I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 329/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1200/2009

z dne 30. novembra 2009

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s koeficienti glav živine ter opredelitvami značilnosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (1), ter zlasti točke (b) člena 2 in členov 7(4) in 11(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1166/2008 vzpostavlja nov okvir za pripravo primerljivih statističnih podatkov Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev in za raziskovanje metod kmetijske proizvodnje.

(2)	Koeficienti glav živine se uporabljajo namesto dejanskega števila živali zaradi primerljivih agregacij živali različnih kategorij.

(3)	Koeficiente glav živine je treba uporabljati na podlagi skupnega sklopa vrednosti, da se zagotovi primerljivost v celi Skupnosti v zvezi z uporabo zahtev glede pokritja in natančnosti.

(4)	V skladu s točko (b) člena 2 Uredbe (ES) št. 1166/2008 je treba sprejeti koeficiente glav živine, ki se uporabljajo za raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanje metod kmetijske proizvodnje.

(5)	Zaradi primerljivosti je treba izraze v seznamu značilnosti razumeti in uporabljati enotno po vsej Skupnosti.

(6)	V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1166/2008 je treba sprejeti opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za strukture kmetijskih gospodarstev.

(7)	V skladu s členom 11(7) Uredbe (ES) št. 1166/2008 je treba sprejeti opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za raziskovanje metod kmetijske proizvodnje.

(8)

Odločba Komisije 2000/115/ES z dne 24. novembra 1999 o definicijah karakteristik raziskovanj, seznamu kmetijskih pridelkov, izjemah pri opredelitvah ter regijah in okoliših glede raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev (2) izvaja Uredbo Sveta (EGS) št. 571/88 (3). Primerno je, da se navedena odločba nadomesti s to uredbo.

(9)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ki je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 72/279/EGS (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Koeficienti glav živine, ki se uporabljajo v zvezi z uporabo zahtev glede pokritja in natančnosti za raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev Skupnosti in za raziskovanje metod kmetijske proizvodnje, se določijo v Prilogi I.

Člen 2

Opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo v raziskavah strukture kmetijskih gospodarstev Skupnosti, se določijo v Prilogi II.

Člen 3

Opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za raziskovanje metod kmetijske proizvodnje Skupnosti, se določijo v Prilogi III.

Člen 4

Odločba 2000/115 se razveljavi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije

(1) UL L 321, 1.12.2008, str. 14.

(2) UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

(3) UL L 56, 2.3.1988, str. 1.

(4) UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

PRILOGA I

KOEFICIENTI GLAV ŽIVINE

Govedo	staro manj kot 1 leto	0,400
	staro 1–2 leti	0,700
	biki, voli, stari 2 leti in več	1,000
	telice, stare dve leti in več	0,800
	krave molznice	1,000
	druge krave, stare dve leti in več	0,800
Ovce in koze		0,100
Kopitarji		0,800
Prašiči	prašički z živo težo pod 20 kg	0,027
	plemenske svinje, ki tehtajo 50 kg in več	0,500
	drugi prašiči	0,300
Perutnina	brojlerji	0,007
	kokoši nesnice	0,014
	noji	0,350
	druga perutnina	0,030
Kunci, plemenske samice		0,020

PRILOGA II

Opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev Skupnosti (1)

I. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

1.01

Lega kmetijskega gospodarstva

Lega kmetijskega gospodarstva je opredeljena v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 1166/2008.

1.01.01

Zemljepisna širina (v loku 5 minut ali manj)

1.01.02

Zemljepisna dolžina (v loku 5 minut ali manj)

1.02

Pravna osebnost kmetijskega gospodarstva

Pravna osebnost kmetijskega gospodarstva je odvisna od statusa gospodarja.

1.02.01

Ali pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

1.02.01.01

fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno?

Posameznik in fizična oseba, ki je gospodar gospodarstva, katero ni niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori povezano z gospodarstvi drugih gospodarjev.

1.02.01.01.01

Če je odgovor na prejšnje vprašanje „da“, ali je ta oseba (gospodar) tudi upravitelj?

1.02.01.01.01.a

Če ta oseba ni upravitelj, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

1.02.01.01.01.b

Če je upravitelj član gospodarjeve družine, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja? (2)

1.02.01.02

fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko?

Družbeniki skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo eno kmetijsko gospodarstvo v lasti, zakupu ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot če bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno zakonsko ali s pisnim sporazumom.

1.02.01.03

pravna oseba?

Pravna oseba, ki ni fizična oseba, vendar ima normalne pravice in dolžnosti posameznika, kot na primer sposobnost, da toži ali je tožena (lastna splošna pravna sposobnost).

1.03

Vrsta lastništva (v povezavi z gospodarjem) in sistem kmetovanja

1.03.01

Kmetijsko zemljišče v uporabi:

Kmetijsko zemljišče v uporabi je celotna površina, ki jo zavzemajo njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi, ki jih kmetijsko gospodarstvo obdeluje, ne glede na lastništvo ali če se obdelujejo kot del skupnih zemljišč.

Skupna zemljišča so kmetijska zemljišča v uporabi, ki jih kmetijsko gospodarstvo obdeluje, vendar ne spada neposredno h gospodarstvu, tj. na katerih veljajo skupne pravice. Izvedbeno metodo za pokritje teh skupnih zemljišč izberejo države članice.

1.03.01.01

za kmetovanje na lastnem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga obdeluje kmetijsko gospodarstvo in ki ga ima gospodar v lasti in ga obdeluje kot uživalec, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

1.03.01.02

za kmetovanje na najetem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga ima gospodarstvo v zakupu proti plačilu vnaprej dogovorjenega plačila (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katerega obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Kmetijsko zemljišče v uporabi se dodeli samo enemu gospodarstvu. Če se kmetijsko zemljišče v uporabi v referenčnem letu odda v zakup več gospodarstvom, se običajno pripiše gospodarstvu, ki ga je imelo v najemu na referenčni dan popisa ali ki ga je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

1.03.01.03

za skupinsko kmetovanje ali druge načine

(a)

Kmetijsko zemljišče v skupni obdelavi je kmetijsko zemljišče v uporabi (lahko tudi celotno gospodarstvo), ki se obdeluje v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Donos (ekonomski ali materialni) posejanih zemljišč, ki se obdeluje s soudeležbo, se deli med obema strankama na dogovorjeni osnovi.

(b)	Kmetijsko zemljišče v uporabi v drugih oblikah posesti je kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni zajeto v prejšnjih postavkah.

1.03.02

Ekološko kmetovanje

Načini kmetovanja v skladu z opredeljenimi standardi in pravili, določenimi (i) v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (3) ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.01

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem je pridelava v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.02

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetovanja, ki jih je treba potrditi v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem se uporabljajo metode ekološkega kmetovanja, vendar pa še ni poteklo prehodno obdobje, da bi se pridelava štela kot v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo.

1.03.02.03

Zemljišča kmetijskega gospodarstva, na katerem se pridelovalne metode ekološkega kmetovanja v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Evropske skupnosti uporabljajo in so potrjene ali pa so v fazi potrjevanja

Zemljišča kmetijskega gospodarstva, na katerih se uporabljajo metode ekološkega pridelovanja in so potrjene ali pa so v fazi potrjevanja v skladu z opredeljenimi standardi in pravili, določenimi (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za ekološko pridelavo, razvrščena po poljščinah.

Poljščine so opredeljene v oddelku II Zemljišče.

1.03.02.03.01

žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

1.03.02.03.02

sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

1.03.02.03.03

krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

1.03.02.03.04

sladkorna pesa (brez semena)

1.03.02.03.05

oljnice

1.03.02.03.06

sveže vrtnine, melone in jagode

1.03.02.03.07

pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

1.03.02.03.08

sadovnjaki in nasadi jagodičja

1.03.02.03.09

nasadi citrusov

1.03.02.03.10

nasadi oljk

1.03.02.03.11

vinogradi

1.03.02.03.99

drugi nasadi (predivnice itd.)

1.03.02.04

Metode ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske skupnosti

Število živali, rejenih na gospodarstvu, na katerem je celotna prireja ali del prireje v celoti skladen z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno (i) v Uredbi (ES) št. 834/2007 ali v najnovejši zakonodaji, kjer je primerno, ter (ii) v ustreznih nacionalnih predpisih za potrditev ekološke pridelave, razvrščeno po kategorijah živali.

Živina je opredeljena v oddelku III Živina.

1.03.02.04.01

govedo

1.03.02.04.02

prašiči

1.03.02.04.03

ovce in koze

1.03.02.04.04

perutnina

1.03.02.04.99

druge živali

1.03.03

Namembnost proizvodnje kmetijskega gospodarstva

1.03.03.01

Gospodinjstvo samo porabi več kot 50 % vrednosti končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Gospodinjstvo je družinska enota, h kateri spada gospodar in katere člani stanujejo v skupnem gospodinjstvu, združujejo ves ali del svojega prihodka in premoženja ter skupaj uporabljajo nekatere vrste blaga in storitev, predvsem bivališče in hrano.

Za končno proizvodnjo iz te karakteristike velja definicija uporabne proizvodnje v gospodarskih računih za kmetijstvo iz Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

1.03.03.02

Neposredna prodaja končnemu potrošniku znaša več kot 50 % skupne prodaje kmetijskega gospodarstva (2)

Neposredna prodaja končnemu potrošniku pomeni prodajo lastnih predelanih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov, ki jih gospodarstvo proda neposredno potrošnikom za njihovo osebno porabo.

II. ZEMLJIŠČA

Celotno površino kmetijskega gospodarstva sestavljajo kmetijska zemljišča v uporabi (njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi) ter druga zemljišča (kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi, gozdna zemljišča in druga zemljišča).

2.01

Njive

Zemljišča, ki se redno obdelujejo (orjejo ali drugače obdelujejo) in ki so praviloma v sistemu kolobarjenja.

Kolobarjenje je metoda menjave enoletnih poljščin na njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Običajno se poljščine menjavajo letno, lahko pa so tudi večletne. Za razlikovanje med njivami ter trajnimi nasadi ali trajnim travinjem se uporablja prag petih let. Če se torej na parceli pet let ali več seje ali sadi ista poljščina, ne da bi se v tem času odstranila predhodna in zasadila nova, to zemljišče ne spada med njive.

2.01.01

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Tu se zajamejo vse površine z žiti, ki se pospravljajo za suho zrnje, ne glede na uporabo (vključno z žiti za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.01.01

navadna pšenica in pira

Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L.

2.01.01.02

pšenica durum

Triticum durum Desf.

2.01.01.03

rž

Secale cereale L., vključno z mešanicami rži in drugih žit, posejanimi jeseni (ržena mešanica).

2.01.01.04

ječmen

Hordeum vulgare L.

2.01.01.05

oves

Avena sativa L., vključno z mešanicami ovsa in drugih žit, posejanimi spomladi.

2.01.01.06

koruza v zrnju

Koruza (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje.

2.01.01.07

riž

Oryza sativa L.

2.01.01.99

druga žita za pridelavo zrnja

Žita, ki se sejejo kot čisti posevki ter žanjejo v suhem stanju za zrnje in ki niso zajeta na drugem mestu pod prejšnjimi postavkami.

2.01.02

Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

Posevki, ki se sejejo in pospravljajo predvsem zaradi njihove vsebnosti beljakovin.

Tu se zajamejo vse površine s stročnicami in stročnicami za pridelavo zrnja, ne glede na uporabo (vključno z žiti za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.02.01

od tega grah, fižol in volčji bob

Pisum sativum L., Vicia faba L., Lupinus spp., ki se sejejo kot čisti posevki in pospravljajo za suho zrnje.

2.01.03

Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

Solanum tuberosum L.

2.01.04

Sladkorna pesa (brez semena)

Beta vulgaris L., namenjena za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola (vključno s proizvodnjo energije).

2.01.05

Krmne korenovke in kapusnice (brez semena)

Krmna pesa (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi korenov za krmo in ki niso navedene drugje.

2.01.06

Industrijske rastline

Poljščine, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

Tu se zajamejo vse površine z industrijskimi rastlinami ne glede na uporabo (vključno s poljščinami za proizvodnjo obnovljive energije).

2.01.06.01

tobak

Nicotiana tabacum L.

2.01.06.02

hmelj

Humulus lupulus L.

2.01.06.03

bombaž

Gossypium spp., namenjen za predivo in olje.

2.01.06.04

oljna ogrščica in oljna repica

Brassica napus L. (partim) in Brassica rapa L. var. sylvestris (Lam.) Briggs, ki se prideluje za proizvodnjo olja in pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.05

sončnice

Helianthus annuus L., ki se pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.06

soja

Glycine max L. Merril, ki se pospravlja kot suho zrnje.

2.01.06.07

laneno seme (oljni lan)

Linum usitatissimum L., sorte, ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja in pospravljajo kot suho zrnje.

2.01.06.08

druge oljnice

Drugi posevki, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in ki niso navedeni drugje.

2.01.06.09

lan

Linum usitatissimum L., sorte, ki se gojijo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

2.01.06.10

konoplja

Cannabis sativa L.

2.01.06.11

ostale vlaknene rastline

Druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi njihove vsebnosti vlaknin in ki niso navedene na drugem mestu.

2.01.06.12

dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Rastline ali deli rastlin za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali človeško prehrano.

Začimbnice se od zelenjave razlikujejo po tem, da se uporabljajo v majhnih količinah ter dajejo hrani okus in niso njena glavna sestavina.

2.01.06.99

druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje

Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje.

Zajete so površine s poljščinami, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo obnovljive energije.

2.01.07

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, od tega:

2.01.07.01

na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Sveže zelenjadnice, melone in jagode na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi

2.01.07.01.01

na odprtem na njivah

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi poljščinami.

2.01.07.01.02

tržna pridelava na vrtovih

Sveže zelenjadnice, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi vrtninami.

2.01.07.02

v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Poljščine, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika).

2.01.08

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

2.01.08.01

na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

2.01.08.02

v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali prenosno visoko zaščito (stekleno ali trdo ali mehko plastiko).

2.01.09

Rastline, ki se spravljajo zelene

Vse „zelene“ poljščine, namenjene v glavnem krmi, ki se gojijo v kolobarjenju z drugimi poljščinami in zavzemajo isto površino manj kot pet let (enoletne ali večletne krmne poljščine).

Zajete so zelene poljščine za proizvodnjo obnovljive energije.

Vključene so tudi poljščine, ki jih gospodarstvo ne porabi, temveč proda bodisi za neposredno uporabo na drugih kmetijskih gospodarstvih bodisi industriji.

2.01.09.01

začasno travinje

Travinje za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja, ki ostane na zemljišču vsaj eno pridelovalno leto ter manj kot pet let in ki se seje kot trave ali travne mešanice. Te površine se pred novo setvijo ali saditvijo preorjejo ali drugače obdelajo ali pa se rastline uničijo na drug način, na primer s herbicidi.

Sem spadajo mešanice pretežno iz trav in drugih krmnih rastlin (praviloma stročnic), ki se popasejo, pospravijo zelene ali kot seno.

2.01.09.02

druge rastline, ki se spravljajo zelene

Druge eno- ali večletne (manj kot petletne) krmne poljščine

2.01.09.02.01

silažna koruza

Vse oblike koruze (Zea mays L.), ki se goji predvsem za silažo in ne za zrnje (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina).

Sem so vključeni zelena koruza za neposredno krmo (brez silaže) in celi storži (zrna, stržen in ličje), ki se pospravljajo za krmo ali silažo ter za proizvodnjo obnovljive energije.

2.01.09.02.02

stročnice

Stročnice, ki se gojijo in pospravljajo zelene kot cele rastline predvsem za krmo.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem (običajno > 80 %) krmnih stročnic in trav, ki se pospravljajo zelene ali kot seno.

2.01.09.02.99

druge rastline, ki se spravljajo zelene in ki niso navedene drugje

Druge poljščine, namenjene predvsem za krmo, ki se spravljajo zelene in niso navedene drugje.

2.01.10

Seme in sadike na njivah

Površine za pridelavo semen in sadik za prodajo, razen semen in sadik žit, riža, stročnic, krompirja in semenskih oljnic.

2.01.11

Druge poljščine

Poljščine, ki niso zajete drugje

2.01.12

Praha

Vsa obdelovalna zemljišča, vključena v kolobarjenje, obdelana ali ne, ki v pridelovalnem letu niso namenjena pridelavi pridelka.

Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celo pridelovalno leto, da si opomorejo.

Praha je lahko:

1.	zemljišče brez kakršnih koli poljščin;

2.	zemljišče z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali podor;

3.	zemljišče, ki je zasejano izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

Vključena so vsa obdelovalna zemljišča, ki se v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (5) ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo ohranjajo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, ne glede na to ali so vključena v kolobarjenje ali ne.

2.01.12.01

praha brez kakršnih koli subvencij

Praha, za katero se ne plačuje nobena finančna pomoč ali subvencije.

2.01.12.02

praha, upravičena do subvencij, brez gospodarske rabe

Praha, za katero je gospodarstvo upravičeno prejeti finančno pomoč.

2.02

Vrtovi

Površine za gojenje kmetijskih pridelkov za lastno porabo gospodarja in njegovega gospodinjstva, običajno ločena od preostalega kmetijskega zemljišča, prepoznavne kot vrtovi.

Samo občasni presežki pridelkov s teh površin se prodajo izven gospodarstva. Vse površine, s katerih se pridelki redno prodajajo na trgu, spadajo pod druge postavke, tudi če del pridelkov použijeta gospodar in njegovo gospodinjstvo.

2.03

Trajno travinje

Zemljišča, ki se trajno (pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme bodisi z obdelavo (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine) in ki niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

Zemljišča se lahko uporabljajo za pašo ali se kosijo za silažo, seno ali proizvodnjo obnovljive energije.

2.03.01

pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Trajna paša na zemlji dobre ali srednje kakovosti. Te površine se lahko običajno uporabljajo za intenzivno pašo.

2.03.02

ekstenzivni pašniki

Trajno travinje z nizkim pridelkom, praviloma na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem.

Te površine se običajno lahko uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali se kosijo na ekstenziven način; niso primerne za veliko gostoto živali.

2.03.03

trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in ni več upravičeno do subvencij

Zemljišča trajnega travinja, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo ohranjajo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja in so upravičena do finančne podpore.

2.04

Trajni nasadi

Poljščine, ki se ne gojijo v kolobarjenju (z izjemo trajnih travnikov in pašnikov) in ki zavzemajo tla skozi daljše obdobje ter dajejo pridelek več let.

2.04.01

Sadovnjaki in nasadi jagodičja

Površine z drevjem, grmovjem in trajnim jagodičjem, razen jagod, za pridelavo sadja. Sadovnjaki so lahko povezanega tipa z minimalnim razmikom med drevesi ali nepovezanega tipa z velikim razmikom.

2.04.01.01

Sadne vrste, od tega:

2.04.01.01.01

sadje v zmernih podnebnih območjih

Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v zmernih podnebnih območjih za pridelavo sadja.

2.04.01.01.02

sadje v subtropskih podnebnih območjih

Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v subtropskih podnebnih območjih za pridelavo sadja.

2.04.01.02

Jagodičje

Nasadi jagodičja, ki se tradicionalno sadi v zmernih in subtropskih podnebnih območjih za pridelavo jagodičja.

2.04.01.03

Lupinasto sadje

Nasadi lupinarjev, ki se tradicionalno sadijo v zmernih in subtropskih podnebnih območjih.

2.04.02

Nasadi citrusov

Nasadi vrst Citrus spp.

2.04.03

Nasadi oljk

Nasadi Olea europea L.

2.04.03.01

oljke, običajno za pridelavo namiznih oljk

Nasadi sort, ki se običajno gojijo za pridelavo namiznih oljk.

2.04.03.02

oljke, običajno za pridelavo olja

Nasadi sort, ki se običajno gojijo za proizvodnjo oljčnega olja.

2.04.04

Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za:

Nasadi Vitis vinifera L.

2.04.04.01

kakovostno vino

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z označbo porekla, ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 (6) ali, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih predpisov.

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z geografsko označbo, ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih predpisov.

2.04.04.02

druga vina

Sorte grozdja, ki se običajno pridelujejo za proizvodnjo vin brez označbe porekla in brez geografske označbe.

2.04.04.03

namizno grozdje

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.

2.04.04.04

rozine

Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.

2.04.05

Trsnice in drevesnice

Površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:

(a)	trsnice in nasadi matičnjakov;

(b)	drevesnice za sadno drevje in jagodičevje;

(c)	drevesnice okrasnih rastlin;

(d)	gozdne drevesnice za prodajo sadik (brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe gospodarstva);

(e)	drevje in grmovje za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami.

