehko magnetne zlitine z naslednjo kemično sestavo:

a)

vsebnost železa med 30 % in 60 % ter

b)

vsebnost kobalta med 40 % in 60 %.

 

II.A1.019

‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi, ki niso prepovedani s Prilogo I ali Prilogo IA (v točkah IA.A1.009, IA.A1.010) te uredbe ali določeni v Prilogi I Uredbe (ES) št. 428/2009:

a)

ogljikovi ‚vlakneni ali nitasti materiali‘;

Opomba: II.A1.019a. ne zajema tkanin.

b)

neskončni ‚preja‘, ‚predpreja‘, ‚predivo‘ ali ‚trakovi‘, impregnirani s smolo in izdelani iz ogljikovih ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘;

c)

poliakrilnitrilni (PAN) neskončni ‚preja‘, ‚predpreja‘, ‚predivo‘ ali ‚trakovi‘.

 


A2.   Predelava materialov

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A2.002

Strojna oprema za brušenje, ki ima pozicijsko natančnost z ‚vsemi možnimi kompenzacijami‘, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 15 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi.

Opomba: Ta točka ne zajema strojne opreme za brušenje iz točk 2B201.b in 2B001.c.

2B201.b, 2B001.c

II.A2.002a

Komponente in numerična krmiljenja, posebej zasnovani za strojna orodja iz točk 2B001, 2B201 ali iz točke II.A2.002 seznama zgoraj.

 

II.A2.003

Balansirni stroji in sorodna oprema:

a.

balansirni stroji, zasnovani ali prirejeni za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

ne morejo uravnotežiti rotorjev/sklopov z maso več kakor 3 kg;

2.

lahko uravnotežijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12 500 vrt/min;

3.

lahko odpravljajo neuravnoteženost v dveh ali več ravninah in

4.

lahko uravnotežijo neuravnotežene rotarirajoče mase reda 0,2 g x mm na kg;

b.

merilne sonde, zasnovane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke a zgoraj.

Tehnična opomba:

Merilne sonde so znane tudi kot instrumenti za uravnoteženje.

2B119

II.A2.005

Peči za toplotno obdelavo s kontrolirano atmosfero:

peči, ki lahko delujejo pri temperaturah nad 400 °C.

2B226, 2B227

II.A2.006

Oksidacijske peči, ki lahko delujejo pri temperaturah nad 400 °C.

Opomba: Ta točka ne zajema tunelskih peči z valjčnim transportom, tunelskih peči s pomičnim vozom, peči s transportnim trakom, potisnih peči ali komornih peči, zasnovanih posebej za proizvodnjo stekla, keramične namizne posode ali strukturne keramike.

2B226, 2B227

II.A2.007

‚Tlačni merilniki‘, razen tistih iz točke 2B230, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov kjer koli v območju med 0 in 200 kPa in imajo obe naslednji značilnosti:

a.

elementi za zaznavanje tlaka, izdelani iz ‚materialov, odpornih proti koroziji z uranovim heksafluoridom (UF6) ‘, in

b.

imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.

merilno območje, ki je manjše od 200 kPa, in ‚natančnost‘, ki je boljša od ± 1 % na celotnem merilnem območju, ali

2.

merilno območje, ki je enako 200 kPa ali več, in ‚natančnost‘, ki je boljša od 2 kPa.

Tehnična opomba:

Za namene točke 2B230 pomeni ‚natančnost‘ nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

2B230

II.A2.008

Oprema za ekstrakcijo tekoče-tekoče (mešalci-usedalniki, pulzne kolone in centrifugalne kontraktorje; ter tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, zasnovani za takšne stolpe, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut.% niklja in 20 ut.% kroma;

2.

fluoropolimerov;

3.

stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.

grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

5.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.

tantala ali tantalovih zlitin;

7.

titana ali titanovih zlitin;

8.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin ali

9.

nerjavnega jekla.

Tehnična opomba:

‚Ogljik-grafit‘ je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje 8 ut. % ali več grafita.

2B350.e

II.A2.009

Industrijska oprema in komponente, razen tistih iz točke 2B350.d:

Toplotni izmenjalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,05 m2 in manjšo od 30 m2, ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), načrtovani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočino(-ami), iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % roma;

2.

flouropolimeri;

3.

stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.

grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

5.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.

tantala ali tantalovih zlitin;

7.

titana ali titanovih zlitin;

8.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

9.

silicijevega karbida;

10.

titanovega karbida ali

11.

nerjavnega jekla.

Opomba: Ta točka ne zajema hladilnikov za vozila.

Tehnična opomba:

Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status izmenjevalnika toplote.

2B350.d

II.A2.010

Večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, razen tistih iz točke 2B350.i, ki so primerne za korozivne tekočine, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke z maksimalnim pretokom po proizvajalčevi specifikaciji, večjim od 5 m3/uro [merjeno pri standardni temperaturi (273 K oz. 0 °C) in standardnem tlaku (101,3 kPa)]; in puše (ohišja črpalk), predoblikovalne zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, načrtovani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut.% roma;

2.

keramike

3.

fluoropolimerov;

5.

stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

6.

grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

7.

niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

8.

tantala ali tantalovih zlitin;

9.

titana ali titanovih zlitin;

10.

cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

11.

niobija (kolumbija) ali niobijevih zlitin;

12.

nerjavnega jekla ali

13.

aluminijevih zlitin.

Tehnična opomba:

Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status črpalke.

2B350.d

II.A2.013

Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje razen tistih, ki so predmet nadzora točke 2B009 ali jih prepovedujeta točki I.2A.009 in I.2A.020, s pritisno silo nad 60 kN ter posebej zanje zasnovane komponente.

Tehnična opomba:

Za namene točke II.A2.013 se stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje ter potisno oblikovanje, štejejo za stroje za potisno oblikovanje.

 


A3.   Elektronika

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A3.003

Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih, ki jih prepoveduje točka I.0A.002.b.13 ali I.3A.004, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter programska oprema in komponente, zasnovane posebej zanje:

a.

večfazni izhod, ki lahko zagotavlja moč 40 W ali več;

b.

sposobnost delovanja v frekvenčnem območju od 600 do 2 000 Hz in

c.

regulacijo frekvence boljšo (manjšo) od 0,1 %.

Tehnična opomba:

Frekvenčni pretvorniki iz točke II.A3.003 so znani tudi kot konverterji ali inverterji.

 

II.A3.004

Spektrometri in difraktometri, zasnovani za okviren test ali kvantitativno analizo elementarne sestave kovin ali zlitin brez kemične razgradnje materiala.

 


A6.   Senzorji in laserji

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A6.002

Optična oprema in komponente, razen tistih iz točk 6A002 in 6A004.b:

infrardeče optične naprave za valovno dolžino med 9 000 nm in 17 000 nm in njihove komponente, vključno s komponentami iz kadmijevega telurida (CdTe).

