II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

5.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 320/3

SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji

(2009/890/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odnosi med Armenijo in Evropsko unijo (EU) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike. EU in Armenija sta se 14. novembra 2006 dogovorili o Akcijskem načrtu evropske sosedske politike, ki opredeljuje srednjeročne prednostne naloge v odnosih med EU in Armenijo ter sorodne politike, ki naj bi omogočile tesnejše gospodarsko povezovanje. Okvir odnosov med EU in Armenijo se je razširil z novo vzpostavljenim Vzhodnim partnerstvom.

(2)	Od druge polovice leta 2008 armensko gospodarstvo vedno bolj ogroža mednarodna finančna kriza, ki se kaže v upadu proizvodnje, znižanju davčnih prihodkov in naraščanju zunanjih finančnih potreb.

(3)

Prilagajanje in okrevanje armenskega gospodarstva podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Marca 2009 so se armenske oblasti dogovorile z MDS o 540 milijonov USD vrednem stand-by aranžmaju, ki bo podprl armensko gospodarstvo pri doseganju potrebne prilagoditve na gospodarsko krizo.

(4)	Po nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer, potrebi po spremembi osnovnih gospodarskih predpostavk programa in večjih potrebah po zunanjem financiranju sta se Armenija in MDS sporazumeli o povišanju sredstev MDS za 250 milijonov USD, kar je 22. junija 2009 odobril upravni odbor MDS.

(5)	V letih 2009 in 2010 namerava Skupnost zagotoviti proračunsko podporo v obliki donacij v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI) za v skupnem znesku 32 milijonov EUR.

(6)	Glede na slabšanje gospodarskih razmer in napovedi je Armenija zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Skupnosti.

(7)

Glede na to, da ostaja v plačilni bilanci za leto 2010 vrzel v financiranju, je makrofinančna pomoč v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odgovor na zahtevo Armenije po podpori za gospodarsko stabilizacijo v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi sedanja finančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju proračunskih finančnih potreb.

(8)

Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih s sedanjo finančno pomočjo, mora Armenija določiti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, Komisija pa mora zagotoviti nadzorne mehanizme in revizije Računskega sodišča.

(9)	Izplačilo finančne pomoči Skupnosti ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(10)	To pomoč mora upravljati Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

(11)	Pogodba za sprejetje tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil, razen tistih iz člena 308 –

SKLENIL:

Člen 1

1. Komisija da Armeniji na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila in donacije, ki bosta podprla ekonomsko stabilizacijo Armenije ter olajšala njene plačilne bilance in proračunske potrebe, kot so opredeljene v sedanjem programu MDS.

2. V okviru te pomoči znaša glavnica skupnega zneska posojila največ 65 milijonov EUR, najdaljša doba zapadlosti pa je 15 let. V ta namen je Komisija pooblaščena, da si v imenu Skupnosti izposodi potrebna sredstva.

3. Znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih v okviru pomoči, znaša največ 35 milijonov EUR.

4. Izplačilo finančne pomoči Skupnosti upravlja Komisija v tesnem sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, na način, ki je v celoti skladen s sporazumi ali dogovori, doseženimi med MDS in Armenijo.

5. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo za obdobje dveh let, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti Memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Vendar pa se Komisija, če to zahtevajo okoliščine in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, lahko odloči, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

1. Komisija se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z armenskimi organi dogovori o pogojih gospodarske politike, na podlagi katerih se zagotavlja makrofinančna pomoč Skupnosti in ki se opredelijo v Memorandumu o soglasju ter sporazumih o donaciji in posojilu. Pogoji so v skladu s sporazumi ali dogovori, ki jih je Armenija sklenila z MDS. Finančni pogoji pomoči so natančno določeni v sporazumih o donaciji in posojilu, o katerih se dogovorijo Komisija in armenski organi.

2. Med izvajanjem finančne pomoči Skupnosti Komisija spremlja ustreznost armenskih finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo to pomoč.

3. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Armenije v skladu s cilji pomoči Skupnosti in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Pri tem Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko in, kadar je to potrebno, Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1. Komisija da Armeniji na voljo finančno pomoč Skupnosti v dveh obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina obrokov bo določena v Memorandumu o soglasju.

2. Komisija se odloči o izplačilu obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v Memorandumu o soglasju, in v skladu s pogoji pomoči, dogovorjenimi v sporazumih o donaciji in posojilu. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po izplačilu prvega obroka.

3. Sredstva Skupnosti se izplačajo Centralni banki Armenije. V skladu z določbami, ki se dogovorijo v Memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih proračunskih finančnih potreb, se lahko njihova protivrednost v lokalni valuti nakaže zakladnici Armenije kot končnemu upravičencu.

Člen 4

1. Dejavnosti v zvezi z izposojanjem in posojanjem se izvedejo v evrih z istim dnem valute in ne smejo imeti za posledico spremembe roka zapadlosti ali predstavljati za Skupnost valutnega ali obrestnega tveganja ali kakršnega koli drugega komercialnega tveganja.