2.04.06

Drugi trajni nasadi

Trajni nasadi na prostem razen tistih, ki so vključeni v prejšnje postavke, ter zlasti nasadi rastlin, ki se uporabljajo za spletanje ali pletenje in običajno režejo vsako leto,

2.04.06.01

od tega božičnih drevesc (2)

Drevesa, zasajena v komercialne namene kot božična drevesca na kmetijskem zemljišču v uporabi.

2.04.07

Trajni nasadi v steklenjakih

2.05

Druga zemljišča

„Druga zemljišča“ vključujejo kmetijske površine izven uporabe (kmetijska zemljišča, ki se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in ki niso v sistemu kolobarjenja), gozdna zemljišča kot tudi zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

2.05.01

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

Površine, ki so se prej uporabljale kot kmetijske površine, v referenčnem letu raziskovanja pa se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, tj. niso predvidene za nobeno kmetijsko rabo.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelavo.

2.05.02

Gozdna zemljišča

Površine, ki so pokrite z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno z nasadi topola v gozdu ali zunaj njega in gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe gospodarstva kot tudi gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

2.05.02.01

od tega panjevci s kratko obhodnjo

Gozdna zemljišča, ki se upravljajo za gojenje gozdnih rastlin, kjer je obhodnja 20 let ali manj.

Obhodnja je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka, pri čemer spravilo ne vključuje običajnih ukrepov upravljanja, kot je izsekovanje.

2.05.03

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, kmečka dvorišča, steze, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skale, itd.)

Vsi tisti deli celotnega zemljišča, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu in ki ne sestavljajo niti kmetijskega zemljišča v uporabi niti kmetijskega zemljišča, ki ni v uporabi, niti gozdnega zemljišča.

2.06

Gobe, namakana zemljišča, energetske rastline in gensko spremenjene poljščine

2.06.01

Gobe

Gojene gobe, gojene v stavbah, ki so bile posebej postavljene ali prilagojene za gojenje gob, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

2.06.02

Namakane površine

2.06.02.01

skupna površina zemljišč, ki jih lahko namakamo

Največja kmetijska površina v uporabi, ki bi jo bilo v referenčnem letu mogoče namakati z uporabo opreme in količin vode, ki sta običajno na razpolago na gospodarstvu.

2.06.02.02

skupno obdelovalno zemljišče, namakano najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

Zemljišče s kmetijskimi rastlinami, ki je bilo dejansko namakano vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja.

2.06.03

Energetske rastline (za proizvodnjo biogoriv ali drugih obnovljivih virov energije)

Površina za pridelavo energetskih rastlin, za katere se prejema podpora iz naslednjih programov v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003:

—	posebna pomoč za energetske rastline (člen 88),

—	plačila, povezana s pravico do plačila zaradi opuščanja, če pridelava poteka na površini v prahi (člen 55 ali 56),

Druge površine, ki se uporabljajo za pridelavo energetskih rastlin (zlasti pri plačilih, povezanih z „običajno“ pravico v skladu s shemo enotnih plačil ali shema poenostavljenega plačila na površino) niso vključene.

2.06.03.01

od tega na površini v prahi

Površina, ki se uporablja za pridelavo energetskih rastlin, za katere se prejema plačilo, povezano s pravico do plačila zaradi opuščanja, če pridelava poteka na površini v prahi (Uredba (ES) št. 1782/2003, člen 55 ali 56).

2.06.04

Gensko spremenjene poljščine

„Gensko spremenjene poljščine (GSP)“ so vsi organizmi, opredeljeni v členu 2 Direktive Sveta 2001/18/ES (7) ali, kjer je primerno, najnovejši zakonodaji.

III. ŽIVINA

Število živali, ki so na referenčni dan raziskovanja v neposredni posesti ali v reji gospodarstva.

Živali niso nujno v lasti gospodarja. Te živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu (na kmetijskih zemljiščih v uporabi ali v stavbah za živino, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo) ali zunaj kmetijskega gospodarstva (na skupnih pašnikih ali v fazi preseljevanja itd.).

3.01	Kopitarji Domače živali iz družine Equidae, rod Equus (konji, osli itd.).
3.02	Govedo Domače živali vrste Bos taurus in Bubalus bubalus, vključno s hibridi, kot je beefalo.
3.02.01		govedo, mlajše od enega leta, samci in samice
3.02.02		govedo, staro eno do dve leti, samci
3.02.03		govedo, staro eno do dve leti, samice
3.02.04		samci goveda, stari dve leti in več
3.02.05		telice, stare dve leti in več Samice goveda, stare dve leti in več, ki še niso telile.
3.02.06		krave molznice Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot 2 leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.
3.02.99		druge krave Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot 2 leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za vzrejo telet in katerih mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.
3.03	Ovce in koze
3.03.1		ovce (vseh starosti) Domače živali vrste Ovis aries.
3.03.01.01			plemenske samice Ovce in pripuščene mladice.
3.03.01.99			druge ovce Vse druge ovce razen plemenskih samic.
3.03.02		koze (vseh starosti) Domače živali podvrste Capra aegagrus hircus.
3.03.02.01			plemenske samice koze, ki so že kotile, in koze, ki so bile pripuščene.
3.03.02.99			druge koze Vse druge koze, razen plemenskih samic.
3.04	Prašiči Domače živali vrste Sus scrofa domesticus.
3.04.01		prašički z živo težo pod 20 kilogramov prašički z živo težo običajno pod 20 kilogramov
3.04.02		plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več Svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več in so namenjene za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.
3.04.99		drugi prašiči Prašiči, ki niso navedeni drugod
3.05	Perutnina
3.05.01		brojlerji Domače živali vrste Gallus gallus, ki se redijo za prirejo mesa.
3.05.02		kokoši nesnice Domače živali vrste Gallus gallus, ki so dosegle zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc.
3.05.03		druga perutnina Perutnina, ki ni navedena pod brojlerji in kokošmi nesnicami.
3.05.03.01			purani (2) Domače živali vrste Meleagris.
3.05.03.02			race (2) Domače živali vrste Anas in Cairina moschata.
3.05.03.03			gosi (2) Domače živali vrste Anser anser dom.
3.05.03.04			noji (2) Noji (Struthio camelus).
3.05.03.99			druga perutnina, ki ni navedena drugje (2)
3.06	Kunci, plemenske samice Samice kunca (vrste Oryctolagus) za prirejo kuncev za proizvodnjo mesa, ki so že kotile.
3.07	Čebele Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera), ki se gojijo za pridelavo medu.
3.99	Živina, ki ni navedena drugje Katera koli živina, ki ni zajeta drugje v tem oddelku.

IV. STROJI IN OPREMA

4.01

IV. (i) STROJI (2)

Motorna vozila in stroji, ki so se uporabljali na kmetijskem gospodarstvu v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja.

4.01.01

V izključni lasti kmetijskega gospodarstva

Motorna vozila in stroji, ki so v izključni lasti kmetijskega gospodarstva na referenčni dan raziskovanja.

4.01.01.a

traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

Vsi traktorji z vsaj dvema osema in vsa druga motorna vozila, ki se uporabljajo kot kmetijski traktorji.

4.01.01.b

kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

Motorna vozila z eno osjo ali brez osi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu.

4.01.01.c

kombajni

Stroji za spravilo in mlačev žit, stročnic in oljnic, semen stročnic in trav itd. ne glede na to, ali imajo lastni pogon, jih vleče traktor ali so montirani na traktorju.

4.01.01.d

drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

Stroji, drugačni od kombajnov za avtomatizirano spravilo sladkorne pese, krompirja ali krmnih pridelkov ne glede na to, ali imajo lastni pogon, jih vleče traktor ali so montirani na traktorju.

4.01.02

Stroji, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev

Motorna vozila in stroji, ki so se uporabljali na kmetijskem gospodarstvu v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja in ki so v lasti:

—	drugega kmetijskega gospodarstva (npr. se uporabljajo v okviru združenja za medsosedsko pomoč ali so najeti pri strojnih krožkih) ali

—	zadruge ali

—	skupno dveh ali več kmetijskih gospodarstev ali

—	strojne skupnosti ali

—	kmetijske storitvene agencije.

4.01.02.a

traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

4.01.02.b

kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

4.01.02.c

kombajni

4.01.02.d

drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

4.02

IV. (ii) OPREMA

4.02.01

Oprema, ki se uporablja za proizvodnjo obnovljive energije glede na vrsto energetskega vira

Oprema, ki jo je kmetijsko gospodarstvo v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja uporabljalo za proizvodnjo obnovljive energije za trg (priključeno na omrežje) ali za lastno kmetijsko proizvodnjo (brez priključka na omrežje).

Oprema na zemljišču, ki pripada gospodarstvu, ni vključena, če kmet ni vključen v proizvodnjo energije z naložbo ali aktivnim sodelovanjem (npr. če samo prejema najemnino).

4.02.01.01

vetrna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz vetra.

Vetrna energija je kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah.

Zajeta je tudi neposredno pridobljena mehanska energija iz vetra.

4.02.01.02

biomasa

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase

Biomasa je trdna, tekoča ali plinasta organska nefosilna snov biološkega izvora, ki se uporablja za proizvodnjo toplote, elektrike ali motornih goriv.

4.02.01.02.01

od tega biometan

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo bioplina iz biomase.

Bioplin je plin, sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, proizveden z anaerobno presnovo biomase.

4.02.01.03

sončna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz sončnega sevanja.

Sončno sevanje je sevanje, ki se izkorišča za proizvodnjo tople vode in električne energije.

4.02.01.04

vodna energija

Oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije iz vode.

Vodna energija je potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah.

Zajeta je tudi neposredno pridobljena mehanska energija iz vode.

4.02.01.99

druge vrste obnovljivih energetskih virov

Katera koli oprema, ki jo kmetijsko gospodarstvo uporablja za proizvodnjo obnovljive energije in ki ni zajeta drugje v tem oddelku.

V. DELOVNA SILA

5.01

V. (i) KMETIJSKO DELO NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu vključuje vse osebe po zaključenem obveznem izobraževanju (ki so dosegle starost, ko preneha šolska obveznost), ki so v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu.

Če nacionalna zakonodaja ne določa najnižje starosti, do katere je redno ali izredno šolanje obvezno, se za dogovorno starost prenehanja šolske obveznosti šteje starost 15 let.

Edini gospodarji, ki ne opravljajo kmetijskih del na gospodarstvu, so vključeni v raziskovanje, vendar se ne prištevajo k „skupni delovni sili na kmetijskem gospodarstvu“.

Vse osebe, ki so dovolj stare za upokojitev in še naprej delajo na kmetijskem gospodarstvu, so vključene v delovno silo na kmetijskem gospodarstvu.

Osebe, ki delajo na gospodarstvu, a so zaposlene pri tretji osebi ali v okviru združenja za medsosedsko pomoč (na primer delavci izvajalcev kmetijskih storitev ali zadrug), niso vključene.

Kmetijsko delo

Za kmetijsko delo šteje delo vseh vrst na kmetijskem gospodarstvu, ki prispeva k (i) dejavnostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1166/2008 ali (ii) vzdrževanju proizvodnih sredstev ali (iii) dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejanj.

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu je delovni čas, dejansko posvečen kmetijskemu delu na kmetijskem gospodarstvu, brez dela v gospodinjstvu gospodarja ali upravitelja.

Polnovredna delovna moč (PDM)

Zaposlitev, izražena v ekvivalentih polnega delovnega časa, tj. skupno število opravljenih ur, deljeno s povprečnim letnim številom opravljenih ur za polno zaposlitev v državi.

Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne določajo števila ur na leto, se kot najnižje število upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

5.01.01

Gospodar

Gospodar je tista fizična oseba, skupina fizičnih oseb ali pravna oseba, za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, to je oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva.

Gospodar je lahko neposredni lastnik, zakupnik, dedni zakupnik, uživalec ali skrbnik.

5.01.01.01

spol

5.01.01.02

starost

5.01.01.03

kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.02

Upravitelj

Upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična oseba, ki je odgovorna za vodenje tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti zadevnega gospodarstva.

5.01.02.01

spol

5.01.02.02

starost

5.01.02.03

kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.02.04

Usposobljenost upravitelja

5.01.02.04.a

kmetijska izobrazba upravitelja

samo praktične izkušnje v kmetijstvu

Izkušnje, pridobljene s praktičnim delom na kmetijskem gospodarstvu.

osnovna kmetijska izobrazba

Vsako zaključeno izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali zavodu, specializiranem za posamezne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti). Opravljeno vajeništvo v kmetijstvu se prišteva k osnovni izobrazbi.

popolna kmetijska izobrazba

Vsako nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu rednemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja, opravljeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

5.01.02.04.b

poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih (8)

Poklicno usposabljanje je ukrep ali dejavnost usposabljanja, ki ga izvaja vodja usposabljanja ali zavod za usposabljanje, katerega osnovni cilj je pridobivanje novih kompetenc, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi neposredno v zvezi z gospodarstvom ali njihovemu razvoju in izboljšanju.

5.01.03

Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo

Člani družine edinega gospodarja, vključno z zakonskim partnerjem, ki opravljajo kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, za katere pa ni nujno, da na kmetijskem gospodarstvu tudi živijo.

Običajno so družinski člani gospodarja zakonski partner, predniki in potomci (vključno s sorodniki po poroki ali posvojitvi) ter bratje in sestre gospodarja in njegovega zakonskega partnerja.

Dve osebi, ki živita skupaj kot zakonska partnerja, ne da bi bili poročeni, se tudi obravnavata kot zakonca.

5.01.03.01

družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: moški

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.03.02

družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: ženske

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.04

Redno zaposlena nedružinska delovna sila

Vse osebe, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo in za to od gospodarstva prejemajo kakršno koli plačilo (plačo, mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi), razen gospodarja in njegovih družinskih članov

Redno zaposlena delovna sila so osebe, ki so v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja vsak teden opravljale kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na dolžino delovnega tedna.

Sem spadajo tudi osebe, ki so del tega obdobja sicer redno delale, vendar iz enega od naslednjih razlogov niso mogle delati celo obdobje:

1.	posebni pogoji pridelave na gospodarstvu (na primer specializiranost gospodarstva za pridelavo oljk ali grozdja ali sadja in zelenjave na prostem ali za pašo goveda in je delovna sila potrebna samo omejeno število mesecev);

2.	odsotnost zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti;

3.	začetek ali prekinitev dela na gospodarstvu (zajeti so tudi delavci, ki v obdobju 12 mesecev pred referenčnim dnevom raziskovanja nehajo delati na enem kmetijskem gospodarstvu in začnejo delati na drugem);

4.	popoln izpad dela na gospodarstvu zaradi višje sile (poplava, požar, itd.).

5.01.04.01

redno zaposlena nedružinska delovna sila: moški

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.04.02

redno zaposlena nedružinska delovna sila: ženske

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

5.01.05

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moški in ženske

Osebe, ki niso redno zaposlene, so delavci, ki v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden zaradi razlogov, drugačnih od tistih, ki so našteti pod „Redno zaposlena nedružinska delovna sila“.

Število delovnih dni, ki jih opravi nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena, vključuje kateri koli dan, ki je tako dolg, da delavec prejme plačo ali kakršno koli plačilo (mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi) za celodnevno delo, in v katerem se opravi kakršno koli delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za poln delovni čas. Dnevi dopusta in bolniškega dopusta se ne štejejo za delovne dneve.

Poln delovni dan je običajen delovni dan redno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom.

5.01.06

Skupno število delovnih dni, izraženih v ekvivalentih polnega delovnega časa, porabljenih za delo na kmetiji, v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja, ki niso vključeni v prejšnje kategorije in so jih na kmetijskem gospodarstvu opravile osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu (npr. zaposleni pri pogodbenikih)

Vse vrste dela na kmetiji, ki ga na kmetijskem gospodarstvu za kmetijsko gospodarstvo opravljajo osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu, ampak so samozaposlene ali zaposlene pri tretjih osebah, npr. pogodbenikih ali zadrugah.

Število opravljenih delovnih ur je treba preračunati v ustrezno število dni ali tednov (ekvivalenti polnega delovnega časa).

5.02

V. (ii) DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu in delo zunaj kmetijskega gospodarstva)

Druga pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost razen kmetijskih del, opredeljenih v postavki V. (i), ki se izvaja za plačilo (glede na opravljeno storitev za plačo, mezdo, dobiček ali drugo plačilo, vključno s plačilom v naravi).

Vključeno je delo na kmetiji, ki ga opravi delovna sila enega kmetijskega gospodarstva za drugo kmetijsko gospodarstvo.

Informacije se zbirajo samo na gospodarstvih, kjer je gospodar fizična oseba (npr. kjer je gospodar tudi upravitelj). Pravne osebe so izključene.

Neločljive nekmetijske sekundarne pridobitne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu so izključene, ker so vključene v delo na kmetiji.

Glavna dejavnost

Dejavnosti, za katere se porabi več časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

Stranska dejavnost

Dejavnosti, za katere je potrebnega manj časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

5.02.01

Druge pridobitne dejavnosti gospodarja, ki je tudi upravitelj:

5.02.01.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.01.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.01.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.01.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.02

Druge pridobitne dejavnosti zakonskega partnerja edinega gospodarja:

5.02.02.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.02.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.02.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.02.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.03

Druge pridobitne dejavnosti drugih družinskih članov edinega gospodarja:

5.02.03.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.03.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

5.02.03.03

dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.03.04

dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.04

Nedružinska delovna sila, ki je neposredno redno zaposlena in se ukvarja z drugimi pridobitnimi dejavnostmi, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

5.02.04.01

kot njegova glavna dejavnost

5.02.04.02

kot njegova dopolnilna dejavnost

VI. DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA (NEPOSREDNO POVEZANE S KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM)

6.01	VI. (i) Seznam drugih pridobitnih dejavnosti Druge pridobitne dejavnosti kmetijskega gospodarstva vključujejo vse druge dejavnosti razen kmetijskega dela, ki so neposredno povezane z gospodarstvom in imajo ekonomski vpliv na gospodarstvo. „Dejavnosti, ki so neposredno povezane z gospodarstvom“ pomeni dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva gospodarstva (površine, stavbe, stroji itd.) ali njegovi proizvodi. Če se uporablja samo kmetijska delovna sila (družinski člani in drugi) in nobena druga sredstva gospodarstva, se delavci obravnavajo, kot da delajo za dve različni enoti, in te druge pridobitne dejavnosti ne veljajo za neposredno povezane z gospodarstvom. Vključeno je nekmetijsko delo in kmetijsko delo drugih gospodarstev. Pridobitne dejavnosti v tem okviru pomenijo aktivno delo. Samo finančne naložbe so torej izključene. Izključeno je tudi oddajanje zemljišč za različne dejavnosti brez nadaljnjega sodelovanja pri teh dejavnostih.
6.01.01		Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas Vse dejavnosti v turizmu, oddajanje sob, razkazovanje kmetijskega gospodarstva turistom in drugim skupinam, športne in rekreativne dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo zemljišča, stavbe ali drugi viri kmetijskega gospodarstva.
6.01.02		Domača obrt Izdelki domače obrti, ki jih na kmetijskem gospodarstvu izdelujejo gospodar ali družinski člani ali nedružinska delovna sila, pod pogojem da opravljajo tudi kmetijsko delo, ne glede na to, kako se izdelki prodajajo.
6.01.03		Predelava kmetijskih proizvodov Vsaka predelava primarnega kmetijskega proizvoda v predelan sekundarni proizvod na gospodarstvu, ne glede na to ali je bila surovina pridelana na gospodarstvu ali kupljena zunaj njega. Sem se prištevajo predelava mesa, izdelava sira itd. V to postavko spada vsa predelava kmetijskih proizvodov, razen če se predelava ne šteje za del kmetijske dejavnosti. Pridelava vina in oljčnega olja sta torej izključeni, razen če ne gre za pomemben delež odkupljenega vina in oljčnega olja.
6.01.04		Proizvodnja obnovljive energije Proizvodnja obnovljive energije za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, z vetrnimi turbinami in drugo opremo ali iz kmetijskih surovin. Obnovljiva energija, proizvedena samo za lastno uporabo gospodarstva, ni vključena na tem mestu.
6.01.05		Predelava lesa (npr. žaganje) Predelava hlodovine na gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).
6.01.06		Ribogojstvo Gojenje rib, sladkovodnih rakov itd. na kmetijskem gospodarstvu. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.
6.01.07		Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva) Pogodbena dela, pri katerih se uporablja oprema gospodarstva in ki se delijo na dela v kmetijskem sektorju ali zunaj njega, na primer čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.
6.01.07.01			kmetijsko (za druga kmetijska gospodarstva)
6.01.07.02			nekmetijsko
6.01.08		Gozdarstvo Gozdarska dela, pri katerih se uporablja kmetijska delovna sila ter stroji in oprema kmetijskega gospodarstva, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu.
6.01.99		Drugo Druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane z gospodarstvom, ki niso vključene drugje.
6.02	VI. (ii) Pomen drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom
6.02.01		Odstotek končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva Delež prihodka od drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom, v celotnem prihodku gospodarstva (vključno z direktnimi plačili).