6A002, 6A004.b

II.A6.005

Polprevodniški ‚laserji‘ in komponente zanje:

a.

posamezni polprevodniški ‚laserji‘ z izhodno močjo posameznega laserja, večjo od 200 mW, pri količini nad 100;

b.

nizi polprevodniških ‚laserjev‘ z izhodno močjo posameznega laserja, večjo od 20 W.

1.

Polprevodniške ‚laserje‘ so običajno znani kot ‚laserske‘ diode.

2.

Ta točka ne zajema ‚laserjev‘ iz točk 0B001.g.5, 0B001.h.6 in 6A005.b.

3.

Ta točka ne zajema ‚laserskih‘ diod z valovno dolžino med 1 200 nm in 2 000 nm.

6A005.b

II.A6.007

Trdni ‚nastavljivi‘‚laserji‘ in posebej zanje zasnovane komponente:

a.

titan-safirski laserji,

b.

aleksandritski laserji.

Opomba: Ta točka ne zajema titan-safirskih in aleksandritskih laserjev iz točk 0B001.g.5, 0B001.h.6 in 6A005.c.1.

6A005.c.1

II.A6.009

Akusto-optične komponente:

a.

slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave s frekvenco ponavljanja enako ali večjo od 1kHz;

b.

generatorji ponavljajoče frekvence;

c.

Pockelsove celice.

6A203.b.4.c


A7.   Navigacija in letalska elektronika

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.A7.001

Inercialni navigacijski sistemi in posebej zanje zasnovane komponente:

I.

inercialni navigacijski sistemi, ki so jih za uporabo na ‚civilnih zrakoplovih‘ potrdile civilne oblasti države pogodbenice Wassenaarskega sporazuma, ter posebej zanje zasnovane komponente:

a.

inercialni navigacijski sistemi (INS) (s kardanskim obešenjem ali mostom) in inercialna oprema za ‚zrakoplove‘, kopenska vozila, plovila (površinska ali podvodna) ali ‚vesoljska plovila‘ za lego, vodenje ali nadzor, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje zasnovane komponente:

1.

navigacijska napaka (brez inercije) po normalni poravnavi znaša 0,8 navtične milje na uro (nm/hr) ‚verjetne cirkularne napake‘ (CEP) ali manj (boljša) ali

2.

namenjeni so za delovanje pri linearnih pospeških nad 10 g;

b.

hibridni inercialni navigacijski sistemi, integrirani z globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi (GNSS) ali s sistemi ‚navigacije na podlagi podatkovnih baz‘ (‚DBRN‘) za lego, vodenje ali nadzor, po normalni poravnavi, ki imajo ob izgubi GNSS ali ‚DBRN‘ za čas do štirih minut natančnost navigacijskega položaja INS manjšo (boljšo) od 10 metrov ‚verjetne cirkularne napake‘ (Circular Error Probable – CEP);

c.

inercialna oprema za določanje azimuta, smeri ali severa, ki ima katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanjo zasnovane komponente:

1.

zasnovana, da ima natančnost določanja azimuta, smeri ali severa enako ali manjšo (boljšo) od 6 ločnih minut RMS na 45 stopinjah zemljepisne širine ali

2.

zasnovana, da ima neoperativno stopnjo šoka pri 900 g ali več v trajanju najmanj 1 milisekunde.

Opomba: Parametri iz točk I.a. in I.b. se uporabljajo v katerem koli od naslednjih okolij:

1.

vhodna naključna vibracija s celotno magnitudo 7,7 g rms v prve pol ure in celotno trajanje preizkusa eno uro in pol po osi v vsaki od treh navpičnih osi, če imajo naključne vibracije naslednje značilnosti:

a.

stalno gostoto spektralne moči (PSD) 0,04 g2/Hz v frekvenčnem intervalu med 15 in 1 000 Hz in

b.

dušenje PSD s frekvenco od 0,04 g2/Hz do 0,01 g2/Hz v frekvenčnem intervalu od 1 000 do 2 000 Hz;

2.

stopnja nagibanja in nihanja je enaka ali večja od +2,62 radiana/s (150 deg/s) ali

3.

v skladu z nacionalnimi standardi enakovredna točkama 1 ali 2 zgoraj.

1.

Točka I.b se nanaša na sisteme, ki imajo INS in druga neodvisna navigacijska pomagala, vgrajene (integrirane) v eno enoto, s čimer se doseže boljše delovanje.

2.

‚Verjetna cirkularna napaka‘ (CEP) – pri normalni krožni porazdelitvi, polmer kroga, v katerem je bilo opravljenih 50 % posamičnih meritev, ali polmer kroga, v katerem je verjetnost obstoja 50 %.

II.

teodolitski sistemi, ki vključujejo inercialno opremo, posebej zasnovano za civilne meritvene namene, in so zasnovani za natančnost določanja azimuta, smeri ali severa enako ali manjšo (boljšo) od 6 ločnih minut RMS na 45 stopinjah zemljepisne širine, ter posebej zanje zasnovane komponente;

III.

inercialna ali druga oprema z merilci pospeškov iz točke 7A001 ali 7A101, posebej izdelanih in zasnovanih kot senzorji MWD (Measurement While Drilling – merjenje med vrtanjem) za uporabo pri delu v jaških.

7A003, 7A103


A9.   Zračna plovila in pogon

II.A9.001

Pirotehnični zapahi.

 

II.B.   TEHNOLOGIJA

Št.

Opis

Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

II.B.001

Tehnologija, potrebna za razvoj, proizvodnjo ali uporabo predmetov, navedenih v delu II.A (Blago) zgoraj.

Tehnična opomba:

V členu 1(d) Uredbe (ES) št. 423/2007 izraz ‚tehnologija‘ vključuje programsko opremo.“.

 


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/61


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1229/2009

z dne 15. decembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

48,0

MA

78,7

TN

111,3

TR

71,6

ZZ

77,4

0707 00 05

EG

155,5

MA

59,4

TR

94,2

ZZ

103,0

0709 90 70

MA

46,5

TR

119,6

ZZ

83,1

0709 90 80

EG

175,4

ZZ

175,4

0805 10 20

MA

52,0

TR

69,6

ZA

62,7

ZZ

61,4

0805 20 10

MA

78,3

TR

58,0

ZZ

68,2

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

HR

38,7

IL

65,1

TR

85,2

ZZ

63,0

0805 50 10

TR

72,1

ZZ

72,1

0808 10 80

CA

76,2

CN

85,4

MK

24,5

US

91,4

ZZ

69,4

0808 20 50

CN

73,3

TR

97,0

US

163,3

ZZ

111,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/63


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1230/2009

z dne 15. decembra 2009

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)  UL L 327, 12.12.2009, str. 38.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 16. decembra 2009

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

40,08

0,00

1701 11 90 (1)

40,08

2,88

1701 12 10 (1)

40,08

0,00

1701 12 90 (1)

40,08

2,58

1701 91 00 (2)

44,38

4,16

1701 99 10 (2)

44,38

1,02

1701 99 90 (2)

44,38

1,02

1702 90 95 (3)