2. Na prošnjo Armenije Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se klavzula o predčasnem poplačilu vključi v kreditne pogoje in da se ta klavzula lahko uporabi.

3. Na prošnjo Armenije in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Aktivnosti v zvezi z refinanciranjem ali prestrukturiranjem se izvedejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 in nimajo za posledico podaljšanja povprečnega roka zapadlosti ali zvišanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4. Vse stroške, ki jih ima Skupnost in so neposredno povezani z aktivnostmi v zvezi z izposojanjem in posojanjem po tem sklepu, krije Armenija.

5. O razvoju dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 se obvešča Ekonomsko-finančni odbor.

Člen 5

Zagotavljanje finančne pomoči Skupnosti poteka v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zadevnimi izvedbenimi pravili (2). Predvsem Memorandum o soglasju in sporazumi o donaciji/posojilu, ki se sklenejo z armenskimi organi, bodo določili ustrezne ukrepe Armenije za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Določili bodo tudi nadzorne mehanizme Komisije, v katere spada Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), vključno s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, po potrebi pa tudi revizije, ki jih Računsko sodišče opravi na kraju samem.

Člen 6

Vsako leto do 31. avgusta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v Memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), tekočo gospodarsko in proračunsko uspešnostjo Armenije ter odločitvijo Komisije o izplačilu obroka pomoči.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št.: 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

5.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 320/6

SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini

(2009/891/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odnosi med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo se razvijajo na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in evropskega partnerstva; Bosna in Hercegovina ter Komisija sta 16. junija 2008 podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah.

(2)	Bosansko gospodarstvo od zadnjega četrtletja leta 2008 vedno bolj ogroža mednarodna gospodarska in finančna kriza, ki se kaže v zmanjšanju proizvodnje, trgovine in davčnih prihodkov.

(3)	Stabilizacijo in okrevanje gospodarstva Bosne in Hercegovine podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Bosanski organi so se maja 2009 z MDS dogovorili za nov program izplačil v višini 1,15 milijarde EUR v treh letih, ki ga je odbor MDS potrdil julija 2009.

(4)	Bosna in Hercegovina je zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Skupnosti.

(5)

Ker po predpostavkah MDS v plačilni bilanci v letu 2010 ostaja finančna vrzel, se makrofinančna pomoč v trenutnih izjemnih razmerah šteje za ustrezen odgovor na zahtevo Bosne in Hercegovine za podporo gospodarske stabilizacije v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi zadevna finančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju potreb po financiranju proračuna.

(6)

Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih s sedanjo finančno pomočjo, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe Bosne in Hercegovine za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom, nadzore, ki jih opravlja Komisija, in revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče.

(7)	Sprostitev finančne pomoči Skupnosti ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(8)	To pomoč mora upravljati Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

(9)	V Pogodbi za sprejetje tega sklepa niso predvidena druga pooblastila kot tista iz člena 308 –

SKLENIL:

Člen 1

1. Komisija da Bosni in Hercegovini na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila z najvišjim zneskom glavnice 100 milijonov EUR in najdaljšim povprečnim rokom zapadlosti 15 let, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo Bosne in Hercegovine ter zmanjšala njene plačilnobilančne in proračunske potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS.

2. V ta namen je Komisija pooblaščena, da si v imenu Evropske skupnosti izposodi potrebna sredstva.

3. Izplačevanje finančne pomoči Skupnosti upravlja Komisija v tesnem sodelovanju z ekonomsko-finančnim odborom in v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS ter Bosno in Hercegovino.

4. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo za dve leti, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Vendar se lahko Komisija, če je to potrebno zaradi razmer, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom odloči, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

1. Komisija je pooblaščena, da se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z organi Bosne in Hercegovine dogovori o pogojih gospodarske politike v zvezi z makrofinančno pomočjo Skupnosti, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Pogoji so skladni s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS ter Bosno in Hercegovino. Podrobni finančni pogoji pomoči se določijo v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija ter organi Bosne in Hercegovine.

2. Med izvajanjem finančne pomoči Skupnosti Komisija spremlja zanesljivost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Bosne in Hercegovine, ki zadevajo to pomoč.

3. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Bosne in Hercegovine v skladu s cilji pomoči Skupnosti in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Komisija pri tem tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, po potrebi pa z Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1. Komisija da Bosni in Hercegovini na voljo finančno pomoč Skupnosti v dveh posojilnih obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina posojilnih obrokov bo določena v memorandumu o soglasju.

2. Komisija se odloči o začetku izplačevanja obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po izplačilu prvega obroka.

3. Sredstva Skupnosti se izplačajo centralni banki Bosne in Hercegovine. V skladu z določbami, ki se opredelijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po financiranju proračuna, se lahko njihova protivrednost v lokalni valuti nakaže v državno blagajno Bosne in Hercegovine ter njenim subjektom kot končnim upravičencem.