VII. SPODBUJANJE RAZVOJA PODEŽELJA

7.01	Kmetijsko gospodarstvo je v zadnjih treh letih imelo koristi od naslednjih ukrepov za razvoj podeželja Treba je zbrati informacije o tem, ali je gospodarstvo v zadnjih treh letih imelo korist od enega izmed naslednjih ukrepov za razvoj podeželja v skladu s standardi in pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (9) ali, kjer je primerno, najnovejši zakonodaji.
7.01.01		uporaba svetovalnih storitev Člen 24 Uredbe (ES) št. 1698/2005: uporaba svetovalnih storitev
7.01.02		posodabljanje kmetijskih gospodarstev Člen 26 Uredbe (ES) št. 1698/2005: posodabljanje kmetijskih gospodarstev
7.01.03		dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom Člen 28 Uredbe (ES) št. 1698/2005: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom
7.01.04		izpolnjevanje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti Člen 31 Uredbe (ES) št. 1698/2005: izpolnjevanje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti
7.01.05		sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane Člen 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005: sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane
7.01.06		plačila v okviru programa Natura 2000 za kmetijska zemljišča Člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Plačila v okviru Nature 2000
7.01.07		plačila, povezana z okvirno direktivo o vodah Člen 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005: plačila, povezana z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10)
7.01.08		kmetijsko okoljska plačila Člen 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005: kmetijsko okoljska plačila
7.01.08.01			od tega v okviru ekološkega kmetovanja Člen 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Kmetijsko okoljska plačila in če kmetijsko gospodarstvo kmetuje v skladu s standardi in pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007.
7.01.09		plačila za dobro počutje živali Člen 40 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Plačila za dobro počutje živali
7.01.10		Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Člen 53 Uredbe (ES) št. 1698/2005: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti
7.01.11		spodbujanje turističnih dejavnosti Člen 55 Uredbe (ES) št. 1698/2005: Spodbujanje turističnih dejavnosti

(1) Osnovni opredelitvi kmetijskega gospodarstva in glave živine sta navedeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1166/2008.

(2) Ni treba navesti leta 2010.

(3) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(4) UL L 33, 5.2.2004, str. 1.

(5) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(6) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(7) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(8) Ni treba navesti leta 2013.

(9) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(10) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

PRILOGA III

Opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za raziskovanje metod kmetijske proizvodnje Skupnosti

I. METODE OBDELOVANJA ZEMLJE

1.01

Konvencionalna obdelava tal (lemežni plug ali krožni plug)

Njive, obdelane na konvencionalen način, ki vključuje obračanje zemlje, običajno z lemežnim ali krožnim plugom, kot prvo operacijo, ki ji sledi brananje s kolutasto brano.

1.02

Ohranjevalna obdelava tal (plitka obdelava)

Njive, obdelane po načelu ohranjevalne (plitke) obdelave ali načini obdelave, pri katerih se pusti (vsaj 30 %) rastlinskih ostankov na površini tal zaradi uravnavanja erozije in zadrževanja vlage običajno brez obračanja zemlje.

1.03

Brez obdelave tal (setev v neobdelana tla)

Njive, ki se med spravilom pridelka in setvijo ne obdelujejo.

II. OHRANJANJE TAL

2.01	Talna odeja pozimi Način pokrivanja njiv z rastlinami ali rastlinskimi ostanki ali puščanje njiv brez talne odeje pozimi.
2.01.01		običajni zimski posevki Njive, na katerih se posevki posejejo jeseni in rastejo med zimo (običajni zimski posevki, kot je zimska pšenica), ki se običajno pospravijo ali popasejo.
2.01.02		pokrovni posevki ali vmesni posevki Njive, na katerih se sejejo rastline posebej zaradi zmanjšanja izgube zemlje, hranilnih snovi in proizvodov za zaščito rastlin pozimi ali v drugih obdobjih, ko bi bila zemlja sicer gola in dovzetna za izgube. Posevki so gospodarsko le malo zanimivi, glavni cilj je zaščita tal in hranilnih snovi. Običajno se podorjejo spomladi, preden se poseje ali posadi druga kultura, in se ne pospravljajo ali popasejo.
2.01.03		rastlinski ostanki Njive, pozimi pokrite z rastlinskimi ostanki ali strniščem predhodnega posevka. Vmesni posevki in pokrovni posevki so izključeni.
2.01.04		gola zemlja Njive, ki se jeseni preorjejo ali kako drugače obdelajo in pozimi niso posejane niti pokrite z rastlinskimi ostanki, ampak ostanejo gole do agrotehničnih operacij pred ali med sejanjem naslednjo pomlad.
2.02	Kolobarjenje
2.02.01		delež njiv zunaj načrtovanega kolobarjenja Njive z enakimi poljščinami v 3 zaporednih letih ali več, ki niso del načrtovanega kolobarjenja. Kolobarjenje je metoda menjave enoletnih poljščin na neki njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste sorte ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Za nepretrgano pridelavo enake poljščine se lahko uporabi izraz monokultura.

III. KRAJINSKE ZNAČILNOSTI

3.01	Linearni elementi, ki jih je kmet vzdrževal v zadnjih 3 letih Linearni elementi so nepretrgane vrste posajenih dreves, grmičevja ali grmovja, kamniti zidovi itd., ki so običajno njivska meja.
3.01.a		živa meja Vrste grmičevja ali grmovja, ki tvorijo živo mejo, včasih z vrsto dreves na sredini.
3.01.b		vrste dreves Nepretrgane vrste olesenelega rastlinja, ki običajno tvori mejo njive na kmetijskem zemljišču ali ob cesti ali vodotokih.
3.01.c		kamniti zidovi Umetne tvorbe iz opeke ali kamna, npr. suhi zid ali zidovi z malto.
3.02	Linearni elementi, postavljeni v zadnjih 3 letih
3.02.a		živa meja
3.02.b		vrste dreves
3.02.c		kamniti zidovi

IV. PAŠA ŽIVALI

4.01	Paša na kmetijskem gospodarstvu
4.01.01		zemljišča, uporabljena za pašo v referenčnem letu Skupna površina pašnikov, ki so v lasti, v najemu ali drugače dodeljeni kmetijskemu gospodarstvu, na katerem se je redila pašna živina v referenčnem letu.
4.01.02		čas, ko se živali pasejo na prostem Število mesecev, med katerimi se je v referenčnem letu živina pasla na pašnikih, ki so v lasti, v najemu ali drugače dodeljeni kmetijskemu gospodarstvu.
4.02	Paša na skupnem zemljišču: Skupno zemljišče je zemljišče, ki ne spada neposredno h kmetijskemu gospodarstvu, ampak zanj veljajo skupne pravice. Sestavljajo ga lahko pašniki, vrtnarska ali druga zemljišča. Na splošno je skupno zemljišče kmetijsko zemljišče v uporabi v javni lasti (države, cerkve itd.), na katerem lahko druga oseba uveljavlja skupne pravice in se te pravice običajno uveljavljajo skupaj z drugimi.
4.02.01		skupno število živali, ki se pasejo na skupnem zemljišču
4.02.02		čas, ko se živali pasejo na skupnem zemljišču Število mesecev v referenčnem letu, ko se je živina pasla na skupnih pašnikih.

V. BIVALNI PROSTORI ŽIVALI

5.01	Govedo
5.01.01		hlev za privezano živino – z gnojem in gnojnico Hlevi, v katerih so živali privezane in se ne morejo prosto gibati in iz katerih se gnoj običajno mehanično kida na prosto kot gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj
5.01.02		hlev za privezano živino – z gnojevko Hlevi, v katerih so živali privezane in se ne morejo prosto gibati in v katerih gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.
5.01.03		hlev za prosto živino – z gnojem v trdi obliki in gnojnico Hlevi, v katerih se živali lahko prosto gibajo in iz katerih se gnoj običajno mehanično kida na prosto kot gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj
5.01.04		hlev za prosto živino – z gnojevko Hlevi, v katerih se živali lahko prosto gibajo in v katerih gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko, ali v katerih ju je mogoče kidati s cementnih prehodov ter zbirati v cisternah ali odprtih kotanjah skupaj z gnojevko na zunanjih dvoriščih.
5.01.99		drugo Vse vrste hlevov, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.
5.02	Prašiči
5.02.01		na tleh, ki so delno iz letvic Hlevi z delno letvastimi tlemi, tj. tlemi, ki so delno iz letvic, tako da gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.
5.02.02		na tleh, ki so celotna iz letvic Hlevi s popolnoma letvastimi tlemi, tj. tlemi iz letvic, tako da gnoj in urin padata v greznico pod tlemi, kjer se mešata v gnojevko.
5.02.03		na slami (hlev z globoko steljo) Hlevi, v katerih so tla pokrita z debelo plastjo stelje (slama, šota, žagovina ali podoben material, ki veže gnoj in urin), ki se odstranjuje samo občasno, lahko samo vsakih nekaj mesecev.
5.02.99		drugo Vse vrste hlevov, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.
5.03	Kokoši nesnice
5.03.01		na slami (prostor z globoko steljo) Prostori, v katerih so tla pokrita z debelo plastjo stelje (slama, šota, žagovina ali podoben material, ki veže gnoj), ki se odstranjuje samo občasno, lahko samo vsakih nekaj mesecev.
5.03.02		baterijska reja (vseh vrst) Zgradbe, v katerih se kokoši nesnice redijo v kletkah, po ena ali več v vsaki.
5.03.02.01			baterijska reja s trakom za gnoj Kletke za baterijsko rejo, pri katerih se gnoj mehansko odstranjuje s trakom pod kletkami na prosto, kjer se pretvarja v gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj.
5.03.02.02			baterijska reja z globoko greznico Kletke za baterijsko rejo, pri katerih gnoj pada v globoko greznico pod kletkami, kjer se pretvarja v gnojevko.
5.03.02.03			baterijska reja s kokošnjakom Kletke za baterijsko rejo, pri katerih gnoj pada na tla pod kletkami, kjer se pretvarja v gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj in se redno mehansko odstranjuje.
5.03.99		drugo Vse vrste hlevskih zgradb, ki ne ustrezajo zgornjim opisom.

VI. UPORABA GNOJA

6.01	Kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj
6.01.01		skupaj Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na katerem je bil v referenčnem letu uporabljen gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj
6.01.02		s takojšnjim vnosom Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri se je uporabljen gnoj mehansko vnesel v zemljo s tehnikami, ki omogočajo takojšen vnos.
6.02	Kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnojevka
6.02.01		skupaj Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri je bila v referenčnem letu uporabljena gnojevka.
6.02.02		s takojšnjim vnosom ali dovajanjem Skupna kmetijska površina v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, na kateri se je uporabljena gnojevka mehansko vnesla v zemljo s tehnikami, ki omogočajo takojšen vnos, ali na kateri je bila gnojevka med gnojenjem neposredno injicirana.
6.03	Odstotek skupno proizvedenega gnoja, izvoženega s kmetijskega gospodarstva Količina gnoja in gnojevke, ki sta bila prodana ali kako drugače odstranjena s kmetijskega gospodarstva, ocenjena kot odstotek celotne količine gnoja in gnojevke, proizvedenih na kmetijskem gospodarstvu v referenčnem letu.

VII. PROSTORI ZA SKLADIŠČENJE IN OBDELOVANJE GNOJA

7.01	Prostori za skladiščenje:
7.01.01		hlevski gnoj Skladiščni prostori za hlevski gnoj na nepropustni podlagi z zadrževanjem odtekanja, s streho ali brez. Hlevski gnoj so iztrebki (s steljo ali brez nje) domačih živali, ki lahko vsebujejo majhno količino urina.
7.01.02		gnojnica Vodotesna cisterna, odprta ali pokrita, ali nepropustna kotanja za skladiščenje gnojnice. Gnojnica je urin domačih živali, ki lahko vključuje majhno količino iztrebkov in/ali vode.
7.01.03		gnojevka Vodotesna cisterna, odprta ali pokrita, ali nepropustna kotanja za skladiščenje gnojevke. Gnojevka je gnoj v tekoči obliki, to je mešanica iztrebkov in urina domačih živali, vsebuje pa lahko tudi nekaj vode in/ali majhno količino stelje.
7.01.03.01			zbiralnik za gnojevko Cisterna, običajno iz nepropustnega materiala, ki se uporablja za skladiščenje gnojevke.
7.01.03.02			kotanje V zemlji izkopana jama, običajno obložena, ki se uporablja za skladiščenje gnojevke.
7.02	Ali so prostori za skladiščenje pokriti? Skladiščni prostori za gnoj, pokriti tako (npr. s cementnim pokrovom, šotorom, ponjavo itd.), da so zaščiteni pred dežjem ali drugimi padavinami in se lahko zmanjša emisija amoniaka.
		hlevski gnoj
		gnojnica
		gnojevka

VIII. NAMAKANJE

8.01	Namakane površine
8.01.01		Povprečna površina zemljišča, namakanega v zadnjih treh letih Povprečna površina kmetijskega zemljišča v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ki je bilo namakano v zadnjih treh letih, vključno z referenčnim letom.
8.01.02		Skupno obdelovalno zemljišče, namakano najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih Površina s poljščinami, ki je bila dejansko namakana vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja, po poljščinah. Poljščine so opredeljene v oddelku II Zemljišče.
8.01.02.01			žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni) (razen koruze in riža)
8.01.02.02			koruza (zrnje in silažna koruza)
8.01.02.03			riž
8.01.02.04			Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)
8.01.02.05			krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)
8.01.02.06			sladkorna pesa (brez semena)
8.01.02.07			oljna ogrščica in oljna repica
8.01.02.08			sončnice
8.01.02.09			predivnice (lan, konoplja, druge predivnice)
8.01.02.10			sveže vrtnine, melone in jagode – na njivah
8.01.02.11			travinje za določen čas in trajno travinje
8.01.02.12			druge poljščine na njivah
8.01.02.13			sadovnjaki in nasadi jagodičja
8.01.02.14			nasadi citrusov
8.01.02.15			nasadi oljk
8.01.02.16			vinogradi
8.02	Uporabljeni načini namakanja
8.02.01		površinsko namakanje (poplavljanje, žlebi) Dovajanje vode v tla, pri čemer se ali poplavi celotna površina ali pa se vodo z uporabo sile težnosti dovaja po ozkih brazdah med vrstami posevkov.
8.02.02		namakanje z razprševanjem Namakanje rastlin, pri katerem se vodo pod visokim pritiskom razporedi po parcelah kot dež.
8.02.03		kapljično namakanje Namakanje rastlin, pri katerem se spodnjim delom rastlin vodo dovaja po kapljah, ali, kjer je primerno, namakanje z mikro škropilniki ali meglilniki.
8.03	Vir vode za namakanje na kmetijskem gospodarstvu Vir vse ali večine vode za namakanje, ki se uporablja na kmetijskem gospodarstvu.
8.03.01		podtalnica na kmetijskem gospodarstvu Vodni viri na ozemlju gospodarstva ali v njegovi bližini, katerih voda prihaja iz vrtanih ali izkopanih vodnjakov ali iz prosto tekočih naravnih izvirov podtalnice ali podobnega.
8.03.02		površinska voda na kmetijskem gospodarstvu (ribniki ali zajezena voda) Majhni naravni ribniki ali umetna akumulacijska jezera, ki v celoti ležijo na zemljišču gospodarstva ali jih uporablja samo eno gospodarstvo.
8.03.03		površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov Površinske sladke vode (jezera, reke, druge vodne poti), ki niso umetno ustvarjene za namene namakanja.
8.03.04		voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz skupnega vodovodnega omrežja Viri vode zunaj kmetijskega gospodarstva razen virov, navedenih v „površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov“, do katerih imata dostop vsaj dve gospodarstvi. Običajno se za dostop do teh virov zaračunava pristojbina.
8.03.99.		drugi viri Drugi viri vode za namakanje, ki niso navedeni drugje. To je lahko voda iz virov z visoko vsebnostjo soli, kot sta Atlantik ali Sredozemsko morje, ki se jo pred uporabo obdela (razsoli), da se zmanjša koncentracija soli, ali voda iz virov somornice (nizka vsebnost soli), kot so Baltsko morje in nekatere reke, ki jo je mogoče uporabiti neposredno, to pomeni neobdelano. Voda, ki se lahko po čiščenju kot predelana voda ponovno dovaja uporabniku.
8.04	Letna količina vode za namakanje Količina vode, ki se je v 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja uporabila za namakanje na gospodarstvu, ne glede na vir.

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 329/29

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1201/2009

z dne 30. novembra 2009

o izvajanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 763/2008 z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (1) in zlasti člena 5(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da se zagotovi primerljivost podatkov, pridobljenih na podlagi popisov prebivalstva in stanovanj, ki se izvajajo v državah članicah, in da se omogoči izdelava zanesljivih pregledov na ravni Skupnosti, morajo biti vsebine popisa, določene v Uredbi (ES) št. 763/2008, enako opredeljene in razčlenjene v vseh državah članicah. Uredba (ES) št. 763/2008 zato zahteva, da Evropska komisija sprejme tehnične specifikacije za te vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin.

(2)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba opredeljuje tehnične specifikacije za vsebine popisa in posamezne razčlembe teh vsebin, ki so potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 763/2008. Tehnične specifikacije, ki se uporabljajo za podatke, ki morajo biti predloženi Evropski komisiji za referenčno leto 2011, so navedene v prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. november 2009

Za Komisijo

Joaquin ALMUNIA

Član Komisije

(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 14.

PRILOGA

Tehnične specifikacije za vsebine popisa in posamezne razčlembe teh vsebin

Tehnične specifikacije so predstavljene na naslednji način:

—	Vsaka vsebina je opredeljena z naslovom.

—	Naslovu vsebine lahko sledijo tehnične specifikacije, ki se na splošno nanašajo na to vsebino.

—	Nato je (so) opredeljena(-e) razčlemba(-e) te vsebine. Nekatere vsebine imajo po več razčlemb z različnimi ravnmi podrobnosti. Kjer je ustrezno, „H“ pomeni razčlembo z najvišjo ravnjo podrobnosti, „M“ razčlembo s srednjo ravnjo podrobnosti in „L“ razčlembo z najnižjo ravnjo podrobnosti.

—	Opredeljeni so skupni seštevki, za katere se razčlembe uporabljajo. Vsaki razčlembi lahko sledijo dodatne tehnične specifikacije, ki se nanašajo posebej na to razčlembo.

Opredelitve, iz člena 2 Uredbe (ES) št. 763/2008, se uporabljajo tudi za to uredbo:

Vsebina: Kraj običajnega prebivališča

Pri uporabi opredelitve „običajnega prebivališča“ iz člena 2(d) Uredbe (ES) št. 763/2008, morajo države članice upoštevati naslednje posebne primere:

(a)

Če oseba med letom redno živi v več prebivališčih, se šteje, da je njen kraj običajnega prebivališča tisto prebivališče, kjer preživi večino časa v letu, ne glede na to, ali je to prebivališče znotraj države ali v tujini. Za osebo, ki je med tednom zaradi dela odsotna od doma in se v družinski dom vrača ob koncih tedna, pa se šteje, da je njen kraj običajnega prebivališča njen družinski dom, ne glede na to, ali je njen kraj dela drugje v državi ali v tujini.

(b)	Za osnovnošolce, srednješolce in študente, ki so med šolskim semestrom odsotni od doma, se šteje, da je njihov kraj običajnega prebivališča njihov družinski dom, ne glede na to, ali se izobražujejo drugje v državi ali v tujini.

(c)

Za študente terciarnega izobraževanja, ki so zaradi študija na visokošolski ustanovi ali univerzi odsotni od doma, se šteje, da je njihov kraj običajnega prebivališča njihov naslov med študijem, bodisi v okviru ustanove (na primer internat) ali zasebne nastanitve, oziroma ne glede na to, ali se izobražujejo znotraj države ali v tujini. Če je kraj izobraževanja znotraj države, se družinski dom izjemoma lahko šteje za kraj običajnega prebivališča.

(d)	Ustanova je lahko kraj običajnega prebivališča vseh njenih stanovalcev, ki med popisom v njej preživljajo oziroma bodo predvidoma preživeli 12 mesecev ali več.