0,44

0,25


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/65


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1231/2009

z dne 15. decembra 2009

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. decembra 2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 16. decembra 2009 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 16. decembra 2009

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

5,68

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

31,46

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

22,02

1005 90 00

KORUZA razen semenske (2)

22,02

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

31,46


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

1.12.2009-14.12.2009

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

151,95

105,28

Cena FOB ZDA

134,05

124,05

104,05

79,70

Premija za Zaliv

8,14

Premija za Velika jezera

6,55

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

23,02 EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

47,30 EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/68


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1232/2009

z dne 15. decembra 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Wiśnia nadwiślanka (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Poljske za registracijo imena „Wiśnia nadwiślanka“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 104, 6.5.2009, str. 21.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

POLJSKA

Wiśnia nadwiślanka (ZOP)


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/70


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1233/2009

z dne 15. decembra 2009

o določitvi posebnega ukrepa za podporo trga v sektorju mleka

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 186 in člena 188(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svetovne tržne cene za mlečne izdelke so občutno padle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ki je posledica finančne in gospodarske krize. Tržne cene Skupnosti za mlečne izdelke so prav tako močno padle zaradi krize in sprememb v dobavi.

(2)

Padec cen mlečnih izdelkov v Evropski uniji je močno vplival na odkupne cene kmetijskih proizvodov. Za trajnostno izboljšanje razmer bo potrebnega veliko časa. Zato je primerno državam članicam dodeliti finančna sredstva za pomoč proizvajalcem mleka, ki jih je kriza v sektorju mleka močno prizadela in imajo v danih okoliščinah težave z likvidnostjo.

(3)

Finančna sredstva za vsako državo članico se izračunajo na podlagi proizvodnje mleka v obdobju 2008/2009 v okviru nacionalnih kvot. Države članice morajo razpoložljiv nacionalni znesek razdeliti na podlagi objektivnih meril in na nediskriminatoren način, pri čemer se morajo izogniti kakršnemu koli izkrivljanju trga in konkurence.

(4)

Pri izvajanju te uredbe je treba upoštevati institucionalne sporazume vsake države članice.

(5)

Pomoč proizvajalcem mleka se mora dodeliti kot intervencijski ukrep za ureditev kmetijskih trgov v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2).

(6)

Iz proračunskih razlogov bo Skupnost financirala izdatke, ki jih imajo države članice v zvezi s finančno pomočjo proizvajalcem mleka, le v primerih, ko se takšna plačila izvršijo v določenem roku.

(7)

Za zagotovitev preglednosti ter nadzora in ustreznega vodenja nacionalnih finančnih sredstev morajo države članice Komisiji sporočiti objektivna merila, ki jih uporabljajo za določitev metod za dodeljevanje pomoči, ter določbe, ki so jih sprejele za preprečitev izkrivljanja trga.

(8)

Za zagotovitev, da proizvajalci mleka čim prej prejmejo pomoč, morajo biti države članice sposobne izvajati to uredbo, takoj ko je to mogoče. Zato mora ta uredba začeti veljati takoj.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice uporabijo zneske iz Priloge za zagotovitev pomoči proizvajalcem mleka, ki jih je resno prizadela kriza v sektorju mleka, na podlagi objektivnih meril in na nediskriminatoren način, pri čemer ta plačila ne smejo povzročiti izkrivljanja konkurence.

Člen 2

1.   Ukrepi, ki jih določa člen 1 te uredbe, se štejejo za intervencijske ukrepe za ureditev kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

2.   Plačila v zvezi s pomočjo iz člena 1 te uredbe izvršijo države članice najpozneje do 30. junija 2010.

Člen 3

Za pomoč, določeno v členu 1, države članice Komisiji sporočijo:

(a)

nemudoma in najpozneje 31. marca 2010 opis objektivnih meril, ki se uporabljajo za določitev metod za dodelitev pomoči, ter določbe, sprejete za preprečitev izkrivljanja trga;

(b)

najpozneje do 30. avgusta 2010 skupno višino zneskov izplačane pomoči ter število in vrsto prejemnikov pomoči.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.


PRILOGA (1)

Milijon EUR

BE

7,212824

BG

1,842622

CZ

5,792943

DK

9,859564

DE

61,203560

EE

1,302069

IE

11,502500

EL

1,581891

ES

12,792178

FR

51,127334

IT

23,031475

CY

0,316812

LV

1,445181

LT

3,099461

LU

0,597066

HU

3,565265

MT

0,084511

NL

24,586045

AT

6,052604

PL

20,211209

PT

4,084693

RO

5,010401

SI

1,143094

SK

2,034727

FI

4,831752

SE

6,427521

UK

29,260698

EU-27

300,000000


(1)  Na podlagi nacionalnih kvot za proizvodnjo mleka za obdobje 2008/2009.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/73


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1234/2009

z dne 15. decembra 2009

o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2010 za ovce, koze, ovčje in kozje meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti členov 144(1) in 148 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odpreti je treba tarifne kvote Skupnosti za ovčje in kozje meso za leto 2010. Dajatve in količine je treba določiti v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, veljavnimi v letu 2010.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 312/2003 z dne 18. februarja 2003 o izvajanju, za Skupnost, tarifnih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (2) določa, da se s 1. februarjem 2003 odpre za oznako proizvoda 0204 dodatna dvostranska tarifna kvota v višini 2 000 ton z 10-odstotnim letnim povečanjem prvotne količine. Zato je treba kvoti GATT/STO za Čile dodati nadaljnjih 200 ton, obe kvoti pa je treba tudi v letu 2010 upravljati na enak način.

(3)

Nekatere kvote so določene za obdobje od 1. julija danega leta do 30. junija naslednjega leta. Ker je treba uvoz v skladu s to uredbo upravljati na podlagi koledarskega leta, velja, da so ustrezne količine, ki jih je treba določiti za koledarsko leto 2010 glede na zadevne kvote, seštevek polovice količine za obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 in polovice količine za obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011.

(4)

Da bi zagotovili pravilno delovanje tarifnih kvot Skupnosti, je treba določiti ekvivalent mase trupa.

(5)

Kvote za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa je treba z odstopanjem od Uredbe Komisije (ES) št. 1439/95 z dne 26. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 glede uvoza in izvoza proizvodov v sektorju ovčjega in kozjega mesa (3) upravljati v skladu s členom 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. To je treba narediti v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4).

(6)

Tarifne kvote iz te uredbe je sprva treba šteti za nekritične v smislu člena 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93, ko se kvote upravljajo po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“. Zato je treba carinske organe pooblastiti, da odstopijo od zahteve glede varščine za blago, ki je bilo prvotno uvoženo v okviru navedenih kvot v skladu s členoma 308c(1) in 248(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Zaradi posebnosti prehoda z enega sistema upravljanja na drugega se člen 308c(2) in (3) navedene uredbe ne uporablja.

(7)

Treba je natančno določiti, kakšno potrdilo o poreklu proizvodov morajo predložiti izvajalci, da lahko uveljavljajo tarifne kvote po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“.

(8)

Če izvajalci carinskim organom za uvoz predložijo proizvode iz ovčjega mesa, ti organi težko ugotovijo, ali izvirajo od domačih ali drugih ovc, za katere veljajo različne carinske stopnje. Zato je treba določiti, da mora biti to jasno razvidno iz potrdila o poreklu.

(9)

Uredba Komisije (ES) št. 1150/2008 z dne 19. novembra 2008 o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2009 za ovce, koze, ovčje in kozje meso (5) bo zastarela s koncem leta 2009. Zato jo je treba razveljaviti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba odpira uvozne tarifne kvote Skupnosti za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010.

Člen 2

Carine, ki se uporabljajo za proizvode v okviru kvot iz člena 1, oznake KN, države porekla, navedene po skupini držav, in zaporedne številke so navedene v Prilogi.

Člen 3

1.   Količine, izražene kot ekvivalent mase klavnega trupa, za uvoz proizvodov v okviru kvot iz člena 1 so določene v Prilogi.

2.   Za izračun količin, izraženih kot „ekvivalent mase klavnega trupa“ iz odstavka 1, se neto masa proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa pomnoži z naslednjimi koeficienti:

(a)

za žive živali: 0,47;

(b)

za jagnječje meso brez kosti in meso kozlička brez kosti: 1,67;

(c)

za meso koštrunov in ovc brez kosti, za kozje meso brez kosti, razen za meso kozlička, in mešanice navedenih: 1,81;

(d)

za proizvode iz mesa s kostmi: 1,00.

„Kozlički“ so koze do starosti enega leta.

Člen 4

Z odstopanjem od naslova II(A) in (B) Uredbe (ES) št. 1439/95 se tarifne kvote iz Priloge k tej uredbi upravljajo po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“ skladno s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 od 1. januarja do 31. decembra 2010. Člen 308c(2) in (3) navedene uredbe se ne uporablja. Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo.

Člen 5

1.   Za uveljavitev tarifnih kvot iz Priloge je treba carinskim organom Skupnosti za zadevno blago predložiti veljavno potrdilo o poreklu, ki so ga izdali pristojni organi zadevne tretje države, in carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet.

Poreklo proizvodov, za katere veljajo tarifne kvote, ki niso določene v preferencialnih tarifnih sporazumih, se določi v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.

2.   Potrdilo o poreklu iz odstavka 1 je:

(a)

pri tarifni kvoti, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, potrdilo o poreklu, predpisano v navedenem sporazumu;

(b)

pri drugih tarifnih kvotah potrdilo, izdano v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93, in naslednji podatki, ki se navedejo poleg podatkov, določenih v navedenem členu:

oznaka KN (vsaj prve štiri števke),

zaporedna številka ali zaporedne številke zadevne tarifne kvote,

skupna neto masa po kategorijah koeficientov, kakor je določena v členu 3(2) te uredbe;

(c)

pri državi, katere kvote spadajo pod točki (a) in (b) ter se združujejo, potrdilo iz točke (a).

Če se potrdilo o poreklu iz točke (b) predloži kot spremna listina za eno samo deklaracijo za sprostitev v prosti promet, lahko vsebuje več zaporednih številk. V vseh drugih primerih vsebuje eno samo zaporedno številko.

Člen 6

Uredba (ES) št. 1150/2008 se razveljavi.

Člen 7

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo,

za predsednika po pooblastilu

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 46, 20.2.2003, str. 1.

(3)  UL L 143, 27.6.1995, str. 7.

(4)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(5)  UL L 309, 20.11.2008, str. 5.


PRILOGA

OVČJE IN KOZJE MESO (v tonah (t) ekvivalenta mase klavnega trupa) TARIFNE KVOTE SKUPNOSTI ZA LETO 2010

Številka skupine držav

Oznake KN

Dajatev ad valorem

%

Posebna dajatev

EUR/100 kg

Zaporedna številka po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“

Poreklo

Letna količina v tonah ekvivalentov mase klavnega trupa

Žive živali

(koeficient = 0,47)

Jagnječje meso brez kosti (1)

(koeficient = 1,67)

Meso koštrunov/ovc brez kosti (2)

(koeficient = 1,81)

Meso s kostmi in trupi

(koeficient = 1,00)

1

0204

nič

nič

09.2101

09.2102

09.2011

Argentina

23 000

09.2105

09.2106

09.2012

Avstralija

18 786

09.2109

09.2110

09.2013

Nova Zelandija

227 854

09.2111

09.2112

09.2014

Urugvaj

5 800

09.2115

09.2116

09.1922

Čile

6 400

09.2121

09.2122

09.0781

Norveška

300

09.2125

09.2126

09.0693

Grenlandija

100

09.2129

09.2130

09.0690

Ferski otoki

20

09.2131

09.2132

09.0227

Turčija

200

09.2171

09.2175

09.2015

Drugo (3)

200

2

0204, 0210 99 21, 0210 99 29, 0210 99 60

nič

nič

09.2119

09.2120

09.0790

Islandija

1 850

3

0104 10 30

0104 10 80

0104 20 90

10 %

nič

09.2181

09.2019

erga omnes  (4)

92


(1)  Vključno z mesom kozličkov.

(2)  Vključno s kozjim mesom razen mesa kozličkov.

(3)  „Drugo“ se nanaša na vsa porekla razen drugih držav, navedenih v tej tabeli.

(4)  „Erga omnes“ se nanaša na vsa porekla vključno z državami, navedenimi v tej tabeli.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/76


SKLEP SVETA 2009/955/SZVP

z dne 15. decembra 2009

o spremembi Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28 in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 14. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (1) (EUPOL COPPS) za obdobje treh let. Operativna faza EUPOL COPPS se je začela 1. januarja 2006. Skupni ukrep 2005/797/SZVP je bil podaljšan s Skupnim ukrepom 2008/958/SZVP (2) do 31. decembra 2010.

(2)

Potrebno je določiti referenčne finančne zneske za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010.

(3)

Potrebno je določiti pogoje, pod katerimi se lahko pri EUPOL COPPS zaposli osebje na pogodbeni osnovi.

(4)

Pri EUPOL COPPS bi se morala oblikovati projektna skupina za določanje in izvajanje projektov.

(5)

Skupni ukrep 2005/797/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Skupni ukrep 2005/797/SZVP se spremeni:

1.

členu 2 se doda točka:

„d)

Pri misiji se oblikuje projektna skupina za določanje in izvajanje projektov. Misija po potrebi poskrbi za usklajevanje, lažji potek in svetovanje v zvezi s projekti, ki jih izvajajo države članice in tretje države pod njihovo odgovornostjo na področjih, povezanih z misijo, in v podporo njenim ciljem.“;

2.

v členu 8 se:

a)

odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   EUPOL COPPS po potrebi zaposli državljani držav članic na pogodbeni osnovi, če zahtevanih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice“;

b)

vstavi novi odstavek 4:

„4.   EUPOL COPPS po potrebi zaposli lokalno osebje.“,

preostali odstavki pa se ustrezno preštevilčijo.