(e)	Splošno pravilo glede tega, kje oseba običajno preživi večino svojega dnevnega počitka, se uporablja za osebe med opravljanjem obvezne vojaške dolžnosti in pripadnike oboroženih sil, ki živijo v vojašnicah ali taborih.

(f)	Za brezdomca ali osebo brez strehe nad glavo, nomade, potepuhe in osebe brez koncepta običajnega prebivališča se šteje, da je kraj popisa njihov kraj običajnega prebivališča.

(g)

Za otroka, ki ima izmenično dva kraja prebivališča (na primer, če sta njegova starša razvezana), se šteje, da je njegov kraj običajnega prebivališča tisti kraj, kjer preživi večino svojega časa. Če pri obeh starših preživi enako časa, se šteje, da je njegov kraj običajnega prebivališča tisti kraj, v katerem je otrok v noči popisa.

Na podlagi opredelitve kraja običajnega prebivališča se osebe, ki običajno prebivajo v kraju popisa, vendar so odsotne oziroma bodo med izvajanjem popisa predvidoma odsotne manj kot eno leto, obravnavajo kot začasno odsotne osebe, ki se kot take vključijo v skupno prebivalstvo. V nasprotju s tem pa se osebe, ki živijo oziroma bodo predvidoma živele izven kraja popisa eno leto ali več, ne obravnavajo kot začasno odsotne, zato se ne vključijo v skupno prebivalstvo. Na to ne vpliva dolžina občasnih obiskov pri njihovih družinah.

Osebe, ki so popisane, vendar ne izpolnjujejo pogojev za običajno prebivališče v kraju popisa, kar pomeni, da ne živijo oziroma predvidoma ne bodo živele v kraju popisa v neprekinjenem obdobju najmanj 12 mesecev, se obravnavajo kot začasno prisotne, zato se ne prištejejo k skupnemu rezidenčnemu prebivalstvu.

Geografsko območje (1)					GEO.N.	GEO.L.	GEO.M.	GEO.H.
0.	Skupaj (na ozemlju države članice)				0.	0.	0.	0.
x.	Vse regije NUTS 1 v državi članici					x.	x.	x.
	x.x.	Vse regije NUTS 2 v državi članici				x.x.	x.x.	x.x.
		x.x.x.	Vse regije NUTS 3 v državi članici				x.x.x.	x.x.x.
			x.x.x.x.	Vse regije LAU 2 v državi članici				x.x.x.x.

Namen razčlemb za „geografsko območje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah (kraj običajnega prebivališča). Prav tako se lahko uporabljajo za regionalno razdelitev seštevka, ki se ne nanaša niti na vsebino „kraj običajnega prebivališča“ niti na „lokacijo kraja dela“.

Za razčlembe „geografskega območja“ se uporabljajo različice klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in klasifikacije lokalnih upravnih enot (LAU), veljavne na dan 1. januarja 2011.

Vsebina: Lokacija kraja dela

Lokacija kraja dela je geografsko območje, na katerem trenutno zaposlena oseba opravlja svojo službo.

Kraj dela za osebe, ki večinoma delajo doma, je enak kraju njihovega običajnega prebivališča. Pojem „delo“ se nanaša na delo, ki ga opravlja „zaposlena oseba“, kakor je opredeljena znotraj vsebine „trenutni status aktivnosti“. Delo na domu „večinoma“ pomeni, da oseba ves čas ali večino časa dela doma, medtem ko manj ali nič časa preživi na drugem kraju dela.

Lokacija kraja dela (2)				LPW.N.	LPW.L.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Na ozemlju države članice			1.	1.
	1.x.	Vse regije NUTS 1 v državi članici			1.x.
		1.x.x.	Vse regije NUTS 2 v državi članici		1.x.x.
2.	Ne na ozemlju države članice			2.	2.
3.	Se ne uporablja (ne dela)			3.	3.

Namen razčlemb za „lokacijo kraja dela“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Za razčlembe „lokacije kraja dela“ se uporablja različica klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), veljavna na dan 1. januarja 2011.

Vsebina: Prostorska enota

Prostorska enota je opredeljena kot poseben naselitveni sklop, tj. območje, ki ga opredeljujejo prebivalci, živeči v sosednjih ali sklenjenih stavbah. Te stavbe lahko:

(a)	tvorijo neprekinjeno pozidano območje z jasno prepoznavnimi ulicami;

(b)	sestavljajo skupek stavb, za katerega se uporablja enotno lokalno poimenovanje, čeprav ni del prej navedenega pozidanega območja;

(c)	sestavljajo skupek stavb, od katerih nobena od svojega najbližjega soseda ni oddaljena več kot 200 metrov, čeprav ne izpolnjujejo nobenega od obeh zgoraj navedenih pogojev.

Pri uporabi te opredelitve je treba upoštevati, da določene namembnosti zemljišč ne prekinjajo pozidanega območja. Te kategorije zajemajo: industrijske in trgovske stavbe ter objekte, javne parke, igrišča in vrtove, nogometna igrišča in druge športne objekte, mostove čez reke, železniške proge, kanale, parkirišča in drugo prometno infrastrukturo, cerkve in pokopališča.

Regije LAU 2 z manj kot 2 000 prebivalci se lahko štejejo za eno prostorsko enoto.

Prebivalci prostorske enote so opredeljeni kot osebe, ki imajo običajno prebivališče v tej prostorski enoti.

Raztresena stavba se uvrsti v kategorijo, ki predstavlja število oseb z običajnim prebivališčem v tej stavbi.

Velikost prostorske enote		LOC.
0.	Skupaj	0.
1.	1 000 000 prebivalcev in več	1.
2.	od 500 000 do 999 999 prebivalcev	2.
3.	od 200 000 do 499 999 prebivalcev	3.
4.	od 100 000 do 199 999 prebivalcev	4.
5.	od 50 000 do 99 999 prebivalcev	5.
6.	od 20 000 do 49 999 prebivalcev	6.
7.	od 10 000 do 19 999 prebivalcev	7.
8.	od 5 000 do 9 999 prebivalcev	8.
9.	od 2 000 do 4 999 prebivalcev	9.
10.	od 1 000 do 1 999 prebivalcev	10.
11.	od 500 do 999 prebivalcev	11.
12.	od 200 do 499 prebivalcev	12.
13.	manj kot 200 prebivalcev	13.

Namen razčlembe za „velikost prostorske enote“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka enot, ki se lahko nahajajo v „prostorskih enotah“, vključno s seštevkom ali vmesnim seštevkom po osebah.

Vsebina: Spol

Spol		SEX.
0.	Skupaj	0.
1.	Moški	1.
2.	Ženski	2.

Namen razčlembe „spol“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Starost

Zabeleži se starost, ki je dopolnjena na referenčni datum (starost v dopolnjenih letih).

Starost				AGE.L.	AGE.M.	AGE.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	manj kot 15 let			1.	1.	1.
	1.1.	manj kot 5 let			1.1.	1.1.
		1.1.1	manj kot 1 leto			1.1.1
		1.1.2.	1 leto			1.1.2.
		1.1.3.	2 leti			1.1.3.
		1.1.4.	3 leta			1.1.4.
		1.1.5.	4 leta			1.1.5.
	1.2.	od 5 do 9 let			1.2.	1.2.
		1.2.1.	5 let			1.2.1.
		1.2.2.	6 let			1.2.2.
		1.2.3.	7 let			1.2.3.
		1.2.4.	8 let			1.2.4.
		1.2.5.	9 let			1.2.5.
	1.3.	od 10 do 14 let			1.3.	1.3.
		1.3.1.	10 let			1.3.1.
		1.3.2.	11 let			1.3.2.
		1.3.3.	12 let			1.3.3.
		1.3.4.	13 let			1.3.4.
		1.3.5.	14 let			1.3.5.
2.	od 15 do 29 let			2.	2.	2.
	2.1.	od 15 do 19 let			2.1.	2.1.
		2.1.1.	15 let			2.1.1.
		2.1.2.	16 let			2.1.2.
		2.1.3.	17 let			2.1.3.
		2.1.4.	18 let			2.1.4.
		2.1.5.	19 let			2.1.5.
	2.2.	od 20 do 24 let			2.2.	2.2.
		2.2.1.	20 let			2.2.1.
		2.2.2.	21 let			2.2.2.
		2.2.3.	22 let			2.2.3.
		2.2.4.	23 let			2.2.4.
		2.2.5.	24 let			2.2.5.
	2.3.	od 25 do 29 let			2.3.	2.3.
		2.3.1.	25 let			2.3.1.
		2.3.2.	26 let			2.3.2.
		2.3.3.	27 let			2.3.3.
		2.3.4.	28 let			2.3.4.
		2.3.5.	29 let			2.3.5.
3.	od 30 do 49 let			3.	3.	3.
	3.1.	od 30 do 34 let			3.1.	3.1.
		3.1.1.	30 let			3.1.1.
		3.1.2.	31 let			3.1.2.
		3.1.3.	32 let			3.1.3.
		3.1.4.	33 let			3.1.4.
		3.1.5.	34 let			3.1.5.
	3.2.	od 35 do 39 let			3.2.	3.2.
		3.2.1.	35 let			3.2.1.
		3.2.2.	36 let			3.2.2.
		3.2.3.	37 let			3.2.3.
		3.2.4.	38 let			3.2.4.
		3.2.5.	39 let			3.2.5.
	3.3.	od 40 do 44 let			3.3.	3.3.
		3.3.1.	40 let			3.3.1.
		3.3.2.	41 let			3.3.2.
		3.3.3.	42 let			3.3.3.
		3.3.4.	43 let			3.3.4.
		3.3.5.	44 let			3.3.5.
	3.4.	od 45 do 49 let			3.4.	3.4.
		3.4.1.	45 let			3.4.1.
		3.4.2.	46 let			3.4.2.
		3.4.3.	47 let			3.4.3.
		3.4.4.	48 let			3.4.4.
		3.4.5.	49 let			3.4.5.
4.	od 50 do 64 let			4.	4.	4.
	4.1.	od 50 do 54 let			4.1.	4.1.
		4.1.1.	50 let			4.1.1.
		4.1.2.	51 let			4.1.2.
		4.1.3.	52 let			4.1.3.
		4.1.4.	53 let			4.1.4.
		4.1.5.	54 let			4.1.5.
	4.2.	od 55 do 59 let			4.2.	4.2.
		4.2.1.	55 let			4.2.1.
		4.2.2.	56 let			4.2.2.
		4.2.3.	57 let			4.2.3.
		4.2.4.	58 let			4.2.4.
		4.2.5.	59 let			4.2.5.
	4.3.	od 60 do 64 let			4.3.	4.3.
		4.3.1.	60 let			4.3.1.
		4.3.2.	61 let			4.3.2.
		4.3.3.	62 let			4.3.3.
		4.3.4.	63 let			4.3.4.
		4.3.5.	64 let			4.3.5.
5.	od 65 do 84 let			5.	5.	5.
	5.1.	od 65 do 69 let			5.1.	5.1.
		5.1.1.	65 let			5.1.1.
		5.1.2.	66 let			5.1.2.
		5.1.3.	67 let			5.1.3.
		5.1.4.	68 let			5.1.4.
		5.1.5.	69 let			5.1.5.
	5.2.	od 70 do 74 let			5.2.	5.2.
		5.2.1.	70 let			5.2.1.
		5.2.2.	71 let			5.2.2.
		5.2.3.	72 let			5.2.3.
		5.2.4.	73 let			5.2.4.
		5.2.5.	74 let			5.2.5.
	5.3.	od 75 do 79 let			5.3.	5.3.
		5.3.1.	75 let			5.3.1.
		5.3.2.	76 let			5.3.2.
		5.3.3.	77 let			5.3.3.
		5.3.4.	78 let			5.3.4.
		5.3.5.	79 let			5.3.5.
	5.4.	od 80 do 84 let			5.4.	5.4.
		5.4.1.	80 let			5.4.1.
		5.4.2.	81 let			5.4.2.
		5.4.3.	82 let			5.4.3.
		5.4.4.	83 let			5.4.4.
		5.4.5.	84 let			5.4.5.
6.	85 let in več			6.	6.	6.
	6.1.	od 85 do 89 let			6.1.	6.1.
		6.1.1.	85 let			6.1.1.
		6.1.2.	86 let			6.1.2.
		6.1.3.	87 let			6.1.3.
		6.1.4.	88 let			6.1.4.
		6.1.5.	89 let			6.1.5.
	6.2.	od 90 do 94 let			6.2.	6.2.
		6.2.1.	90 let			6.2.1.
		6.2.2.	91 let			6.2.2.
		6.2.3.	92 let			6.2.3.
		6.2.4.	93 let			6.2.4.
		6.2.5.	94 let			6.2.5.
	6.3.	od 95 do 99 let			6.3.	6.3.
		6.3.1.	95 let			6.3.1.
		6.3.2.	96 let			6.3.2.
		6.3.3.	97 let			6.3.3.
		6.3.4.	98 let			6.3.4.
		6.3.5.	99 let			6.3.5.
	6.4.	100 let in več			6.4.	6.4.

Namen razčlemb za „spol“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Zakonski stan

Zakonski stan je opredeljen kot (pravni) zakonski status posameznika v odnosu do zakonskega prava (ali navad) določene države (tj. status de jure).

Oseba se uvrsti v skladu z njenim nazadnje pridobljenim zakonskim stanom, ki velja na referenčni datum.

Države članice posredujejo podatke o registriranih partnerstvih, če imajo pravni okvir za ureditev partnerstev:

(a)	ki imajo za posledico pravne zakonske obveznosti med dvema osebama,

(b)	vendar niso zakonske zveze in

(c)	izključujejo osebe, ki so poročene ali imajo pravne obveznosti, izhajajoče iz sedanjega partnerstva, vendar se sočasno zavezujejo k pravni obveznosti, izhajajoči iz nove zakonske zveze ali drugega tovrstnega partnerstva z drugo osebo.

Zakonski stan			LMS.
0.	Skupaj		0.
1.	Nikoli poročeni in nikoli v registriranem partnerstvu		1.
2.	Poročeni		2.
	2.1.	V zakonskem stanu z osebo drugega spola (neobvezno)	2.1.
	2.2.	V zakonskem stanu z istospolno osebo (neobvezno)	2.2.
3.	Ovdoveli (in ne ponovno poročeni ali v registriranem partnerstvu)		3.
4.	Razvezani (in ne ponovno poročeni ali v registriranem partnerstvu)		4.
5.	V registriranem partnerstvu		5.
	5.1.	V registriranem partnerstvu z osebo drugega spola (neobvezno)	5.1.
	5.2.	V registriranem partnerstvu z istospolno osebo (neobvezno)	5.2.
6.	Registrirano partnerstvo, ki se konča s smrtjo partnerja (in ne poročeni ali v novem registriranem partnerstvu)		6.
7.	Sodno razvezano registrirano partnerstvo (in ne poročeni ali v novem registriranem partnerstvu)		7.
8.	Ni navedeno		8.

Namen razčlembe „zakonski stan“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

V državah članicah, kjer zakonodaja določa, da se poročena partnerja lahko „sodno ločita“, se take „sodno ločene“ osebe uvrstijo pod rubriko „poročeni“ (LMS.2.).

Vsebina: Trenutni status aktivnosti

„Trenutni status aktivnosti“ pomeni trenutno razmerje osebe do gospodarske dejavnosti na podlagi enotedenskega referenčnega obdobja, ki je lahko natančno opredeljen teden, zadnji, nespremenljiv, koledarski teden ali zadnji dopolnjeni koledarski teden oziroma zadnjih sedem dni pred popisom.

„Trenutno delovno aktivno prebivalstvo“ zajema vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev med zaposlene ali brezposelne.

„ Zaposlene “ osebe zajemajo vse osebe, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu:

(a)	opravile najmanj eno uro dela za plačilo ali dobiček bodisi v gotovini ali v naravi;

(b)	začasno izostale iz delovnega mesta, na katerem so že delale in s katerim so ohranile formalno povezavo, oziroma niso opravljale samozaposlitvene dejavnosti.

Zaposlene osebe, ki trenutno ne delajo, se obravnavajo kot osebe v plačanem zaposlitvenem razmerju, če so imele formalno povezavo z delovnim mestom. Razlogi za tak začasen izostanek so lahko:

(a)	bolezen ali poškodba;

(b)	dopust ali počitnice;

(c)	stavka ali izprtje;

(d)	študijski ali izobraževalni dopust;

(e)	porodniški ali starševski dopust;

(f)	upad gospodarske dejavnosti;

(g)	začasna dezorganizacija ali prekinitev dela, na primer zaradi slabega vremena, mehanske ali električne okvare, pomanjkanja surovin ali goriv; ali

(h)	druga začasna odsotnost z dovoljenjem ali brez njega.

Formalna povezava z delovnim mestom se določi na podlagi enega ali več naslednjih pogojev:

(a)	neprekinjeno prejemanje plače ali mezde;

(b)	zagotovilo povratka na delo po izteku nepredvidenega dogodka oziroma dogovor o datumu vrnitve;

(c)	daljša odsotnost z delovnega mesta, med katero delavec, kjer je ustrezno, lahko dobiva nadomestilo plače, ne da bi moral sprejeti drugo delo.

Samozaposlene osebe (brez pomagajočih družinskih delavcev) so vključene med „zaposlene“, če so opravljale dejavnost med referenčnim tednom oziroma če so začasno odsotne od dela, medtem ko njihovo podjetje še naprej obstaja.

Pomagajoči družinski delavci so vključeni med „zaposlene“, če so med referenčnim tednom opravljali dejavnost.

Med „ brezposelne “ so vključene vse osebe, stare 15 let in več, ki so bile:

(a)	„brez dela“, tj. med referenčnim tednom niso bile v plačanem zaposlitvenem razmerju ali samozaposlene;

(b)	„trenutno na razpolago za delo“, tj. so bile na voljo za sklenitev plačanega zaposlitvenega razmerja ali samozaposlitve med referenčnim tednom in dva tedna po tem;

(c)	„iskalci dela“, tj. so naredile določene korake v smislu iskanja plačane zaposlitve ali samozaposlitve v štirih tednih, ki so se končali z referenčnim tednom.

Kategorija „trenutno delovno neaktivni“ vključuje osebe, ki so pod nacionalno opredeljeno minimalno starostjo za gospodarsko dejavnost.

Pri dodelitvi enotnega statusa aktivnosti določeni osebi ima status „zaposleni“ prednost pred statusom „brezposelni“, status „brezposelni“ pa ima prednost pred statusom „delovno neaktivni“.

Trenutni status aktivnosti				CAS.L.	CAS.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Trenutno delovno aktivni			1.	1.
	1.1.	Zaposleni		1.1.	1.1.
	1.2.	Brezposelni		1.2.	1.2.
		1.2.1.	Brezposelni, prej v zaposlitvenem razmerju		1.2.1.
		1.2.2.	Brezposelni, prej nikoli zaposleni		1.2.2.
2.	Trenutno delovno neaktivni			2.	2.
	2.1.	Osebe pod nacionalno opredeljeno minimalno starostjo za gospodarsko dejavnost			2.1.
	2.2.	Prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala			2.2.
	2.3.	Študenti (trenutno delovno neaktivni)			2.3.
	2.4.	Gospodinjski pomočniki in drugi			2.4.
		2.4.1.	Gospodinjski pomočniki (neobvezno)		2.4.1.
		2.4.2.	Drugi (neobvezno)		2.4.2.
3.	Ni navedeno			3.	3.

Namen razčlemb za „trenutni status aktivnosti“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Pri dodelitvi enotnega statusa aktivnosti vsaki osebi, ki trenutno ni delovno aktivna, ima status „osebe pod nacionalno opredeljeno minimalno starostjo za gospodarsko dejavnost“ prednost pred statusom „prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala“, status „prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala“ pred statusom „študenti (delovno neaktivni)“ in status „študenti (delovno neaktivni)“ pred statusom „gospodinjski pomočniki in drugi“.

Kategorija „študenti (delovno neaktivni)“ (CAS.H.2.3.) tako vključuje dijake in študente terciarnega izobraževanja, ki:

—	so dosegli ali presegli nacionalno opredeljeno minimalno starost za gospodarsko dejavnost;

—	niso delovno aktivni in

—	niso prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala.

Vsebina: Poklic

„Poklic“ se nanaša na vrsto dela, ki se opravlja na delovnem mestu. „Vrsto dela“ opredeljujejo glavne naloge in dolžnosti dela.

Uvrstitev določene osebe v okviru razčlemb vsebin „poklic“, „dejavnost“ in „zaposlitveni status“ mora temeljiti na istem delovnem mestu. Osebe, ki imajo več delovnih mest, se razvrstijo glede na poklic, ki ga opravljajo na osnovnem delovnem mestu, ki se določi na podlagi:

(1)	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

(2)	prejetega dohodka.