Člen 2

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša 6 650 000 EUR.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 300, 17.11.2005, str. 65.

(2)  UL L 338, 17.12.2008, str. 75.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/77


SKLEP SVETA 2009/956/SZVP

z dne 15. decembra 2009

o spremembi Skupnega ukrepa 2009/131/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za rešitev krize v Gruziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28, 31(2) in 33 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. septembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/760/SZVP (1) o imenovanju g. Pierra MORELA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za krizo v Gruziji do 28. februarja 2009.

(2)

Svet je 16. februarja 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/131/SZVP (2) o podaljšanju mandata PPEU do 31. avgusta 2009, 27. julija 2009 pa Skupni ukrep 2009/571/SZVP (3) o dodatnem podaljšanju mandata PPEU do 28. februarja 2010.

(3)

Treba bi bilo zagotoviti nov referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje do 28. februarja 2010.

(4)

PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in lahko škodijo ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 11 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupni ukrep 2009/131/SZVP se spremeni:

Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2009 do 28. februarja 2010 znaša 517 000 EUR.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 259, 27.9.2008, str. 16.

(2)  UL L 46, 17.2.2009, str. 47.

(3)  UL L 197, 29.7.2009, str. 109.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/78


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA O EUPOL COPPS/2/2009

z dne 15. decembra 2009

o imenovanju vodje policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja

(2009/957/SZVP)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP z dne 14. novembra 2005 o policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (1) (EUPOL COPPS) in zlasti člena 11(1) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

PVO je na podlagi člena 11(1) Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejema ustrezne odločitve v zvezi s političnim nadzorom in strateškim vodenjem misije EUPOL COPPS ter imenuje vodjo misije.

(2)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se za vodjo misije EUPOL COPPS imenuje Henrika MALMQUIST-a –

SKLENIL:

Člen 1

G.Henrik MALMQUIST se imenuje za vodjo policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010.

Člen 2

O tem sklepu se uradno obvesti Henrik MALMQUIST.

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

O. SKOOG


(1)  UL L 300, 17.11.2005, str. 65.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/79


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA EUPM/1/2009

z dne 15. decembra 2009

o podaljšanju mandata vodje Policijske misije Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH)

(2009/958/SZVP)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/906/SZVP z dne 8. decembra 2009 o Policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH) (1) in zlasti člena 10(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 10(1) Sklepa 2009/906/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejema ustrezne odločitve v zvezi s političnim nadzorom in strateškim vodenjem misije EUPM ter da imenuje vodjo misije.

(2)

PVO je 24. oktobra 2008 na predlog generalnega sekretarja/visokega predstavnika (GS/VP) s Sklepom 2008/835/SZVP (2) imenoval Stefana FELLERJA za vodjo misije EUPM do 31. decembra 2009.

(3)

13. novembra 2009 je GS/VP predlagal PVO, da podaljša mandat vodji misije EUPM Stefanu FELLERJU še za eno leto, do 31. decembra 2010 –

SKLENIL:

Člen 1

Mandat Stefana FELLERJA kot vodje Policijske misije Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini se podaljša do 31. decembra 2010.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Uporablja se do 31. decembra 2010.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

O. SKOOG


(1)  UL L 322, 9.12.2009, str. 22.

(2)  UL L 298, 7.11.2008, str. 30.


AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA

16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/80


SKLEP KOMISIJE

z dne 14. decembra 2009

o spremembi Odločbe Komisije 2007/230/ES o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9895)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/959/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (1) ter zlasti členov 11(3) in 13,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glavni vir informacij pri cestnih preverjanjih so zapisi na tahografih. Pomanjkanje zapisov je mogoče upravičiti takrat, ko tahografski zapisi vključno z ročnimi vnosi iz objektivnih razlogov niso bili mogoči. V teh primerih se pripravi potrdilo o takšnih razlogih.

(2)

Obrazec potrdila iz Priloge k Odločbi Komisije 2007/230/ES (2) se je izkazal kot nezadosten za zajemanje vseh primerov, ko je tehnično nemogoče zabeležiti voznikove dejavnosti na nadzorni napravi.

(3)

Da bi povečali zmogljivost in učinkovitost preverjanja skladnosti z določbami Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (3), ki ga izvajajo države članice, je treba spremeniti obrazec tako, da se vnesejo dodatni elementi poleg tistih, navedenih v členu 11(3) Direktive 2006/22/ES.

(4)

Obrazec potrdila se lahko uporablja le takrat, ko tahografski zapisi iz objektivnih razlogov ne morejo pokazati, da so bile določbe iz Uredbe (ES) št. 561/2006 upoštevane.

(5)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (4)

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2007/230/ES se nadomesti z besedilom Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 102, 11.4.2006, str. 35.

(2)  UL L 99, 14.4.2007, str. 14.

(3)  UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

(4)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.


PRILOGA

Image


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/82


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2009

o spremembi Odločbe Komisije 2004/407/ES glede odobritve uvoza želatine za fotografske namene v Češko republiko

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9899)

(Besedilo v češkem, nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)

(2009/960/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti člena 4(4) in člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1774/2002 prepoveduje uvoz živalskih stranskih proizvodov in predelanih proizvodov v Unijo ter prevoz preko nje, razen če so odobreni v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Odločba Komisije 2004/407/ES z dne 26. aprila 2004 o prehodnih zdravstvenih in pravilih za certificiranje v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede uvoza iz nekaterih tretjih držav želatine za fotografske namene (2) določa, da Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo odobrijo uvoz nekaterih želatin izključno za fotografsko industrijo (želatina za fotografske namene) v skladu z navedeno odločbo.

(3)

Odločba 2004/407/ES določa, da se uvoz želatine za fotografske namene odobri samo iz tretjih držav s seznama k navedeni odločbi, in sicer Japonske in Združenih držav Amerike. V skladu z navedeno odločbo se uvožene pošiljke prepeljejo v namembni obrat pod strogimi pogoji usmerjanja, da se prepreči morebitno tveganje za javno zdravje in zdravje živali.

(4)

Češka je vložila zahtevo za odobritev uvoza želatine za fotografske namene iz navedenih tretjih držav v obrat na svojem ozemlju. Češka je potrdila, da bodo izpolnjeni strogi pogoji usmerjanja v skladu z Odločbo 2004/407/ES, da se prepreči morebitno tveganje za zdravje.

(5)

Zato je treba dovoliti Češki, da odobri uvoz želatine za fotografske namene pod pogoji iz Odločbe 2004/407/ES do pregleda tehničnih zahtev za uvoz živalskih stranskih proizvodov po spremenjeni Uredbi (ES) št. 1069/2009 (3) Evropskega parlamenta in Sveta o živalskih stranskih proizvodih. Vendar iz zemljepisnih razlogov lahko navedeni uvoz poteka skozi Nemčijo.

(6)

Odločbo 2004/407/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, določeni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2004/407/ES se spremeni:

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Odstopanje za uvoz želatine za fotografske namene

Z odstopanjem od člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1774/2002 Belgija, Češka, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo dovolijo uvoz želatine, proizvedene iz snovi, ki vsebujejo hrbtenico govedi, uvrščeno med snovi kategorije 1 v skladu z navedeno uredbo, namenjene izključno fotografski industriji (želatina za fotografske namene), v skladu s to odločbo.“

2.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Naslovi

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.“

3.

Prilogi I in III se spremenita v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(2)  UL L 151, 30.4.2004, str. 11.

(3)  UL L 300, 14.11.2009, str. 1.


PRILOGA

Prilogi I in III se spremenita:

1.

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Tretje države in obrati izvora, namembne države članice, mejne kontrolne točke prvega vstopa v Unijo in odobreni fotografski industrijski obrati

Tretja država izvora

Obrati izvora

Namembna država članica

Mejne kontrolne točke prvega vstopa v Unijo

Odobreni fotografski industrijski obrati

Japonska

Nitta Gelatin Inc.

2-22 Futamata

Yao-City, Osaka

581 – 0024 Japonska

Jellie Co. ltd.

7-1, Wakabayashi 2-Chome,

Wakabayashi-ku,

Sendai-city, Miyagi,

982 Japonska

NIPPI Inc. Gelatin Division

1 Yumizawa-Cho

Fujinomiya City Shizuoka

418 – 0073 Japonska

Nizozemska

Rotterdam

FUJIFILM Europe B.V.,

Oudenstaart 1

5047 TK Tilburg,

Nizozemska

Nitta Gelatin Inc.

2-22 Futamata

Yao-City, Osaka

581 – 0024, Japonska

Združeno kraljestvo

Liverpool Felixstowe

Kodak Ltd Headstone Drive, Harrow, MIDDX

HA4 4TY,

Združeno kraljestvo

Češka

Hamburg

FOMA BOHEMIA spol. s r.o.

Jana Krušinky 1604

501 04 Hradec Králove,

Češka

Združene države Amerike

Eastman Gelatine Corporation,

227 Washington Street,

Peabody, MA, 01960 ZDA

Gelita North America,

2445 Port Neal Industrial Road Sergeant Bluff, Iowa, 51054 ZDA

Luxembourg

Antwerp

Zaventem

Luxembourg

DuPont Teijin

Luxembourg SA

PO Box 1681

L-1016

Luksemburg

Združeno kraljestvo

Liverpool

Felixstowe

Kodak Ltd

Headstone Drive,

Harrow, MIDDX HA4 4TY,

Združeno kraljestvo

Eastman Gelatine Corporation, 227 Washington Street,

Peabody, MA, 01960 USA

Češka

Hamburg

FOMA BOHEMIA spol. s r.o.

Jana Krušinky 1604

501 04 Hradec Králove,

Češka“

2.

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

VZORČNA ZDRAVSTVENA SPRIČEVALA ZA UVOZ TEHNIČNE ŽELATINE IZ TRETJIH DRŽAV ZA UPORABO V FOTOGRAFSKI INDUSTRIJI

Opombe

(a)

Veterinarska spričevala za uvoz tehnične želatine za uporabo v fotografski industriji pripravi država izvoznica na podlagi vzorčnega spričevala, prikazanega v tej prilogi III. Vsebujejo potrdila, ki se zahtevajo za katero koli tretjo državo, in po potrebi tista dodatna jamstva, ki se zahtevajo za tretjo državo izvoznico ali njen del.

(b)

Izvirnik vsakega spričevala vsebuje en sam obojestranski list, pri daljšem besedilu pa je spričevalo v taki obliki, da so vsi potrebni listi del povezane in nedeljive celote.

(c)

Spričevalo se pripravi vsaj v enem uradnem jeziku države članice EU, v kateri se bo izvajal inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki EU, in v jeziku namembne države članice EU. Navedene države članice pa lahko po potrebi dovolijo druge jezike, ki jih spremlja uradni prevod.

(d)

Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke spričevalu priloženi dodatni listi, se dodatni listi prav tako štejejo za del izvirnika, če jih na vsaki strani podpiše in ožigosa uradni veterinar, ki izvaja certificiranje.

(e)

Če spričevalo, vključno z dodatnimi seznami iz (d), vsebuje več kot eno stran, se na dnu strani vsaka stran oštevilči s – (številka strani) od (skupno število strani) – na vrhu strani pa se navede kodna številka spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(f)

Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar. Pri tem pristojni organi države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo načela certificiranja, enakovredna tistim, ki so predpisana v Direktivi Sveta 96/93/ES.

(g)

Barva podpisa se razlikuje od barve tiska. To pravilo velja tudi za žige, razen reliefnih ali vodnih žigov.

(h)

Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko na mejni kontrolni točki EU, dokler ne prispe v namembni fotografski industrijski obrat.

Image

Image


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/88


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2009

o finančni pomoči Unije za nekatere referenčne laboratorije Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali v letu 2010

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9965)

(Besedilo v danskem, angleškem, francoskem, nemškem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/961/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 31(1) Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanja skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (2), ter zlasti člena 32(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po členu 31(1) Odločbe 2009/470/EGS lahko referenčni laboratoriji Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali prejemajo pomoč Unije.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1754/2006 z dne 28. novembra 2006 o določitvi pravil za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti za krmo, živila in sektor za zdravstveno varstvo in zaščito živali (3) določa, da se finančna pomoč Unije dodeli, če se odobreni delovni programi učinkovito izvajajo in upravičenci v rokih sporočijo vse potrebne informacije.

(3)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1754/2006 razmerje med Komisijo in referenčnimi laboratoriji Skupnosti določa sporazum o partnerstvu, ki ga podpira večletni delovni program.

(4)

Komisija je ocenila delovne programe in ustrezne okvirne proračune, ki so jih referenčni laboratoriji Skupnosti predložili za leto 2010.

(5)

V skladu s tem mora Unija dodeliti finančno pomoč referenčnim laboratorijem Skupnosti, imenovanim za izvajanje nalog in dolžnosti iz naslednjih aktov:

Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (4),

Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (5),

Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (6),

Direktiva Sveta 93/53/EGS z dne 24. junija 1993 o minimalnih ukrepih Skupnosti za nadzor določenih bolezni rib (7),

Direktiva Sveta 95/70/ES z dne 22. decembra 1995 o uvedbi minimalnih ukrepov Skupnosti za nadzor nekaterih bolezni školjk (8),

Odločba Sveta 2000/258/ES z dne 20. marca 2000 o imenovanju posebnega inštituta, pristojnega za uvajanje meril, ki so potrebna za standardizacijo seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiva proti steklini (9),

Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (10),

Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (11),

Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (12),

Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavlja Direktivo 85/511/EGS in odločbi 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (13),

Odločba Sveta 96/463/ES z dne 23. julija 1996 o določitvi referenčnega organa, odgovornega za usklajevanje enotnih testnih metod in ocenjevanja rezultatov za čistopasemsko plemensko govedo (14),

Uredba (ES) št. 882/2004 za brucelozo,

Direktiva sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (15),

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (16),

Uredba Komisije (ES) št. 180/2008 z dne 28. februarja 2008 o referenčnem laboratoriju Skupnosti za bolezni kopitarjev razen konjske kuge in spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (17),

Uredba Komisije (ES) št. 737/2008 z dne 28. julija 2008 o imenovanju referenčnih laboratorijev Skupnosti za bolezni rakov, steklino in govejo tuberkulozo, določitvi dodatnih pristojnosti in nalog referenčnih laboratorijev Skupnosti za steklino in govejo tuberkulozo ter spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(6)

Finančna pomoč za delovanje referenčnih laboratorijev Skupnosti in organizacijo delavnic mora tudi biti v skladu s pravili o upravičenosti iz Uredbe (ES) št. 1754/2006.