Poklic		OCC.
0.	Skupaj	0.
1.	Vodilni delavci	1.
2.	Strokovni delavci	2.
3.	Tehniki in pomožni strokovni delavci	3.
4.	Pisarniški pomočniki	4.
5.	Delavci na področju storitev in prodaje	5.
6.	Kvalificirani kmetijski, gozdarski in ribiški delavci	6.
7.	Delavci na področju obrti in povezanih dejavnosti	7.
8.	Upravljavci in sestavljavci naprav in strojev	8.
9.	Osnovni poklici	9.
10.	Poklici v oboroženih silah	10.
11.	Ni navedeno	11.
12.	Se ne uporablja	12.

Namen razčlembe „poklic“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Osebe, stare 15 let ali več, ki so bile:

—	zaposlene med referenčnim tednom ali

—	brezposelne med referenčnim tednom, vendar nikoli niso bile v zaposlitvenem razmerju,

se uvrstijo samo v eno kategorijo od OCC.1. do OCC.11. glede na poklic, ki so ga opravljale med zadnjo zaposlitvijo. Kategorije od OCC.1. do OCC.10. znotraj razčlembe „poklic“ navajajo 10 glavnih skupin iz klasifikacije ISCO-08 (COM).

Če poimenovanje kategorij iz klasifikacije ISCO (COM), veljavne na dan 1. januarja 2011, odstopa od poimenovanja v kategorijah od OCC.1. do OCC.10., se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije ISCO (COM), veljavne na dan 1. januarja 2011.

Osebe, stare manj kot 15 let, kot tudi osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	med referenčnim tednom delovno neaktivne ali

—	brezposelne, prej nikoli zaposlene (tj. še nikoli v svojem življenju niso bile zaposlene),

se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (OCC.12.).

Vsebina: Dejavnost (ekonomska aktivnost)

„Dejavnost (ekonomska aktivnost)“ se nanaša na vrsto proizvodnje ali dejavnosti ustanove ali podobne enote, v kateri je delovno mesto trenutno delovno aktivne osebe. Za osebe, ki jih določeno podjetje najame ali zaposli, vendar je njihovo delovno mesto pravzaprav v drugem podjetju („delavci, ki jih posreduje agencija“, „napoteni delavci“), se navede dejavnost (ekonomska aktivnost) ustanove ali podobne enote, kjer je njihovo dejansko delovno mesto.

Uvrstitev osebe v okviru razčlemb vsebin „poklic“, „dejavnost“ in „zaposlitveni status“ mora temeljiti na istem delovnem mestu. Osebe, ki imajo več delovnih mest, se razvrstijo v dejavnost (ekonomsko aktivnost) na podlagi njihovega osnovnega delovnega mesta, ki se določi na podlagi:

—	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejetega dohodka.

Dejavnost (ekonomska aktivnost)			IND.L.	IND.H.
0.	Skupaj		0.	0.
1.	Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov		1.	1.
2.	Predelovalne dejavnosti, rudarstvo in kamnoseštvo ter druge dejavnosti		2.	2.
	2.1.	Rudarstvo in kamnoseštvo		2.1.
	2.2.	Predelovalne dejavnosti		2.2.
	2.3.	Oskrba z električno energijo, plinom, paro in vročo vodo		2.3.
	2.4.	Oskrba z vodo, kanalizacija, ravnanje z odpadki in aktivnosti saniranja okolja		2.4.
3.	Gradbeništvo		3.	3.
4.	Trgovina na drobno in debelo, promet in skladiščenje, gostinstvo		4.	4.
	4.1.	Trgovina na drobno in debelo; popravila motornih vozil		4.1.
	4.2.	Promet in skladiščenje		4.2.
	4.3.	Gostinstvo		4.3.
5.	Obveščanje in komunikacije		5.	5.
6.	Finančne in zavarovalniške dejavnosti		6.	6.
7.	Poslovanje z nepremičninami		7.	7.
8.	Strokovne, znanstvene, tehnične, upravne in podporne storitvene dejavnosti		8.	8.
	8.1.	Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti		8.1.
	8.2.	Dejavnosti upravnih in podpornih služb		8.2.
9.	Dejavnosti javne uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva		9.	9.
	9.1.	Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost		9.1.
	9.2.	Izobraževanje		9.2.
	9.3.	Zdravstvo in socialno varstvo		9.3.
10.	Druge storitve		10.	10.
	10.1.	Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti		10.1.
	10.2.	Druge storitvene dejavnosti		10.2.
	10.3.	Dejavnosti gospodinjstev kot delodajalcev; neločene dejavnosti proizvodnje blaga in storitev gospodinjstev za lastno uporabo		10.3.
	10.4.	Dejavnosti ekstrateritorialnih organizacij in organov		10.4.
11.	Ni navedeno		11.	11.
12.	Se ne uporablja		12.	12.

Namen razčlembe „dejavnost (ekonomska aktivnost)“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Osebe, stare 15 let ali več, ki so bile:

—	zaposlene med referenčnim tednom ali

—	brezposelne med referenčnim tednom, vendar nikoli niso bile v zaposlitvenem razmerju,

se razvrstijo od IND.L.1. do IND.L.10. in od IND.H.1. do IND.H.10.4. glede na dejavnost, v okviru katere so delovale v času svoje zadnje zaposlitve. Kategorije od IND.H.1. do IND.H.10.4. znotraj razčlembe „dejavnost (ekonomska aktivnost)“ navajajo 21 oddelkov klasifikacije NACE Rev. 2 in ustreznih agregatov.

Če poimenovanje oddelkov iz klasifikacije NACE, veljavne na dan 1. januarja 2011, odstopa od tistega, ki je navedeno v razčlembi „dejavnost (ekonomska aktivnost)“, se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije NACE, veljavne na dan 1. januarja 2011.

Osebe, stare manj kot 15 let, kot tudi osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	delovno neaktivne med referenčnim tednom ali

—	brezposelne, prej nikoli zaposlene (tj. še nikoli v svojem življenju niso bile zaposlene),

se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (IND.L.12., IND.H.12.).

Vsebina: Zaposlitveni status osebe

„ Zaposleni “ je oseba, ki opravlja službo v „plačanem zaposlitvenem razmerju“, tj. službo, v kateri eksplicitna ali implicitna pogodba o zaposlitvi tej osebi zagotavlja osnovni osebni prejemek, ki je neodvisen od prihodkov enote, za katero dela (ta enota je lahko gospodarska družba, neprofitna ustanova, vladna enota ali gospodinjstvo). Za osebe v „plačanem zaposlitvenem razmerju“ je značilno, da prejemajo plačo, lahko pa so plačane tudi na podlagi provizije od prodaje, odstotkov od kosa, bonusov ali plačila v naravi, kot so na primer hrana, nastanitev ali usposabljanje. Nekatera ali vsa orodja, osnovna delovna sredstva, informacijski sistemi in/ali prostori, ki jih uporablja zaposlena oseba, so lahko v lasti drugih oseb, zato lahko zaposlena oseba dela pod neposrednim nadzorom oziroma po strogih navodilih lastnika(-ov) ali drugih oseb, ki jih lastniki zaposlujejo.

„ Delodajalec “ je oseba, ki dela za lasten račun ali z majhnim številom partnerjev, opravlja dejavnost „samozaposlitve“ in pri tem stalno (vključno z referenčnim tednom) zaposluje eno ali več oseb, ki zanjo delajo kot „zaposleni“. Samozaposlena oseba sprejema poslovne odločitve, ki vplivajo na podjetje, ali pooblasti drugo osebo za take odločitve, pri čemer obdrži odgovornost za blaginjo podjetja.

Če je oseba delodajalec in delojemalec, se uvrsti samo v eno skupino glede na:

—	čas, ki ga preživi na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejeti dohodek.

„ Samostojni delavec “ je oseba, ki dela za lasten račun oziroma skupaj z enim ali nekaj partnerji, opravlja dejavnost „samozaposlitve“, vendar nima stalno „zaposlenih“ (vključno z referenčnim tednom).

„ Pomagajoči družinski delavec “ je oseba, ki:

—	opravlja dejavnost „samozaposlitve“ v tržno usmerjenem podjetju, ki ga vodi povezana oseba, živeča v istem gospodinjstvu, in

—	se ne more obravnavati kot partner (torej delodajalec ali samostojni delavec), ker stopnja predanosti delovanju podjetja glede na delovni čas ali druge dejavnike, ki se določijo na podlagi nacionalnih okoliščin, ni primerljiva s tisto, ki jo izkazuje vodja podjetja.

„ Član zadruge proizvajalcev “ je oseba, ki opravlja dejavnost „samozaposlitve“ v okviru ustanove, organizirane kot zadruga, v kateri vsak član enakopravno z drugimi člani odloča o organizaciji proizvodnje, prodaje in/ali drugih dejavnosti, o naložbah in razdelitvi prihodkov med člani.

Uvrstitev osebe v okviru razčlemb vsebin „poklic“, „dejavnost“ in „zaposlitveni status“ mora temeljiti na istem delovnem mestu. Zaposlitveni status osebe, ki opravlja več služb, se opredeli glede na njeno osnovno delovno mesto, ki se določi na podlagi:

—	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejetega dohodka.

Zaposlitveni status osebe			SIE.
0.	Skupaj		0.
1.	Zaposleni		1.
2.	Delodajalci		2.
3.	Samostojni delavci		3.
4.	Drugi („pomagajoči družinski delavci“ in „člani zadrug proizvajalcev“)		4.
	4.1.	Pomagajoči družinski delavci (neobvezno)	4.1.
	4.2.	Člani zadrug proizvajalcev (neobvezno)	4.2.
5.	Ni navedeno		5.
6.	Se ne uporablja		6.

Namen razčlembe „zaposlitveni status osebe“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Osebe, stare 15 let ali več, ki so bile:

—	med referenčnim tednom zaposlene ali

—	med referenčnim tednom brezposelne, vendar nikoli niso bile v zaposlitvenem razmerju,

se uvrstijo samo v eno kategorijo od SIE.1. do SIE.5. glede na njihov zaposlitveni status med zadnjo zaposlitvijo.

Osebe, stare manj kot 15 let ter osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	med referenčnim tednom delovno neaktivne ali

—	brezposelne, prej nikoli zaposlene (tj. še nikoli v svojem življenju niso bile zaposlene),

se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (SIE.6.).

Vsebina: Dosežena izobrazba

Dosežena izobrazba se nanaša na najvišjo uspešno dokončano stopnjo v izobraževalnem sistemu države, kjer je potekalo izobraževanje. Upošteva se vsaka izobrazba, ki je pomembna za dosego določene stopnje, tudi če ni bila pridobljena v okviru šol in univerz.

Dosežena izobrazba (najvišja dokončana stopnja)		EDU.
0.	Skupaj	0.
1.	Brez formalne izobrazbe	1.
2.	ISCED stopnja 1. Primarno izobraževanje	2.
3.	ISCED stopnja 2. Nižje sekundarno izobraževanje	3.
4.	ISCED stopnja 3. Višje sekundarno izobraževanje	4.
5.	ISCED stopnja 4. Posekundarno neterciarno izobraževanje	5.
6.	ISCED stopnja 5. Prvo obdobje terciarnega izobraževanja	6.
7.	ISCED stopnja 6. Drugo obdobje terciarnega izobraževanja	7.
8.	Ni navedeno (za osebe, stare 15 let in več)	8.
9.	Se ne uporablja (osebe, mlajše od 15 let)	9.

Namen razčlembe „dosežena izobrazba (najvišja dokončana stopnja)“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Osebe, stare 15 let ali več, se uvrstijo samo v eno kategorijo od EDU.1. do EDU.8. v skladu z izobrazbo, ki so jo dosegle (najvišja dokončana stopnja). Osebe, ki so mlajše od 15 let, se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (EDU.9.).

Če poimenovanje kategorij iz klasifikacije ISCED, veljavne na dan 1. januarja 2011, odstopa od poimenovanja v kategorijah od EDU.2. do EDU.7., se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije ISCED, veljavne na dan 1. januarja 2011.

Vsebina: Država/kraj rojstva

Podatek o „kraju rojstva“ se navede glede na kraj običajnega prebivališča matere v času rojstva oziroma, če ta podatek ni na voljo, glede na kraj rojstva.

Podatek o državi rojstva se navede ob upoštevanju veljavnih mednarodnih meja na dan 1. januarja 2011.

„Država članica EU“ pomeni državo, ki je članica Evropske unije na dan 1. januarja 2011.

Država/kraj rojstva					POB.L.	POB.M.	POB.H.
0.	Skupaj				0.	0.	0.
1.	Kraj rojstva v državi poročevalki				1.	1.	1.
2.	Kraj rojstva ni v državi poročevalki				2.	2.	2.
	2.1.	Druga država članica EU			2.1.	2.1.	2.1.
		2.1.01.	Belgija				2.1.01.
		2.1.02.	Bolgarija				2.1.02.
		2.1.03.	Češka				2.1.03.
		2.1.04.	Danska				2.1.04.
		2.1.05.	Nemčija				2.1.05.
		2.1.06.	Estonija				2.1.06.
		2.1.07.	Irska				2.1.07.
		2.1.08.	Grčija				2.1.08.
		2.1.09.	Španija				2.1.09.
		2.1.10.	Francija				2.1.10.
		2.1.11.	Italija				2.1.11.
		2.1.12.	Ciper				2.1.12.
		2.1.13.	Latvija				2.1.13.
		2.1.14.	Litva				2.1.14.
		2.1.15.	Luksemburg				2.1.15.
		2.1.16.	Madžarska				2.1.16.
		2.1.17.	Malta				2.1.17.
		2.1.18.	Nizozemska				2.1.18.
		2.1.19.	Avstrija				2.1.19.
		2.1.20.	Poljska				2.1.20.
		2.1.21.	Portugalska				2.1.21.
		2.1.22.	Romunija				2.1.22.
		2.1.23.	Slovenija				2.1.23.
		2.1.24.	Slovaška				2.1.24.
		2.1.25.	Finska				2.1.25.
		2.1.26.	Švedska				2.1.26.
		2.1.27.	Združeno kraljestvo				2.1.27.
	2.2.	Izven EU			2.2.	2.2.	2.2.
		2.2.1.	Izven EU, a še vedno v Evropi			2.2.1.	2.2.1.
			2.2.1.01.	Albanija			2.2.1.01.
			2.2.1.02.	Andora			2.2.1.02.
			2.2.1.03.	Belorusija			2.2.1.03.
			2.2.1.04.	Hrvaška			2.2.1.04.
			2.2.1.05.	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (3)			2.2.1.05.
			2.2.1.06.	Gibraltar			2.2.1.06.
			2.2.1.07.	Guernsey			2.2.1.07.
			2.2.1.08.	Islandija			2.2.1.08.
			2.2.1.09.	Otok Man			2.2.1.09.
			2.2.1.10.	Jersey			2.2.1.10.
			2.2.1.11.	Kosovo (Resolucija 1244/99 Varnostnega sveta ZN)			2.2.1.11.
			2.2.1.12.	Lihtenštajn			2.2.1.12.
			2.2.1.13.	Moldavija			2.2.1.13.
			2.2.1.14.	Monako			2.2.1.14.
			2.2.1.15.	Črna gora			2.2.1.15.
			2.2.1.16.	Norveška			2.2.1.16.
			2.2.1.17.	Bosna in Hercegovina			2.2.1.17.
			2.2.1.18.	Ruska federacija			2.2.1.18.
			2.2.1.19.	San Marino			2.2.1.19.
			2.2.1.20.	Sark			2.2.1.20.
			2.2.1.21.	Srbija			2.2.1.21.
			2.2.1.22.	Švica			2.2.1.22.
			2.2.1.23.	Ukrajina			2.2.1.23.
			2.2.1.24.	Vatikanska mestna država			2.2.1.24.
			2.2.1.25.	Ferski otoki			2.2.1.25.
		2.2.2.	Afrika			2.2.2.	2.2.2.
			2.2.2.01.	Alžirija			2.2.2.01.
			2.2.2.02.	Angola			2.2.2.02.
			2.2.2.03.	Benin			2.2.2.03.
			2.2.2.04.	Bocvana			2.2.2.04.
			2.2.2.05.	Burkina Faso			2.2.2.05.
			2.2.2.06.	Burundi			2.2.2.06.
			2.2.2.07.	Kamerun			2.2.2.07.
			2.2.2.08.	Zelenortski otoki			2.2.2.08.
			2.2.2.09.	Srednjeafriška republika			2.2.2.09.
			2.2.2.10.	Čad			2.2.2.10.
			2.2.2.11.	Komori			2.2.2.11.
			2.2.2.12.	Kongo			2.2.2.12.
			2.2.2.13.	Slonokoščena obala			2.2.2.13.
			2.2.2.14.	Demokratična republika Kongo			2.2.2.14.
			2.2.2.15.	Džibuti			2.2.2.15.
			2.2.2.16.	Egipt			2.2.2.16.
			2.2.2.17.	Ekvatorialna Gvineja			2.2.2.17.
			2.2.2.18.	Eritreja			2.2.2.18.
			2.2.2.19.	Etiopija			2.2.2.19.
			2.2.2.20.	Gabon			2.2.2.20.
			2.2.2.21.	Gambija			2.2.2.21.
			2.2.2.22.	Gana			2.2.2.22.
			2.2.2.23.	Gvineja			2.2.2.23.
			2.2.2.24.	Gvineja Bissau			2.2.2.24.
			2.2.2.25.	Kenija			2.2.2.25.
			2.2.2.26.	Lesoto			2.2.2.26.
			2.2.2.27.	Liberija			2.2.2.27.
			2.2.2.28.	Libija			2.2.2.28.
			2.2.2.29.	Madagaskar			2.2.2.29.
			2.2.2.30.	Malavi			2.2.2.30.
			2.2.2.31.	Mali			2.2.2.31.
			2.2.2.32.	Mavretanija			2.2.2.32.
			2.2.2.33.	Mauritius			2.2.2.33.
			2.2.2.34.	Mayotte			2.2.2.34.
			2.2.2.35.	Maroko			2.2.2.35.
			2.2.2.36.	Mozambik			2.2.2.36.
			2.2.2.37.	Namibija			2.2.2.37.
			2.2.2.38.	Niger			2.2.2.38.
			2.2.2.39.	Nigerija			2.2.2.39.
			2.2.2.40.	Ruanda			2.2.2.40.
			2.2.2.41.	Sveta Helena			2.2.2.41.
			2.2.2.42.	Sao Tome in Principe			2.2.2.42.
			2.2.2.43.	Senegal			2.2.2.43.
			2.2.2.44.	Sejšeli			2.2.2.44.
			2.2.2.45.	Sierra Leone			2.2.2.45.
			2.2.2.46.	Somalija			2.2.2.46.
			2.2.2.47.	Južna Afrika			2.2.2.47.
			2.2.2.48.	Sudan			2.2.2.48.
			2.2.2.49.	Svazi			2.2.2.49.
			2.2.2.50.	Togo			2.2.2.50.
			2.2.2.51.	Tunizija			2.2.2.51.
			2.2.2.52.	Uganda			2.2.2.52.
			2.2.2.53.	Tanzanija			2.2.2.53.
			2.2.2.54.	Zambija			2.2.2.54.
			2.2.2.55.	Zimbabve			2.2.2.55.
		2.2.3.	Karibi, Južna ali Srednja Amerika			2.2.3.	2.2.3.
			2.2.3.01.	Angvila			2.2.3.01.
			2.2.3.02.	Antigva in Barbuda			2.2.3.02.
			2.2.3.03.	Argentina			2.2.3.03.
			2.2.3.04.	Aruba			2.2.3.04.
			2.2.3.05.	Bahami			2.2.3.05.
			2.2.3.06.	Barbados			2.2.3.06.
			2.2.3.07.	Belize			2.2.3.07.
			2.2.3.08.	Bermudi			2.2.3.08.
			2.2.3.09.	Bolivija			2.2.3.09.
			2.2.3.10.	Brazilija			2.2.3.10.
			2.2.3.11.	Britanski Deviški otoki			2.2.3.11.
			2.2.3.12.	Kajmanski otoki			2.2.3.12.
			2.2.3.13.	Čile			2.2.3.13.
			2.2.3.14.	Kolumbija			2.2.3.14.
			2.2.3.15.	Kostarika			2.2.3.15.
			2.2.3.16.	Kuba			2.2.3.16.
			2.2.3.17.	Dominika			2.2.3.17.
			2.2.3.18.	Dominikanska republika			2.2.3.18.
			2.2.3.19.	Ekvador			2.2.3.19.
			2.2.3.20.	Salvador			2.2.3.20.
			2.2.3.21.	Falklandski otoki (Malvini)			2.2.3.21.
			2.2.3.22.	Francosko južno ozemlje			2.2.3.22.
			2.2.3.23.	Grenada			2.2.3.23.
			2.2.3.24.	Gvatemala			2.2.3.24.
			2.2.3.25.	Gvajana			2.2.3.25.
			2.2.3.26.	Haiti			2.2.3.26.
			2.2.3.27.	Honduras			2.2.3.27.
			2.2.3.28.	Jamajka			2.2.3.28.
			2.2.3.29.	Mehika			2.2.3.29.
			2.2.3.30.	Montserrat			2.2.3.30.
			2.2.3.31.	Nizozemski Antili			2.2.3.31.
			2.2.3.32.	Nikaragva			2.2.3.32.
			2.2.3.33.	Panama			2.2.3.33.
			2.2.3.34.	Paragvaj			2.2.3.34.
			2.2.3.35.	Peru			2.2.3.35.
			2.2.3.36.	Sveti Bartolomej			2.2.3.36.
			2.2.3.37.	Sveti Krištof in Nevis			2.2.3.37.
			2.2.3.38.	Sveta Lucija			2.2.3.38.
			2.2.3.39.	St. Maarten			2.2.3.39.
			2.2.3.40.	Saint Pierre in Miquelon			2.2.3.40.
			2.2.3.41.	Saint Vincent in Grenadine			2.2.3.41.
			2.2.3.42.	Surinam			2.2.3.42.
			2.2.3.43.	Trinidad in Tobago			2.2.3.43.
			2.2.3.44.	Otoki Turks in Caicos			2.2.3.44.
			2.2.3.45.	Urugvaj			2.2.3.45.
			2.2.3.46.	Venezuela			2.2.3.46.
		2.2.4.	Severna Amerika			2.2.4.	2.2.4.
			2.2.4.01.	Kanada			2.2.4.01.
			2.2.4.02.	Grenlandija			2.2.4.02.
			2.2.4.03.	Združene države Amerike			2.2.4.03.
		2.2.5.	Azija			2.2.5.	2.2.5.
			2.2.5.01.	Afganistan			2.2.5.01.
			2.2.5.02.	Armenija			2.2.5.02.
			2.2.5.03.	Azerbajdžan			2.2.5.03.
			2.2.5.04.	Bahrajn			2.2.5.04.
			2.2.5.05.	Bangladeš			2.2.5.05.
			2.2.5.06.	Butan			2.2.5.06.
			2.2.5.07.	Brunej			2.2.5.07.
			2.2.5.08.	Kambodža			2.2.5.08.
			2.2.5.09.	Kitajska			2.2.5.09.
			2.2.5.10.	Gruzija			2.2.5.10.
			2.2.5.11.	Indija			2.2.5.11.
			2.2.5.12.	Indonezija			2.2.5.12.
			2.2.5.13.	Irak			2.2.5.13.
			2.2.5.14.	Iran			2.2.5.14.
			2.2.5.15.	Izrael			2.2.5.15.
			2.2.5.16.	Japonska			2.2.5.16.
			2.2.5.17.	Jordanija			2.2.5.17.
			2.2.5.18.	Kazahstan			2.2.5.18.
			2.2.5.19.	Severna Koreja			2.2.5.19.
			2.2.5.20.	Južna Koreja			2.2.5.20.
			2.2.5.21.	Kuvajt			2.2.5.21.
			2.2.5.22.	Kirgizistan			2.2.5.22.
			2.2.5.23.	Laos			2.2.5.23.
			2.2.5.24.	Libanon			2.2.5.24.
			2.2.5.25.	Malezija			2.2.5.25.
			2.2.5.26.	Maldivi			2.2.5.26.
			2.2.5.27.	Mongolija			2.2.5.27.
			2.2.5.28.	Mjanmar			2.2.5.28.
			2.2.5.29.	Nepal			2.2.5.29.
			2.2.5.30.	Oman			2.2.5.30.
			2.2.5.31.	Pakistan			2.2.5.31.
			2.2.5.32.	Filipini			2.2.5.32.
			2.2.5.33.	Katar			2.2.5.33.
			2.2.5.34.	Saudova Arabija			2.2.5.34.
			2.2.5.35.	Singapur			2.2.5.35.
			2.2.5.36.	Šrilanka			2.2.5.36.
			2.2.5.37.	Sirija			2.2.5.37.
			2.2.5.38.	Tajvan, kitajska provinca			2.2.5.38.
			2.2.5.39.	Tadžikistan			2.2.5.39.
			2.2.5.40.	Tajska			2.2.5.40.
			2.2.5.41.	Vzhodni Timor			2.2.5.41.
			2.2.5.42.	Turčija			2.2.5.42.
			2.2.5.43.	Turkmenistan			2.2.5.43.
			2.2.5.44.	Združeni arabski emirati			2.2.5.44.
			2.2.5.45.	Uzbekistan			2.2.5.45.
			2.2.5.46.	Vietnam			2.2.5.46.
			2.2.5.47.	Jemen			2.2.5.47.
		2.2.6.	Oceanija			2.2.6.	2.2.6.
			2.2.6.01.	Avstralija			2.2.6.01.
			2.2.6.02.	Federativne države Mikronezije			2.2.6.02.
			2.2.6.03.	Fidži			2.2.6.03.
			2.2.6.04.	Francoska Polinezija			2.2.6.04.
			2.2.6.05.	Kiribati			2.2.6.05.
			2.2.6.06.	Marshallovi otoki			2.2.6.06.
			2.2.6.07.	Nauru			2.2.6.07.
			2.2.6.08.	Nova Kaledonija			2.2.6.08.
			2.2.6.09.	Nova Zelandija			2.2.6.09.
			2.2.6.10.	Palav			2.2.6.10.
			2.2.6.11.	Papua Nova Gvineja			2.2.6.11.
			2.2.6.12.	Samoa			2.2.6.12.
			2.2.6.13.	Salomonovi otoki			2.2.6.13.
			2.2.6.14.	Tonga			2.2.6.14.
			2.2.6.15.	Tuvalu			2.2.6.15.
			2.2.6.16.	Pitcairn			2.2.6.16.
			2.2.6.17.	Vanuatu			2.2.6.17.
			2.2.6.18.	Otoki Wallis in Futuna			2.2.6.18.
3.	Drugo				3.	3.	3.
	3.1.	Podatka ni mogoče razvrstiti v skladu s sedanjimi mejami (neobvezno)				3.1.	3.1.
		3.1.01.	Češkoslovaška (neobvezno)				3.1.01.
		3.1.02.	Sovjetska zveza (neobvezno)				3.1.02.
		3.1.03.	Jugoslavija (neobvezno)				3.1.03.
		3.1.04.	Druga ozemeljska skupnost (neobvezno)				3.1.04.
	3.2.	Zunaj vseh držav (neobvezno)				3.2.	3.2.
4.	Ni navedeno				4.	4.	4.