(7)

Uredba (ES) št. 1754/2006 določa pravila o upravičenosti za delavnice, ki jih organizirajo referenčni laboratoriji Skupnosti. Poleg tega omejuje finančno pomoč na največ 32 udeležencev na posamezno delavnico. Odstopanja od navedene omejitve je treba v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1754/2006 odobriti nekaterim referenčnim laboratorijem Skupnosti, ki potrebujejo podporo za udeležbo več kot 32 oseb, da se doseže najboljši izid delavnic. Odstopanja se lahko priznajo, če referenčni laboratorij Skupnosti sprejme vodstvo in odgovornost pri organiziranju delavnice z drugim referenčnim laboratorijem Skupnosti.

(8)

V skladu s členom 3(2)(a) in členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (19) se programi izkoreninjenja in nadzora živalskih bolezni (veterinarski ukrepi) financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). Poleg tega je v drugem odstavku člena 13 navedene uredbe določeno, da v utemeljenih izjemnih primerih za ukrepe in programe, ki jih zajema Odločba 2009/470/ES o odhodkih na področju veterine, stroške administracije in osebja, ki jih imajo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS, krije sklad. Za finančni nadzor se uporabljajo členi 9, 36 in 37 Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za konjsko kugo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge III k Direktivi 92/35/EGS, ki jih bo opravljal Laboratorio Central de Sanidad Animal de Algete, Algete (Madrid), Španija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 150 000 EUR, od česar se za organizacijo tehnične delavnice o konjski kugi dodeli največ 50 000 EUR.

Kot je navedeno v členu 13(3) Uredbe (ES) št. 1754/2006, ima laboratorij iz prvega odstavka pravico zahtevati finančno pomoč za udeležbo največ 50 oseb na svoji delavnici iz drugega odstavka tega člena, ker bo organiziral skupno delavnico.

Člen 2

Za atipično kokošjo kugo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge V k Direktivi 92/66/EGS, ki jih bo opravljal Veterinary Laboratories Agency (VLA), New Haw, Weybridge, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 88 000 EUR.

Člen 3

Za vezikularno bolezen prašičev dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge III k Direktivi 92/119/EGS, ki jih bo opravljal AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 120 000 EUR.

Člen 4

Za bolezni rib dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES, ki jih bo opravljal Technical University of Denmark, National Veterinary Institute, Department of Poultry, Fish and Fur Animals, Århus, Danska.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 255 000 EUR.

Člen 5

Za bolezni školjk dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES, ki jih bo opravljal IFREMER, La Tremblade, Francija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem inštitutu za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 105 000 EUR.

Člen 6

Za serološke preiskave stekline dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge II k Odločbi Sveta 2000/258/ES, ki jih bo opravljal laboratorij AFSSA, Laboratoire d’études sur la rage et la pathologie des animaux sauvages, Nancy, Francija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 140 000 EUR.

Člen 7

Za bolezen modrikastega jezika dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge II(B) k Direktivi 2000/75/ES, ki jih bo opravljal AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 280 000 EUR.

Člen 8

Za klasično prašičjo kugo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge IV k Direktivi 2001/89/ES, ki jih bo opravljal Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, Hannover, Nemčija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) 1754/2006, nastalih v navedenem inštitutu za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 385 000 EUR, od česar se za organizacijo tehnične delavnice o klasični prašičji kugi dodeli največ 25 000 EUR.

Člen 9

Za afriško prašičjo kugo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge V k Direktivi 2002/60/ES, ki jih bo opravljal Centro de Investigación en Sanidad Animal, Valdeolmos, Madrid, Španija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem raziskovalnem centru za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 140 000 EUR.

Člen 10

Za slinavko in parkljevko dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge XVI k Direktivi 2003/85/ES, ki jih bo opravljal Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, of the Biotechnology and Biological Sciences Research Council (BBSRC), Pirbright, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 350 000 EUR.

Člen 11

Za usklajevanje enotnih testnih metod in ocenjevanje rezultatov metod testiranja za čistopasemsko plemensko govedo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge II k Odločbi 96/463/ES, ki jih bo opravljal Interbull Centre, Department of Animal Breeding and Genetics, Swedish University of Agricultural Sciences, Uppsala, Švedska.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem centru za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 150 000 EUR.

Člen 12

Za brucelozo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz člena 32(2) Uredbe (ES) št. 882/2004/ES, ki jih bo opravljal AFSSA, Laboratoire d’études et de recherches en pathologie animale et zoonoses, Maisons-Alfort, Francija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 240 000 EUR.

Člen 13

Za aviarno influenco dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge VII k Direktivi 2005/94/ES, ki jih bo opravljal Veterinary Laboratories Agency (VLA), New Haw, Weybridge, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 380 000 EUR.

Člen 14

Za bolezni rakov dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz dela I Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES, ki jih bo opravljal Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science (Cefas), Weymouth Laboratory, Združeno kraljestvo.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 140 000 EUR, od česar se za organizacijo tehnične delavnice o boleznih rakov dodeli največ 30 000 EUR.

Člen 15

Za bolezni kopitarjev razen konjske kuge dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge k Uredbi (ES) št. 180/2008, ki jih bo opravljal AFSSA, Laboratoire d’études et de recherches en pathologie animale et zoonoses, Maisons-Alfort, Francija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 530 000 EUR, od česar se za organizacijo tehnične delavnice o boleznih kopitarjev dodeli največ 30 000 EUR.

Člen 16

Za steklino dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 737/2008, ki jih bo opravljal AFSSA, Laboratoire d’études sur la rage et la pathologie des animaux sauvages, Nancy, Francija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 275 000 EUR, od česar se za organizacijo tehnične delavnice o steklini dodeli največ 25 000 EUR.

Člen 17

Za tuberkulozo dodeli Unija finančno pomoč za naloge in dolžnosti iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 737/2008, ki jih bo opravljal Laboratorio de Vigilancia Veterinaria (VISAVET) of the Facultad de Veterinaria, Universidad Complutense de Madrid, Madrid, Španija.