Namen razčlemb za „državo/kraj rojstva“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Seznam držav v razčlembi „država/kraj rojstva“ se uporablja izključno za statistične namene.

Za države poročevalke, ki so države članice EU, se ne uporablja podkategorija znotraj kategorije „druga država članica EU“ (POB.H.2.1.), ki se nanaša na njihovo državo članico. Za države poročevalke, ki niso države članice EU, se kategorija „druga država članica EU“ (POB.L.2.1., POB.M.2.1., POB.H.2.1.) spremeni v „država članica EU“.

Kategorija „podatka ni mogoče razvrstiti v skladu s sedanjimi mejami“ (POB.M.3.1., POB.H.3.1.) zajema osebe, katerih države rojstva so v času njihovega rojstva še obstajale, v času popisa pa ne obstajajo več, oziroma osebe, ki v skladu s sedanjimi mejami ne morejo biti enotno dodeljene eni državi, ki obstaja v času popisa.

Kategorija „zunaj vseh držav“ (POB.M.3.2, POB.H.3.2.) zajema osebe, pri katerih običajno prebivališče matere v času rojstva ni znano in so bile rojene zunaj meja vseh držav, na primer na morju ali v zraku.

Vsebina: Država državljanstva

„Državljanstvo“ pomeni posebno pravno vez med posameznikom in njegovo državo, pridobljeno ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, s poroko ali na drug način v skladu z nacionalno zakonodajo.

Oseba, ki ima dve ali več državljanstev, se uvrsti samo v eno državo državljanstva, ki se določi glede na naslednji prednostni vrstni red:

1.	država poročevalka ali

2.	če oseba nima državljanstva države poročevalke: druga država članica EU ali

3.	če oseba nima državljanstva druge države članice EU: druga država izven Evropske unije.

V primerih dvojnega državljanstva, kjer sta obe državi znotraj Evropske unije, nobena od njiju pa ni država poročevalka, države članice presodijo, katera država državljanstva se dodeli.

„Država članica EU“ pomeni državo, ki je na dan 1. januarja 2011 članica Evropske unije.

Država državljanstva					COC.L.	COC.M.	COC.H.
0.	Skupaj				0.	0.	0.
1.	Državljanstvo države poročevalke				1.	1.	1.
2.	Ni državljanstvo države poročevalke				2.	2.	2.
	2.1.	Ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU			2.1.	2.1.	2.1.
		2.1.01.	Belgija				2.1.01.
		2.1.02.	Bolgarija				2.1.02.
		2.1.03.	Češka				2.1.03.
		2.1.04.	Danska				2.1.04.
		2.1.05.	Nemčija				2.1.05.
		2.1.06.	Estonija				2.1.06.
		2.1.07.	Irska				2.1.07.
		2.1.08.	Grčija				2.1.08.
		2.1.09.	Španija				2.1.09.
		2.1.10.	Francija				2.1.10.
		2.1.11.	Italija				2.1.11.
		2.1.12.	Ciper				2.1.12.
		2.1.13.	Latvija				2.1.13.
		2.1.14.	Litva				2.1.14.
		2.1.15.	Luksemburg				2.1.15.
		2.1.16.	Madžarska				2.1.16.
		2.1.17.	Malta				2.1.17.
		2.1.18.	Nizozemska				2.1.18.
		2.1.19.	Avstrija				2.1.19.
		2.1.20.	Poljska				2.1.20.
		2.1.21.	Portugalska				2.1.21.
		2.1.22.	Romunija				2.1.22.
		2.1.23.	Slovenija				2.1.23.
		2.1.24.	Slovaška				2.1.24.
		2.1.25.	Finska				2.1.25.
		2.1.26.	Švedska				2.1.26.
		2.1.27.	Združeno kraljestvo				2.1.27.
	2.2.	Državljanstvo države, ki ni članica EU			2.2.	2.2.	2.2.
		2.2.1.	Druga evropska država			2.2.1.	2.2.1.
			2.2.1.01.	Albanija			2.2.1.01.
			2.2.1.02.	Andora			2.2.1.02.
			2.2.1.03.	Belorusija			2.2.1.03.
			2.2.1.04.	Hrvaška			2.2.1.04.
			2.2.1.05.	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)			2.2.1.05.
			2.2.1.06.	Ni uporabljeno			2.2.1.06.
			2.2.1.07.	Guernsey			2.2.1.07.
			2.2.1.08.	Islandija			2.2.1.08.
			2.2.1.09.	Otok Man			2.2.1.09.
			2.2.1.10.	Jersey			2.2.1.10.
			2.2.1.11.	Ni uporabljeno			2.2.1.11.
			2.2.1.12.	Lihtenštajn			2.2.1.12.
			2.2.1.13.	Moldavija			2.2.1.13.
			2.2.1.14.	Monako			2.2.1.14.
			2.2.1.15.	Črna gora			2.2.1.15.
			2.2.1.16.	Norveška			2.2.1.16.
			2.2.1.17.	Bosna in Hercegovina			2.2.1.17.
			2.2.1.18.	Ruska federacija			2.2.1.18.
			2.2.1.19.	San Marino			2.2.1.19.
			2.2.1.20.	Sark			2.2.1.20.
			2.2.1.21.	Srbija			2.2.1.21.
			2.2.1.22.	Švica			2.2.1.22.
			2.2.1.23.	Ukrajina			2.2.1.23.
			2.2.1.24.	Vatikanska mestna država			2.2.1.24.
			2.2.1.25.	Priznani nedržavljani			2.2.1.25.
			2.2.1.26.	Drugo			2.2.1.26.
		2.2.2.	Država v Afriki			2.2.2.	2.2.2.
			2.2.2.01.	Alžirija			2.2.2.01.
			2.2.2.02.	Angola			2.2.2.02.
			2.2.2.03.	Benin			2.2.2.03.
			2.2.2.04.	Bocvana			2.2.2.04.
			2.2.2.05.	Burkina Faso			2.2.2.05.
			2.2.2.06.	Burundi			2.2.2.06.
			2.2.2.07.	Kamerun			2.2.2.07.
			2.2.2.08.	Zelenortski otoki			2.2.2.08.
			2.2.2.09.	Srednjeafriška republika			2.2.2.09.
			2.2.2.10.	Čad			2.2.2.10.
			2.2.2.11.	Komori			2.2.2.11.
			2.2.2.12.	Kongo			2.2.2.12.
			2.2.2.13.	Slonokoščena obala			2.2.2.13.
			2.2.2.14.	Demokratična republika Kongo			2.2.2.14.
			2.2.2.15.	Džibuti			2.2.2.15.
			2.2.2.16.	Egipt			2.2.2.16.
			2.2.2.17.	Ekvatorialna Gvineja			2.2.2.17.
			2.2.2.18.	Eritreja			2.2.2.18.
			2.2.2.19.	Etiopija			2.2.2.19.
			2.2.2.20.	Gabon			2.2.2.20.
			2.2.2.21.	Gambija			2.2.2.21.
			2.2.2.22.	Gana			2.2.2.22.
			2.2.2.23.	Gvineja			2.2.2.23.
			2.2.2.24.	Gvineja Bissau			2.2.2.24.
			2.2.2.25.	Kenija			2.2.2.25.
			2.2.2.26.	Lesoto			2.2.2.26.
			2.2.2.27.	Liberija			2.2.2.27.
			2.2.2.28.	Libija			2.2.2.28.
			2.2.2.29.	Madagaskar			2.2.2.29.
			2.2.2.30.	Malavi			2.2.2.30.
			2.2.2.31.	Mali			2.2.2.31.
			2.2.2.32.	Mavretanija			2.2.2.32.
			2.2.2.33.	Mauritius			2.2.2.33.
			2.2.2.34.	Mayotte			2.2.2.34.
			2.2.2.35.	Maroko			2.2.2.35.
			2.2.2.36.	Mozambik			2.2.2.36.
			2.2.2.37.	Namibija			2.2.2.37.
			2.2.2.38.	Niger			2.2.2.38.
			2.2.2.39.	Nigerija			2.2.2.39.
			2.2.2.40.	Ruanda			2.2.2.40.
			2.2.2.41.	Sveta Helena			2.2.2.41.
			2.2.2.42.	Sao Tome in Principe			2.2.2.42.
			2.2.2.43.	Senegal			2.2.2.43.
			2.2.2.44.	Sejšeli			2.2.2.44.
			2.2.2.45.	Sierra Leone			2.2.2.45.
			2.2.2.46.	Somalija			2.2.2.46.
			2.2.2.47.	Južna Afrika			2.2.2.47.
			2.2.2.48.	Sudan			2.2.2.48.
			2.2.2.49.	Svazi			2.2.2.49.
			2.2.2.50.	Togo			2.2.2.50.
			2.2.2.51.	Tunizija			2.2.2.51.
			2.2.2.52.	Uganda			2.2.2.52.
			2.2.2.53.	Tanzanija			2.2.2.53.
			2.2.2.54.	Zambija			2.2.2.54.
			2.2.2.55.	Zimbabve			2.2.2.55.
		2.2.3.	Država na Karibih, v Južni ali Srednji Ameriki			2.2.3.	2.2.3.
			2.2.3.01.	Angvila			2.2.3.01.
			2.2.3.02.	Antigva in Barbuda			2.2.3.02.
			2.2.3.03.	Argentina			2.2.3.03.
			2.2.3.04.	Aruba			2.2.3.04.
			2.2.3.05.	Bahami			2.2.3.05.
			2.2.3.06.	Barbados			2.2.3.06.
			2.2.3.07.	Belize			2.2.3.07.
			2.2.3.08.	Bermudi			2.2.3.08.
			2.2.3.09.	Bolivija			2.2.3.09.
			2.2.3.10.	Brazilija			2.2.3.10.
			2.2.3.11.	Britanski Deviški otoki			2.2.3.11.
			2.2.3.12.	Kajmanski otoki			2.2.3.12.
			2.2.3.13.	Čile			2.2.3.13.
			2.2.3.14.	Kolumbija			2.2.3.14.
			2.2.3.15.	Kostarika			2.2.3.15.
			2.2.3.16.	Kuba			2.2.3.16.
			2.2.3.17.	Dominika			2.2.3.17.
			2.2.3.18.	Dominikanska republika			2.2.3.18.
			2.2.3.19.	Ekvador			2.2.3.19.
			2.2.3.20.	Salvador			2.2.3.20.
			2.2.3.21.	Falklandski otoki (Malvini)			2.2.3.21.
			2.2.3.22.	Francosko južno ozemlje			2.2.3.22.
			2.2.3.23.	Grenada			2.2.3.23.
			2.2.3.24.	Gvatemala			2.2.3.24.
			2.2.3.25.	Gvajana			2.2.3.25.
			2.2.3.26.	Haiti			2.2.3.26.
			2.2.3.27.	Honduras			2.2.3.27.
			2.2.3.28.	Jamajka			2.2.3.28.
			2.2.3.29.	Mehika			2.2.3.29.
			2.2.3.30.	Montserrat			2.2.3.30.
			2.2.3.31.	Nizozemski Antili			2.2.3.31.
			2.2.3.32.	Nikaragva			2.2.3.32.
			2.2.3.33.	Panama			2.2.3.33.
			2.2.3.34.	Paragvaj			2.2.3.34.
			2.2.3.35.	Peru			2.2.3.35.
			2.2.3.36.	Sveti Bartolomej			2.2.3.36.
			2.2.3.37.	Sveti Krištof in Nevis			2.2.3.37.
			2.2.3.38.	Sveta Lucija			2.2.3.38.
			2.2.3.39.	St. Maarten			2.2.3.39.
			2.2.3.40.	Saint Pierre in Miquelon			2.2.3.40.
			2.2.3.41.	Saint Vincent in Grenadine			2.2.3.41.
			2.2.3.42.	Surinam			2.2.3.42.
			2.2.3.43.	Trinidad in Tobago			2.2.3.43.
			2.2.3.44.	Otoki Turks in Caicos			2.2.3.44.
			2.2.3.45.	Urugvaj			2.2.3.45.
			2.2.3.46.	Venezuela			2.2.3.46.
		2.2.4.	Država v Severni Ameriki			2.2.4.	2.2.4.
			2.2.4.01.	Kanada			2.2.4.01.
			2.2.4.02.	Ni uporabljeno			2.2.4.02.
			2.2.4.03.	Združene države Amerike			2.2.4.03.
		2.2.5.	Država v Aziji			2.2.5.	2.2.5.
			2.2.5.01.	Afganistan			2.2.5.01.
			2.2.5.02.	Armenija			2.2.5.02.
			2.2.5.03.	Azerbajdžan			2.2.5.03.
			2.2.5.04.	Bahrajn			2.2.5.04.
			2.2.5.05.	Bangladeš			2.2.5.05.
			2.2.5.06.	Butan			2.2.5.06.
			2.2.5.07.	Brunej			2.2.5.07.
			2.2.5.08.	Kambodža			2.2.5.08.
			2.2.5.09.	Kitajska			2.2.5.09.
			2.2.5.10.	Gruzija			2.2.5.10.
			2.2.5.11.	Indija			2.2.5.11.
			2.2.5.12.	Indonezija			2.2.5.12.
			2.2.5.13.	Irak			2.2.5.13.
			2.2.5.14.	Iran			2.2.5.14.
			2.2.5.15.	Izrael			2.2.5.15.
			2.2.5.16.	Japonska			2.2.5.16.
			2.2.5.17.	Jordanija			2.2.5.17.
			2.2.5.18.	Kazahstan			2.2.5.18.
			2.2.5.19.	Severna Koreja			2.2.5.19.
			2.2.5.20.	Južna Koreja			2.2.5.20.
			2.2.5.21.	Kuvajt			2.2.5.21.
			2.2.5.22.	Kirgizistan			2.2.5.22.
			2.2.5.23.	Laos			2.2.5.23.
			2.2.5.24.	Libanon			2.2.5.24.
			2.2.5.25.	Malezija			2.2.5.25.
			2.2.5.26.	Maldivi			2.2.5.26.
			2.2.5.27.	Mongolija			2.2.5.27.
			2.2.5.28.	Mjanmar			2.2.5.28.
			2.2.5.29.	Nepal			2.2.5.29.
			2.2.5.30.	Oman			2.2.5.30.
			2.2.5.31.	Pakistan			2.2.5.31.
			2.2.5.32.	Filipini			2.2.5.32.
			2.2.5.33.	Katar			2.2.5.33.
			2.2.5.34.	Saudova Arabija			2.2.5.34.
			2.2.5.35.	Singapur			2.2.5.35.
			2.2.5.36.	Šrilanka			2.2.5.36.
			2.2.5.37.	Sirija			2.2.5.37.
			2.2.5.38.	Tajvan, kitajska provinca			2.2.5.38.
			2.2.5.39.	Tadžikistan			2.2.5.39.
			2.2.5.40.	Tajska			2.2.5.40.
			2.2.5.41.	Vzhodni Timor			2.2.5.41.
			2.2.5.42.	Turčija			2.2.5.42.
			2.2.5.43.	Turkmenistan			2.2.5.43.
			2.2.5.44.	Združeni arabski emirati			2.2.5.44.
			2.2.5.45.	Uzbekistan			2.2.5.45.
			2.2.5.46.	Vietnam			2.2.5.46.
			2.2.5.47.	Jemen			2.2.5.47.
		2.2.6.	Država v Oceaniji			2.2.6.	2.2.6.
			2.2.6.01.	Avstralija			2.2.6.01.
			2.2.6.02.	Federativne države Mikronezije			2.2.6.02.
			2.2.6.03.	Fidži			2.2.6.03.
			2.2.6.04.	Francoska Polinezija			2.2.6.04.
			2.2.6.05.	Kiribati			2.2.6.05.
			2.2.6.06.	Marshallovi otoki			2.2.6.06.
			2.2.6.07.	Nauru			2.2.6.07.
			2.2.6.08.	Nova Kaledonija			2.2.6.08.
			2.2.6.09.	Nova Zelandija			2.2.6.09.
			2.2.6.10.	Palav			2.2.6.10.
			2.2.6.11.	Papua Nova Gvineja			2.2.6.11.
			2.2.6.12.	Samoa			2.2.6.12.
			2.2.6.13.	Salomonovi otoki			2.2.6.13.
			2.2.6.14.	Tonga			2.2.6.14.
			2.2.6.15.	Tuvalu			2.2.6.15.
			2.2.6.16.	Pitcairn			2.2.6.16.
			2.2.6.17.	Vanuatu			2.2.6.17.
			2.2.6.18.	Otoki Wallis in Futuna			2.2.6.18.
3.	Brez državljanstva				3.	3.	3.
4.	Ni navedeno				4.	4.	4.

Namen razčlemb za „država državljanstva“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Seznam držav v razčlembi „država rojstva“ se uporablja izključno za statistične namene.

Za tiste države poročevalke, ki so države članice EU, se ne uporablja podkategorija znotraj kategorije „ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU“ (COC.H.2.1.), ki se nanaša na njihovo državo članico. Za tiste države poročevalke, ki niso države članice EU, se kategorija „ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU“ (COC.L.2.1. COC.M.2.1. COC.H.2.1.) spremeni v „državljanstvo države članice EU“.

Osebe, ki niso niti državljani nobene države niti brez državljanstva ter imajo nekatere, vendar ne vseh pravic in dolžnosti, povezanih z državljanstvom, se uvrstijo pod rubriko „priznani nedržavljani“ (COC.H.2.2.1.25.).

Vsebina: Ali je oseba kdaj živela v tujini in leto prihoda v državo (od leta 1980 dalje)

Leto prihoda pomeni koledarsko leto, v katerem je oseba nazadnje imela običajno prebivališče v državi. Navede se leto zadnjega prihoda v državo in ne leto prvega prihoda (tj. vsebina „leto prihoda v državo“ ne vsebuje podatkov o prekinjenem bivanju).

Leto prihoda v državo od leta 2000 dalje		YAT.
0.	Skupaj	0.
1.	Ali je oseba kdaj živela v tujini in v državo prispela leta 2000 ali pozneje	1.
2.	Oseba je živela v tujini in v državo prispela leta 1999 ali prej oziroma oseba nikoli ni živela v tujini	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „leto prihoda v državo od leta 2000 dalje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Razčlemba „leto prihoda v državo od leta 2000 dalje“ se osredotoča na mednarodno migracijo od leta 2000 dalje.

Leto prihoda v državo od leta 1980 dalje				YAE.L.	YAE.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Ali je oseba kdaj živela v tujini in v državo prispela leta 1980 ali pozneje			1.	1.
	1.1.	od 2010 do 2011		1.1.	1.1.
		1.1.1.	2011		1.1.1.
		1.1.2.	2010		1.1.2.
	1.2.	od 2005 do 2009		1.2.	1.2.
		1.2.1.	2009		1.2.1.
		1.2.2.	2008		1.2.2.
		1.2.3.	2007		1.2.3.
		1.2.4.	2006		1.2.4.
		1.2.5.	2005		1.2.5.
	1.3.	od 2000 do 2004		1.3.	1.3.
		1.3.1.	2004		1.3.1.
		1.3.2.	2003		1.3.2.
		1.3.3.	2002		1.3.3.
		1.3.4.	2001		1.3.4.
		1.3.5.	2000		1.3.5.
	1.4.	od 1995 do 1999		1.4.	1.4.
		1.4.1.	1999		1.4.1.
		1.4.2.	1998		1.4.2.
		1.4.3.	1997		1.4.3.
		1.4.4.	1996		1.4.4.
		1.4.5.	1995		1.4.5.
	1.5.	od 1990 do 1994		1.5.	1.5.
		1.5.1.	1994		1.5.1.
		1.5.2.	1993		1.5.2.
		1.5.3.	1992		1.5.3.
		1.5.4.	1991		1.5.4.
		1.5.5.	1990		1.5.5.
	1.6.	od 1985 do 1989		1.6.	1.6.
		1.6.1.	1989		1.6.1.
		1.6.2.	1988		1.6.2.
		1.6.3.	1987		1.6.3.
		1.6.4.	1986		1.6.4.
		1.6.5.	1985		1.6.5.
	1.7.	od 1980 do 1984		1.7.	1.7.
		1.7.1.	1984		1.7.1.
		1.7.2.	1983		1.7.2.
		1.7.3.	1982		1.7.3.
		1.7.4.	1981		1.7.4.
		1.7.5.	1980		1.7.5.
2.	Oseba je živela v tujini in v državo prispela leta 1979 ali prej oziroma oseba ni nikoli živela v tujini			2.	2.
	2.1.	Oseba je živela v tujini in v državo prispela leta 1979 ali prej (neobvezno)		2.1.	2.1.
	2.2.	Oseba ni nikoli živela v tujini (neobvezno)		2.2.	2.2.
3.	Ni navedeno			3.	3.

Namen razčlemb za „leto prihoda v državo od leta 1980 dalje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Razčlembe za „leto prihoda v državo od 1980 dalje“ se osredotočajo na mednarodno migracijo od leta 1980 dalje.

Podatki za leto 2011 zajemajo obdobje med 1. januarjem 2011 in referenčnim datumom.

Vsebina: Prejšnje običajno prebivališče in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča ali običajno prebivališče eno leto pred popisom

Navede se razmerje med krajem sedanjega običajnega prebivališča in krajem običajnega prebivališča eno leto pred popisom.

Kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom				ROY.
0.	Skupaj			0.
1.	Nespremenjeno običajno prebivališče			1.
2.	Spremenjeno običajno prebivališče			2.
	2.1.	Selitev znotraj države poročevalke		2.1.
		2.1.1.	Običajno prebivališče eno leto pred popisom je v istem območju NUTS 3 kot sedanje običajno prebivališče	2.1.1.
		2.1.2.	Običajno prebivališče eno leto pred popisom ni v istem območju NUTS 3 kot sedanje običajno prebivališče	2.1.2.
	2.2.	Selitev iz države zunaj države poročevalke		2.2.
3.	Ni navedeno			3.
4.	Se ne uporablja			4.

Namen razčlembe „kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

V razčlembi „kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom“ vsaka sprememba prebivališča zajema obdobje od enega leta pred referenčnim datumom do referenčnega datuma.

Otroci, mlajši od enega leta, se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (ROY.4.).

Države, ki zbirajo podatke o vsebini „prejšnje običajno prebivališče in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča“, morajo vse osebe, ki so v letu pred referenčnim datumom več kot enkrat spremenile svoje običajno prebivališče, uvrstiti glede na njihovo prejšnje običajno prebivališče, tj. kraj običajnega prebivališča, iz katerega so se preselile v svoj sedanji kraj običajnega prebivališča.

Vsebina: Gospodinjski status osebe

Države članice uporabijo za opredelitev zasebnih gospodinjstev „koncept vodenja gospodinjstva“ oziroma, če to ni mogoče, koncept „gospodinjskega bivanja“.

1. Koncept vodenja gospodinjstva

Glede na koncept vodenja gospodinjstva je zasebno gospodinjstvo bodisi:

(a)

samsko gospodinjstvo, to je oseba, ki živi sama v ločeni stanovanjski enoti ali je kot stanovalec naseljena v ločeni sobi (ali sobah) določene stanovanjske enote, vendar se ne združuje z nobenim od drugih stanovalcev te stanovanjske enote z namenom, da bi tvorila del večštevilčnega gospodinjstva, kot so določena spodaj, ali

(b)	večštevilčno gospodinjstvo, to je skupina dveh ali več oseb, ki se združijo z namenom, da naselijo celoto ali del stanovanjske enote ter se preskrbijo s hrano in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Člani take skupine lahko v večji ali manjši meri prispevajo k skupnim prihodkom.

2. Koncept gospodinjskega bivanja

Koncept gospodinjskega bivanja obravnava vse osebe, ki živijo v določeni stanovanjski enoti, kot člane istega gospodinjstva, torej ena naseljena stanovanjska enota pomeni eno gospodinjstvo. Zato je pri konceptu gospodinjskega bivanja število naseljenih stanovanjskih enot enako številu gospodinjstev, ki jih naseljujejo, lokacije stanovanjskih enot in gospodinjstev pa so iste.

Kategorija „osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu“ zajema „člane ožje družine“ (kategorija 1.1.) in „osebe izven ožje družine“ (kategorija 1.2.). Kategorija „člani ožje družine“ zajema vse osebe, ki pripadajo zasebnemu gospodinjstvu z ožjo družino, katere člani so. Kategorija „osebe zunaj ožje družine“ zajema vse osebe, ki bodisi spadajo v nedružinsko gospodinjstvo ali v družinsko gospodinjstvo, ne da bi bile član katere koli ožje družine v tem gospodinjstvu.

Gospodinjski status osebe					HST.L.	HST.M.	HST.H.
0.	Skupaj				0.	0.	0.
1.	Osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu				1.	1.	1.
	1.1.	Člani ožje družine				1.1.	1.1.
		1.1.1.	Osebe v zakonskem paru				1.1.1.
			1.1.1.1.	Osebe v paru mož/žena (neobvezno)			1.1.1.1.
			1.1.1.2.	Osebe v istospolnem zakonskem paru (neobvezno)			1.1.1.2.
		1.1.2.	Partnerji v registriranem partnerstvu				1.1.2.
			1.1.2.1.	Partnerji v registriranem partnerstvu z osebo drugega spola (neobvezno)			1.1.2.1.
			1.1.2.2.	Partnerji v registriranem partnerstvu z istospolno osebo (neobvezno)			1.1.2.2.
		1.1.3.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti				1.1.3.
			1.1.3.1.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti z osebo drugega spola (neobvezno)			1.1.3.1.
			1.1.3.2.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti z istospolno osebo (neobvezno)			1.1.3.2.
		1.1.4.	Enostarševske družine				1.1.4.
		1.1.5.	Sinovi/hčerke				1.1.5.
			1.1.5.1.	Ne iz enostarševske družine (neobvezno)			1.1.5.1.
			1.1.5.2.	Iz enostarševske družine (neobvezno)			1.1.5.2.
	1.2.	Osebe zunaj ožje družine				1.2.	1.2.
		1.2.1.	Osebe, ki živijo same				1.2.1.
		1.2.2.	Osebe, ki ne živijo same				1.2.2.
			1.2.2.1.	Osebe, ki živijo v gospodinjstvu s sorodnikom(-ki) (neobvezno)			1.2.2.1.
			1.2.2.2.	Osebe, ki živijo v gospodinjstvu izključno s sorodnikom(-ki) (neobvezno)			1.2.2.2.
	1.3.	Osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu, vendar kategorija ni navedena				1.3.	1.3.
2.	Osebe, ki ne živijo v zasebnem gospodinjstvu				2.	2.	2.
	2.1.	Osebe v institucionalnem gospodinjstvu				2.1.	2.1.
		2.1.1.	Osebe zunaj ožje družine (neobvezno)				2.1.1.
		2.1.2.	Člani ožje družine (neobvezno)				2.1.2.
			2.1.2.1.	Partnerji (neobvezno)			2.1.2.1.
			2.1.2.2.	Enostarševske družine (neobvezno)			2.1.2.2.
			2.1.2.3.	Sinovi/hčerke (neobvezno)			2.1.2.3.
	2.2.	Primarni brezdomci				2.2.	2.2.
	2.3.	Osebe, ki ne živijo v zasebnem gospodinjstvu, vendar kategorija ni navedena				2.3.	2.3.

Namen razčlemb za „gospodinjski status osebe“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Nedružinsko gospodinjstvo je lahko samsko gospodinjstvo („oseba, ki živi sama“ (HST.H.1.2.1.)) ali večštevilčno gospodinjstvo brez ožje družine. Kategorija „oseba, ki ne živi sama“ (HST.H.1.2.2.), zajema osebe, ki bodisi živijo v večštevilčnem gospodinjstvu brez ožje družine ali v družinskem gospodinjstvu, ne da bi bile člani katere koli ožje družine v tem gospodinjstvu. Osebe, ki pripadajo gospodinjstvu z generacijskim preskokom in niso člani nobene ožje družine v tem gospodinjstvu, se uvrstijo v neobvezno kategorijo „osebe, ki živijo v gospodinjstvu s sorodnikom(-ki)“ (HST.H.1.2.2.1.).

Pojem „sin/hčerka“ je v tehničnih specifikacijah za vsebino „družinski status osebe“ opredeljen kot pojem „otrok“.

„Par mož/žena“ pomeni poročeni raznospolni par.

„Registrirano partnerstvo“ je opredeljeno enako kot v tehničnih specifikacijah za vsebino „zakonski stan“. „Zunajzakonska skupnost“ je opredeljena enako kot v tehničnih specifikacijah za vsebino „družinski status osebe“.

Kategorija „partnerji“ (HST.H.2.1.2.1.) zajema „osebe v zakonskem paru“, „partnerje v registriranem partnerstvu“ in „partnerje v zunajzakonski skupnosti“.

„Primarni brezdomci“ (HST.H.2.2.) so osebe, ki živijo na ulici brez zatočišča, ki bi lahko spadalo v okvir bivalnih prostorov, kakor so opredeljeni v tehničnih specifikacijah za vsebino „tip bivalnih prostorov“.

Vsebina: Družinski status osebe

Ožja družina je v ožjem smislu opredeljena kot dve ali več oseb, ki spadajo v isto gospodinjstvo in so povezane kot mož in žena, kot partnerja v registriranem partnerstvu, kot partnerja v zunajzakonski skupnosti ali kot roditelj in otrok. Družina torej zajema par brez otrok, par z enim ali več otroki ali enostarševsko družino z enim ali več otroki. Ta koncept družine omejuje razmerja med otroki in odraslimi na neposredne sorodstvene vezi (prvega kolena), to je med roditelji in otroki.

Otrok (sin/hčerka) pomeni krvnega ali posvojenega sina oz. hčerko ali pastorka oz. pastorko (ne glede na starost ali zakonski stan), ki ima običajno prebivališče v gospodinjstvu najmanj enega roditelja in v istem gospodinjstvu nima partnerja ali svojih otrok. Rejenci niso vključeni. Sin ali hčerka, ki živi z zakonskim partnerjem, z registriranim partnerjem, s partnerjem v zunajzakonski skupnosti ali z enim ali več lastnimi otroki, se ne obravnava kot otrok. Za otroka, ki izmenično živi v dveh gospodinjstvih (na primer, če sta njegova roditelja razvezana), se šteje, da je njegovo gospodinjstvo tisto, kjer preživi večino časa. Če pri obeh roditeljih preživi enako časa, se šteje, da je njegovo gospodinjstvo tisto, v katerem je otrok v noči popisa.

Pojem par zajema poročene pare, pare v registriranih partnerstvih in pare, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. „Registrirano partnerstvo“ je opredeljeno enako kot v tehničnih specifikacijah za vsebino „zakonski stan“.

Dve osebi se obravnavata kot partnerja v „zunajzakonski skupnosti“, kadar:

—	pripadata istemu gospodinjstvu,

—	imata medsebojno razmerje, podobno zakonu, in

—	nista poročena oziroma nista v medsebojnem registriranem partnerstvu.

„Gospodinjstva z generacijskim preskokom“ (gospodinjstva, ki jih sestavlja stari starš ali stari starši ter eden ali več vnukov brez roditelja teh vnukov) niso vključena v opredelitev družine.

Razlikovanje med osebami v paru z osebo nasprotnega spola in osebami v istospolnem paru ni obvezno. „Par mož/žena“ pomeni poročeni raznospolni par.

Družinski status osebe				FST.L.	FST.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Partnerji			1.	1.
	1.1.	Osebe v zakonskem paru			1.1.
		1.1.1.	Osebe v paru mož/žena (neobvezno)		1.1.1.
		1.1.2.	Osebe v poročenem istospolnem paru (neobvezno)		1.1.2.
	1.2.	Partnerji v registriranem partnerstvu			1.2.
		1.2.1.	Partnerji v registriranem partnerstvu z osebo drugega spola (neobvezno)		1.2.1.
		1.2.2.	Partnerji v registriranem partnerstvu z istospolno osebo (neobvezno)		1.2.2.
	1.3.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti			1.3.
		1.3.1.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti z osebo drugega spola (neobvezno)		1.3.1.
		1.3.2.	Partnerji v zunajzakonski skupnosti z istospolno osebo (neobvezno)		1.3.2.
2.	Enostarševske družine			2.	2.
3.	Sinovi/hčerke			3.	3.
	3.1.	Ne iz enostarševske družine (neobvezno)			3.1.
	3.2.	Iz enostarševske družine (neobvezno)			3.2.
4.	Ni navedeno			4.	4.
5.	Se ne uporablja			5.	5.

Namen razčlemb za „družinski status osebe“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Kategorija „partnerji“ (FST.L.1.) zajema „osebe v zakonskem paru“, „partnerje v registriranem partnerstvu“ in „partnerje v zunajzakonski skupnosti“.

Osebe, ki ne živijo v ožji družini, se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (FST.L.5., FST.H.5.).

Vsebina: Tip ožje družine

Specifikacije za koncepte družine in opredelitve pojmov „ožja družina“, „otrok“, „par“ in „zunajzakonska skupnost“, ki so predvidene za vsebino „družinski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „tip ožje družine“.

Tip ožje družine				TFN.L.	TFN.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Družine poročenih parov			1.	1.
	1.1.	Družine poročenih parov brez bivajočih otrok			1.1.
		1.1.1.	Družine parov mož/žena (neobvezno)		1.1.1.
		1.1.2.	Družine poročenih istospolnih parov (neobvezno)		1.1.2.
	1.2.	Družine poročenih parov z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			1.2.
		1.2.1.	Družine parov mož/žena (neobvezno)		1.2.1.
		1.2.2.	Družine poročenih istospolnih parov (neobvezno)		1.2.2.
	1.3.	Družine poročenih parov, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			1.3.
		1.3.1.	Družine parov mož/žena (neobvezno)		1.3.1.
		1.3.2.	Družine poročenih istospolnih parov (neobvezno)		1.3.2.
2.	Družine parov v registriranem partnerstvu			2.	2.
	2.1.	Par v registriranem partnerstvu brez bivajočih otrok			2.1.
		2.1.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		2.1.1.
		2.1.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		2.1.2.
	2.2.	Par v registriranem partnerstvu z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.2.
		2.2.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		2.2.1.
		2.2.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		2.2.2.
	2.3.	Par v registriranem partnerstvu, pri čemer je najmlajši bivajoči sin/hčerka star 25 let ali več			2.3.
		2.3.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		2.3.1.
		2.3.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		2.3.2.
3.	Družine parov v zunajzakonski skupnosti			3.	3.
	3.1.	Pari v zunajzakonski skupnosti brez bivajočih otrok			3.1.
		3.1.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		3.1.1.
		3.1.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		3.1.2.
	3.2.	Pari v zunajzakonski skupnosti z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			3.2.
		3.2.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		3.2.1.
		3.2.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		3.2.2.
	3.3.	Pari v zunajzakonski skupnosti, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			3.3.
		3.3.1.	Družine raznospolnih parov (neobvezno)		3.3.1.
		3.3.2.	Družine istospolnih parov (neobvezno)		3.3.2.
4.	Družine očetov samohranilcev			4.	4.
	4.1.	Družine očetov samohranilcev z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			4.1.
	4.2.	Družine očetov samohranilcev, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			4.2.
5.	Družine mater samohranilk			5.	5.
	5.1.	Družine mater samohranilk z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			5.1.
	5.2.	Družine mater samohranilk, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			5.2.