Finančna pomoč Unije znaša 100 % upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1754/2006, nastalih v navedenem laboratoriju za delovni program, in za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 znaša največ 150 000 EUR.

Člen 18

Ta odločba je naslovljena na:

za konjsko kugo: Laboratorio Central de Sanidad Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, Ctra. De Algete km. 8, Valdeolmos, 28110, Algete (Madrid), Španija,

za atipično kokošjo kugo: Veterinary Laboratories Agency (VLA) Weybridge, New Haw, Addelstone Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo,

za vezikularno bolezen prašičev: AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo,

za bolezni rib: The Technical University of Denmark, National Veterinary Institute, Department of Poultry, Fish and Fur Animals, Hangøvej 2, 8200 Århus, Danska,

za bolezni školjk: IFREMER, B.P. 133 17390 La Tremblade, Francija,

za serološke preiskave stekline: AFSSA, Laboratoire d’études sur la rage et la pathologie des animaux sauvages, site de Nancy, Domaine de Pixérécourt, BP 9, F-54220 Malzéville, Francija,

za bolezen modrikastega jezika: AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo,

za klasično prašičjo kugo: Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule, Bischofscholer Damm 15 D-3000, Hannover, Nemčija,

za afriško prašičjo kugo: Centro de Investigación en Sanidad Animal, Ctra. De Algete a El Casar, Valdeolmos 28130, Madrid, Španija,

za slinavko in parkljevko: AFRC Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, Združeno kraljestvo,

INTERBULL Centre, Department of Animal Breeding and Genetics SLU, Swedish University of Agricultural Sciences, Box: 7023; S-750 07 Uppsala, Švedska,

za brucelozo: AFSSA, Laboratoire d’études et de recherches en pathologie animale et zoonoses, 23 avenue du Général de Gaulle 94706 Maisons-Alfort, Cedex Francija,

za aviarno influenco: Veterinary Laboratories Agency (VLA) Weybridge, New Haw, Addelstone Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo,

za bolezni rakov: Centre for Environment, Fisheries & Aquaculture Science (Cefas), Weymouth Laboratory, The Nothe, Barrack Road, Weymouth, Dorset DT4 8UB, Združeno kraljestvo,

za bolezni kopitarjev: AFSSA, Laboratoire d’études et de recherches en pathologie animale et zoonoses, 23 avenue du Général de Gaulle 94706 Maisons-Alfort, Cedex Francija,

za steklino: AFSSA, Laboratoire d’études sur la rage et la pathologie des animaux sauvages, site de Nancy, Domaine de Pixérécourt, BP 9, F-54220 Malzéville, Francija,

za tuberkulozo: VISAVET – Laboratorio de vigilancia veterinaria, Facultad de Veterinaria, Universidad Complutense de Madrid, Avda. Puerta de Hierro, s/n. Ciudad Universitaria, 28040. Madrid, Španija.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 331, 29.11.2006, str. 8.

(4)  UL L 157, 10.6.1992, str. 19.

(5)  UL L 260, 5.9.1992, str. 1.

(6)  UL L 62, 15.3.1993, str. 69.

(7)  UL L 175, 19.7.1993, str. 23.

(8)  UL L 332, 30.12.1995, str. 33.

(9)  UL L 79, 30.3.2000, str. 40.

(10)  UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(11)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

(12)  UL L 192, 20.7.2002, str. 27.

(13)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1.

(14)  UL L 192, 2.8.1996, str. 19.

(15)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(16)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(17)  UL L 56, 29.2.2008, str. 4.

(18)  UL L 201, 30.7.2008, str. 29.

(19)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/93


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 15. decembra 2009

o spremembi Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v zvezi z nekaterimi obrati za predelavo mleka v Bolgariji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9976)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/962/EU)

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti prvega pododstavka odstavka (f) oddelka B poglavja 4 Priloge VI k Aktu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Aktom o pristopu Bolgarije in Romunije so bila Bolgariji odobrena prehodna obdobja glede izpolnjevanja zahtev za nekatere obrate za predelavo mleka iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1).

(2)

Bolgarija je zagotovila, da je enaindvajset obratov za predelavo mleka zaključilo postopek posodabljanja in zdaj v celoti izpolnjuje zahteve zakonodaje Unije. Trinajst od navedenih obratov ima dovoljenje za sprejemanje in predelavo surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve, in surovega mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, brez postopka ločevanja. Eden od navedenih trinajstih obratov je že bil na seznamu iz poglavja I Dodatka k Prilogi VI. Dvanajst obratov je zato treba dodati na seznam iz poglavja I Dodatka k Prilogi VI.

(3)

Dodatek k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Dodatek k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.


PRILOGA

V poglavju I Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije se dodajo naslednji vnosi:

Št.

Veterinarska št.

Ime obrata

Mesto/ulica ali kraj/regija

„65.

BG 2412037

‚Stelimeks‘ EOOD

s. Asen

66.

0912015

‚Anmar‘ OOD

s. Padina

obsht. Ardino

67.

0912016

OOD ‚Persenski‘

s. Zhaltusha

obsht. Ardino

68.

1012014

ET‚Georgi Gushterov DR‘

s. Yahinovo

69.

1012018

‚Evro miyt end milk‘ EOOD

gr. Kocherinovo

obsht. Kocherinovo

70.

1112017

ET ‚Rima-Rumen Borisov‘

s. Vrabevo

71.

1312023

‚Inter-D‘ OOD

s. Kozarsko

72.

1612049

‚Alpina -Milk‘EOOD

s. Zhelyazno

73.

1612064

OOD‚Ikay‘

s. Zhitnitsa

osht. Kaloyanovo

74.

2112008

MK ‚Rodopa milk‘

s. Smilyan

obsht. Smolyan

75.

2412039

‚Penchev‘EOOD

gr. Chirpan

ul. ‚Septemvriytsi‘ 58

76.

2512021

‚Keya-Komers-03‘ EOOD

s. Svetlen“


16.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/95


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 10. decembra 2009

o spremembi Smernice ECB/2008/18 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja

(ECB/2009/24)

(2009/963/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18.2 in prvim odstavkom člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je odločil podaljšati dopolnitev nekaterih meril primernosti za zavarovanje, določeno v Smernici ECB/2008/18 z dne 21. novembra 2008 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja (1).

(2)

Glede na navedeno je treba ustrezno spremeniti Smernico ECB/2008/18 –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Smernica ECB/2008/18 se spremeni, kot sledi:

Člen 10(2) se nadomesti z naslednjim:

„Ta smernica se uporablja od 1. decembra 2008 do 31. decembra 2010 ali do datuma dospelosti zadnje 12-mesečne operacije refinanciranja, izvedene do 31. decembra 2010, pri čemer se upošteva poznejši datum.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

1.   Ta smernica začne veljati dva dneva po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 3

Naslovniki in izvedbeni ukrepi

1.   Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke (NCB) sodelujočih držav članic.

2.   NCB obvestijo ECB o sredstvih, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

V Frankfurtu na Majni, 10. decembra 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 314, 25.11.2008, str. 14.