Namen razčlemb za „tip ožje družine“ je razdelitev seštevka „ožjih družin“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Velikost ožje družine

Opredelitev pojma „ožja družina“, ki je predvidena za vsebino „družinski status osebe“, se uporablja tudi za vsebino „velikost ožje družine“.

Velikost ožje družine				SFN.L.	SFN.M.	SFN.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	2 osebi			1.	1.	1.
2.	od 3 do 5 oseb			2.	2.	2.
	2.1.	3 osebe			2.1.	2.1.
	2.2.	4 osebe			2.2.	2.2.
	2.3.	5 oseb			2.3.	2.3.
3.	6 oseb in več			3.	3.	3.
	3.1.	od 6 do 10 oseb			3.1.	3.1.
		3.1.1.	6 oseb			3.1.1.
		3.1.2.	7 oseb			3.1.2.
		3.1.3.	8 oseb			3.1.3.
		3.1.4.	9 oseb			3.1.4.
		3.1.5.	10 oseb			3.1.5.
	3.2.	11 oseb in več			3.2.	3.2.

Namen razčlemb za „velikost ožje družine“ je razdelitev seštevka „ožjih družin“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Tip zasebnega gospodinjstva

Specifikacije, ki so predvidene za vsebino „gospodinjski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „tip zasebnega gospodinjstva“.

Tip zasebnega gospodinjstva					TPH.L.	TPH.H.
0.	Skupaj				0.	0.
1.	Nedružinska gospodinjstva				1.	1.
	1.1.	Samska gospodinjstva			1.1.	1.1.
	1.2.	Večštevilčna gospodinjstva			1.2.	1.2.
2.	Enodružinska gospodinjstva				2.	2.
	2.1.	Gospodinjstva poročenih parov				2.1.
		2.1.1.	Poročeni pari brez bivajočih otrok			2.1.1.
			2.1.1.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.1.1.1.
			2.1.1.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.1.1.2.
		2.1.2.	Poročeni pari z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.1.2.
			2.1.2.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.1.2.1.
			2.1.2.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.1.2.2.
		2.1.3.	Poročeni pari, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			2.1.3.
			2.1.3.1	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.1.3.1.
			2.1.3.2	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.1.3.2.
	2.2.	Gospodinjstva registriranih partnerstev				2.2.
		2.2.1.	Registrirana partnerstva brez bivajočih otrok			2.2.1.
			2.2.1.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.2.1.1.
			2.2.1.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.2.1.2.
		2.2.2.	Registrirana partnerstva z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.2.2.
			2.2.2.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.2.2.1.
			2.2.2.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.2.2.2.
		2.2.3.	Registrirana partnerstva, pri katerih je najmlajši bivajoči otrok star 25 let ali več			2.2.3.
			2.2.3.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.2.3.1.
			2.2.3.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.2.3.2.
	2.3.	Gospodinjstva parov v zunajzakonski skupnosti				2.3.
		2.3.1.	Pari v zunajzakonski skupnosti brez bivajočih otrok			2.3.1.
			2.3.1.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.3.1.1.
			2.3.1.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.3.1.2.
		2.3.2.	Pari v zunajzakonski skupnosti z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.3.2.
			2.3.2.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.3.2.1.
			2.3.2.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.3.2.2.
		2.3.3.	Pari v zunajzakonski skupnosti, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			2.3.3.
			2.3.3.1.	Gospodinjstva raznospolnih parov (neobvezno)		2.3.3.1.
			2.3.3.2.	Gospodinjstva istospolnih parov (neobvezno)		2.3.3.2.
	2.4.	Gospodinjstva očetov samohranilcev				2.4.
		2.4.1.	Gospodinjstva očetov samohranilcev z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.4.1.
		2.4.2.	Gospodinjstva očetov samohranilcev, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			2.4.2.
	2.5.	Gospodinjstva mater samohranilk				2.5.
		2.5.1.	Gospodinjstva mater samohranilk z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.5.1.
		2.5.2.	Gospodinjstva mater samohranilk, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			2.5.2.
3.	Dvo- ali več družinska gospodinjstva				3.	3.

Namen razčlemb za „tip zasebnega gospodinjstva“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Velikost zasebnega gospodinjstva

Specifikacije za koncepte gospodinjstva, ki so predvidene za vsebino „gospodinjski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „velikost zasebnega gospodinjstva“.

Velikost zasebnega gospodinjstva				SPH.L.	SPH.M.	SPH.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	1 oseba			1.	1.	1.
2.	2 osebi			2.	2.	2.
3.	od 3 do 5 oseb			3.	3.	3.
	3.1.	3 osebe			3.1.	3.1.
	3.2.	4 osebe			3.2.	3.2.
	3.3.	5 oseb			3.3.	3.3.
4.	6 oseb in več			4.	4.	4.
	4.1.	od 6 do 10 oseb			4.1.	4.1.
		4.1.1.	6 oseb			4.1.1.
		4.1.2.	7 oseb			4.1.2.
		4.1.3.	8 oseb			4.1.3.
		4.1.4.	9 oseb			4.1.4.
		4.1.5.	10 oseb			4.1.5.
	4.2.	11 oseb in več			4.2.	4.2.

Namen razčlemb za „velikost zasebnega gospodinjstva“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje

Vsebina „status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje“ se nanaša na ureditev, v skladu s katero zasebno gospodinjstvo naseljuje celoto ali del stanovanjske enote.

Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje		TSH.
0.	Skupaj	0.
1.	Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik stanovanjske enote	1.
2.	Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član najemnik celote ali dela stanovanjske enote	2.
3.	Gospodinjstva, ki naseljujejo celoto ali del stanovanjske enote v skladu z drugo obliko stanovanjskega razmerja	3.
4.	Ni navedeno	4.

Namen razčlemb za „status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Gospodinjstva, ki odplačujejo hipoteko na stanovanjsko enoto, v kateri živijo, ali določeno obdobje odkupujejo svojo stanovanjsko enoto v skladu z drugimi finančnimi dogovori, se uvrstijo v kategorijo „gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik stanovanjske enote“ (TSH.1.).

Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik stanovanjske enote in najmanj en član najemnik celote ali dela stanovanjske enote, se uvrstijo v kategorijo „gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik stanovanjske enote“ (TSH.1.).

Vsebina: Oblika nastanitve

Vsebina „oblika nastanitve“ zajema celotno prebivalstvo in se nanaša na tip nastanitve, v kateri oseba običajno prebiva med popisom. To vključuje vse osebe, ki imajo običajno prebivališče v različnih tipih bivalnih prostorov, ali ki nimajo običajnega prebivališča in začasno bivajo v določenem tipu bivalnih prostorov oziroma osebe, ki so v času popisa brez strehe nad glavo in spijo na prostem ali v zasilnih zatočiščih.

Stanovalci so osebe z običajnim prebivališčem v krajih, ki so navedeni v ustreznih kategorijah.

„Stanovanja“ so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan:

(a)	uporabljajo kot prebivališče,

(b)	so prazni ali

(c)	rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo.

„Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti.

„Druge stanovanjske enote“ so koče, barake, kolibe, bivalne prikolice, plovila za bivanje, skednji, mlini, jame ali druga zatočišča, v katerih med popisom prebivajo ljudje, ne glede na to, ali so namenjena prebivanju ljudi ali ne.

„Skupni bivalni prostori“ so prostori, ki so predvideni za nastanitev večjih skupin posameznikov ali več gospodinjstev in jih med popisom najmanj ena oseba uporablja kot običajno prebivališče.

„Naseljena stanovanja“, druge stanovanjske enote in skupni bivalni prostori skupaj predstavljajo „bivalne prostore“. Vsak „bivalni prostor“ mora biti običajno prebivališče najmanj ene osebe.

Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.

Brezdomci (osebe, ki nimajo običajnega prebivališča v nobeni kategoriji bivalnih prostorov) so lahko osebe, ki živijo na ulici brez zatočišča, ki bi lahko spadalo v okvir bivalnih prostorov (primarno brezdomstvo), ali osebe, ki pogosto spreminjajo svojo začasno nastanitev (sekundarno brezdomstvo).

Oblika nastanitve			HAR.L.	HAR.H.
0.	Skupaj		0.	0.
1.	Stanovalci, ki živijo v stanovanju ali v skupnem bivalnem prostoru		1.	1.
	1.1.	Stanovalci, ki živijo v stanovanju	1.1.	1.1.
	1.2.	Stanovalci, ki živijo v skupnem bivalnem prostoru	1.2.	1.2.
2.	Stanovalci, ki živijo v drugi stanovanjski enoti, in brezdomci		2.	2.
	2.1.	Stanovalci, ki živijo v drugi stanovanjski enoti		2.1.
	2.2	Brezdomci		2.2.
3.	Ni navedeno		3.	3.

Namen razčlemb za „obliko nastanitve“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

V razčlembi HAR.L. sta kategoriji „skupaj“ (HAR.L.0.) in „stanovalci, ki živijo v drugi stanovanjski enoti, in brezdomci“ (HAR.L.2.) neobvezni.

Vsebina: Tip bivalnih prostorov

Bivalni prostor je nastanitev, ki je običajno prebivališče ene ali več oseb. Pojmi „stanovanja“, „druge stanovanjske enote“ in „skupni bivalni prostori“ so opredeljeni enako kot v vsebini „oblika nastanitve“.

Tip bivalnega prostora		TLQ.
0.	Skupaj	0.
1.	Naseljena stanovanja	1.
2.	Druge stanovanjske enote	2.
3.	Skupni bivalni prostori	3.
4.	Ni navedeno	4.

Namen razčlembe za „tip bivalnega prostora“ je razdelitev seštevka „bivalnih prostorov“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Naseljenost stanovanj

„Naseljena stanovanja“ so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb. „Nenaseljena stanovanja“ so stanovanja, ki med popisom niso običajno prebivališče nobene osebe.

Naseljenost stanovanj			OCS.
0.	Skupaj		0.
1.	Naseljena stanovanja		1.
2.	Nenaseljena stanovanja		2.
	2.1.	Stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo (neobvezno)	2.1.
	2.2.	Prazna stanovanja (neobvezno)	2.2.
3.	Ni navedeno		3.

Namen razčlemb za „naseljenost stanovanj“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Stanovanja, v katerih so navzoče osebe, ki niso zajete v popis, se uvrstijo v kategorijo „stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo“ (OCS.2.1.).

Vsebina: Tip lastništva

Vsebina „tip lastništva“ se nanaša na lastništvo stanovanja in ne na lastništvo zemljišča, na katerem stanovanje stoji.

„Lastniška stanovanja“ so tista, kjer je najmanj en stanovalec stanovanja lastnik delov ali celotnega stanovanja.

„Zadružno lastništvo“ se nanaša na lastništvo v okviru stanovanjske zadruge.

„Najeta stanovanja“ so tista, v katerih najmanj en stanovalec plačuje najemnino za uporabo stanovanja in v katerih noben stanovalec ni lastnik delov ali celotnega stanovanja.

Tip lastništva		OWS.
0.	Skupaj	0.
1.	Lastniška stanovanja	1.
2.	Stanovanja v zadružnem lastništvu	2.
3.	Najeta stanovanja	3.
4.	Stanovanja z drugimi tipi lastništva	4.
5.	Ni navedeno	5.
6.	Se ne uporablja	6.

Namen razčlembe „tip lastništva“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Nenaseljena stanovanja se uvrstijo pod rubriko „se ne uporablja“ (OWS.6.).

Vsebina: Število stanovalcev

Število stanovalcev določene stanovanjske enote je število oseb, za katere stanovanjska enota pomeni običajno prebivališče.

Število stanovalcev				NOC.L.	NOC.M.	NOC.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	1 oseba			1.	1.	1.
2.	2 osebi			2.	2.	2.
3.	od 3 do 5 oseb			3.	3.	3.
	3.1.	3 osebe			3.1.	3.1.
	3.2.	4 osebe			3.2.	3.2.
	3.3	5 oseb			3.3.	3.3.
4.	6 oseb in več			4.	4.	4.
	4.1.	od 6 do 10 oseb			4.1.	4.1.
		4.1.1.	6 oseb			4.1.1.
		4.1.2.	7 oseb			4.1.2.
		4.1.3.	8 oseb			4.1.3.
		4.1.4.	9 oseb			4.1.4.
		4.1.5.	10 oseb			4.1.5.
	4.2.	11 oseb ali več			4.2.	4.2.

Namen razčlemb za „število stanovalcev“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Uporabna površina in/ali število sob v stanovanjski enoti

Uporabna površina se opredeli kot:

—	površina, izmerjena med zunanjimi stenami brez nebivalnih kleti in podstrešij, ključno z vsemi skupnimi prostori v večstanovanjskih stavbah, ali

—	skupna površina sob, ki ustrezajo opredelitvi „soba“.

„Soba“ se opredeli kot prostor v stanovanjski enoti, obdan s stenami, segajočimi od tal do stropa ali strehe, ki je dovolj velik, da vanj lahko postavimo posteljo za odraslo osebo (najmanj 4 kvadratne metre), in je v večinskem predelu stropa visok najmanj 2 metra.

Države članice poročajo o „uporabni površini“ ali, če to ni mogoče, o „številu sob“.

Uporabna površina		UFS.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 30 kvadratnih metrov	1.
2.	30 – manj kot 40 kvadratnih metrov	2.
3.	40 – manj kot 50 kvadratnih metrov	3.
4.	50 – manj kot 60 kvadratnih metrov	4.
5.	60 – manj kot 80 kvadratnih metrov	5.
6.	80 – manj kot 100 kvadratnih metrov	6.
7.	100 – manj kot 120 kvadratnih metrov	7.
8.	120 – manj kot 150 kvadratnih metrov	8.
9.	150 kvadratnih metrov in več	9.
10.	Ni navedeno	10.

Namen razčlembe „uporabna površina“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Število sob		NOR.
0.	Skupaj	0.
1.	1 soba	1.
2.	2 sobi	2.
3.	3 sobe	3.
4.	4 sobe	4.
5.	5 sob	5.
6.	6 sob	6.
7.	7 sob	7.
8.	8 sob	8.
9.	9 sob in več	9.
10.	Ni navedeno	10.

Namen razčlembe „število sob“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Standard gostote

Vsebina „standard gostote“ se nanaša na uporabno površino v kvadratnih metrih ali število sob na število stanovalcev, kakor je opredeljeno v vsebini „število stanovalcev“.

Države članice poročajo o standardu gostote, ki se izmeri na podlagi „uporabne površine“ ali, če to ni mogoče, na podlagi „števila sob“.

Standard gostote (površina)		DFS.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 10 kvadratnih metrov na stanovalca	1.
2.	10 – manj kot 15 kvadratnih metrov na stanovalca	2.
3.	15 – manj kot 20 kvadratnih metrov na stanovalca	3.
4.	20 – manj kot 30 kvadratnih metrov na stanovalca	4.
5.	30 – manj kot 40 kvadratnih metrov na stanovalca	5.
6.	40 – manj kot 60 kvadratnih metrov na stanovalca	6.
7.	60 – manj kot 80 kvadratnih metrov na stanovalca	7.
8.	80 kvadratnih metrov in več na stanovalca	8.
9.	Ni navedeno	9.

Namen razčlembe „standard gostote (površina)“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov.

Standard gostote (število sob)		DRM.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 0,5 sobe na stanovalca	1.
2.	0,5 – manj kot 1,0 soba na stanovalca	2.
3.	1,0 – manj kot 1,25 sobe na stanovalca	3.
4.	1,25 – manj kot 1,5 sobe na stanovalca	4.
5.	1,5 – manj kot 2,0 sobe na stanovalca	5.
6.	2,0 – manj kot 2,5 sobe na stanovalca	6.
7.	2,5 – manj kot 3,0 sobe na stanovalca	7.
8.	3,0 in več sob na stanovalca	8.
9.	Ni navedeno	9.

Namen razčlembe „standard gostote (število sob)“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Vodovod

Vodovod		WSS.
0.	Skupaj	0.
1.	Oskrba z vodo v stanovanjski enoti	1.
2.	Brez oskrbe z vodo v stanovanjski enoti	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „vodovod“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stranišče

Stranišče		TOI.
0.	Skupaj	0.
1.	Stranišče na splakovanje v stanovanjski enoti	1.
2.	Brez stranišča na splakovanje v stanovanjski enoti	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „stranišče“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Kopalnica

Kopalnica je vsak prostor, namenjen za umivanje celotnega telesa in opremljen s prho.

Kopalnica		BAT.
0.	Skupaj	0.
1.	Nameščena kad ali prha v stanovanjski enoti	1.
2.	Brez nameščene kadi ali prhe v stanovanjski enoti	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „kopalnica“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Način ogrevanja

Stanovanjska enota se šteje za centralno ogrevano, če je ogrevanje zagotovljeno iz skupne centralne kurjave ali iz naprave v stavbi ali stanovanjski enoti, postavljeni za namene ogrevanja, ne glede na vir energije.

Način ogrevanja		TOH.
0.	Skupaj	0.
1.	Centralna kurjava	1.
2.	Brez centralne kurjave	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „način ogrevanja“ je razdelitev seštevka „stanovanjskih enot“ in vseh vmesnih seštevkov. Prav tako se lahko uporablja za razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stanovanja po vrsti stavbe

Vsebina „stanovanja po vrsti stavbe“ se nanaša na število stanovanj v stavbi, v kateri se nahaja stanovanje.

Stanovanja po vrsti stavbe			TOB.
0.	Skupaj		0.
1.	Stanovanja v stanovanjskih stavbah		1.
	1.1.	Stanovanja v enostanovanjskih stavbah	1.1.
	1.2.	Stanovanja v dvostanovanjskih stavbah	1.2.
	1.3.	Stanovanja v tro- ali večstanovanjskih stavbah	1.3.
2.	Stanovanja v nestanovanjskih stavbah		2.
3.	Ni navedeno		3.

Namen razčlembe „stanovanja po vrsti stavbe“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stanovanja po letu zgraditve

Vsebina „stanovanja po letu zgraditve“ se nanaša na leto, ko je bila stavba, v kateri se nahaja stanovanje, dokončana.

Stanovanja po letu zgraditve		POC.
0.	Skupaj	0.
1.	Pred letom 1919	1.
2.	1919–1945	2.
3.	1946–1960	3.
4.	1961–1970	4.
5.	1971–1980	5.
6.	1981–1990	6.
7.	1991–2000	7.
8.	2001–2005	8.
9.	2006 in pozneje	9.
10.	Ni navedeno	10.

Namen razčlembe „stanovanja po letu zgraditve“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

(1) Šifre „x.“, „x.x.“ in „x.x.x.“ so odvisne od klasifikacije NUTS, šifra „x.x.x.x.“ pa od klasifikacije LAU, veljavne v državi članici na dan 1. januarja 2011. Oznaka „N“ opredeljuje razčlembo, ki se nanaša na državno raven.

(2) Šifre „1x.“ in „1x.x“ so odvisne od klasifikacije NUTS, veljavne v državi članici na dan 1. januarja 2011. Oznaka „N“ opredeljuje razčlembo, ki se nanaša na državno raven.

(3) Začasno poimenovanje, ki ne vpliva na končno poimenovanje države po izteku pogajanj, ki trenutno potekajo v Združenih narodih.

(4) Začasno poimenovanje, ki ne vpliva na končno poimenovanje države po izteku pogajanj, ki trenutno potekajo v Združenih narodih.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.329.slv
Uradni list Evropske unije		L 329

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 52 15. december 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1200/2009 z dne 30. novembra 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s koeficienti glav živine ter opredelitvami značilnosti ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1201/2009 z dne 30. novembra 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin ( 1 )	29


	(1) Besedilo velja za EGP