Člen 4

1. Posli najemanja in dajanja posojil iz tega sklepa se izvedejo v eurih z istim datumom valute, za Skupnost pa ne pomenijo spremembe rokov zapadlosti, tečajnega ali obrestnega tveganja ali drugega komercialnega tveganja.

2. Komisija na zahtevo Bosne in Hercegovine sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in skladnost te klavzule z ustrezno klavzulo v pogojih za najemanje posojil.

3. Komisija lahko na zahtevo Bosne in Hercegovine, če razmere omogočajo ugodnejšo obrestno mero za posojilo, refinancira vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu s pogoji iz odstavka 1 in ne povzroči podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4. Vse stroške, ki jih ima Skupnost v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Bosna in Hercegovina.

5. Ekonomsko-finančni odbor se redno obvešča o razvoju dejavnosti iz odstavkov 2 in 3.

Člen 5

Finančna pomoč Skupnosti se izvaja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zadevnimi izvedbenimi pravili (2). V memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, ki se skleneta z organi Bosne in Hercegovine, se predvidijo predvsem ustrezni ukrepi Bosne in Hercegovine za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom. Predvidijo se tudi nadzori, ki jih opravlja Komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, ter revizije, ki jih Računsko sodišče po potrebi opravi na kraju samem.

Člen 6

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Bosne in Hercegovine ter odločitvijo Komisije o izplačevanju obrokov pomoči.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

5.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 320/9

SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Srbiji

(2009/892/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odnosi med Srbijo in Evropsko unijo (EU) se razvijajo v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in evropskega partnerstva. Srbija in Komisija sta 29. aprila 2008 podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah.

(2)	Od druge polovice leta 2008 srbsko gospodarstvo vedno bolj ogroža mednarodna finančna kriza, ki se kaže v upadu proizvodnje, znižanju davčnih prihodkov in naraščanju zunanjih finančnih potreb.

(3)	Stabilizacijo in okrevanje srbskega gospodarstva podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Novembra 2008 so se srbski organi dogovorili z MDS o novem stand-by aranžmaju, ki je bil potrjen januarja 2009.

(4)

Po nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer, potrebi po spremembi osnovnih gospodarskih predpostavk programa in večjih zunanjih finančnih potrebah je bil marca 2009 dosežen sporazum med Srbijo in MDS o spremembi stand-by aranžmaja v 3 milijarde EUR vreden program izplačil, ki ga je 15. maja 2009 odobril upravni odbor MDS.

(5)	V letih 2009 in 2010 namerava Skupnost zagotoviti instrument za predpristopno pomoč za proračunsko podporo v obliki donacij v skupnem znesku 100 milijonov EUR.

(6)	Glede na slabšanje gospodarskih razmer in napovedi je Srbija zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Skupnosti.

(7)

Glede na to, da ostaja v plačilni bilanci za leto 2010 vrzel v financiranju, je makrofinančna pomoč v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odgovor na zahtevo Srbije po podpori za gospodarsko stabilizacijo v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi sedanja finančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju proračunskih finančnih potreb.

(8)

Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih s sedanjo finančno pomočjo, mora Srbija določiti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, Komisija mora zagotoviti nadzorne mehanizme, Računsko sodišče pa revizije.

(9)	Sprostitev finančne pomoči Skupnosti ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(10)	To pomoč mora upravljati Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

(11)	Pogodba za sprejetje tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil, razen tistih iz člena 308 –

SKLENIL:

Člen 1

1. Komisija da Srbiji na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila z najvišjim zneskom glavnice 200 milijonov EUR in najdaljšim povprečnim rokom zapadlosti 15 let, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo Srbije ter zmanjšala njene plačilne bilance in proračunske potrebe, kot so opredeljene v sedanjem programu MDS.

2. V ta namen je Komisija pooblaščena, da si v imenu Evropske skupnosti izposodi potrebna sredstva.

3. Izplačevanje finančne pomoči Skupnosti upravlja Komisija, v tesnem sodelovanju z ekonomsko-finančnim odborom in na način, ki je skladen s sporazumi ali dogovori, doseženimi med MDS in Srbijo.

4. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo za obdobje dveh let, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti Memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Vendar pa se Komisija, če to zahtevajo okoliščine in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, lahko odloči, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

1. Komisija je pooblaščena, da se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom dogovori s srbskimi organi o pogojih gospodarske politike, na podlagi katerih se zagotavlja makrofinančna pomoč Skupnosti in ki se opredelijo v Memorandumu o soglasju. Pogoji so v skladu s sporazumi ali dogovori, doseženimi med MDS in Srbijo. Podrobni finančni pogoji pomoči so določeni v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija in srbski organi.

2. Med izvajanjem finančne pomoči Skupnosti Komisija spremlja ustreznost srbskih finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo to pomoč.

3. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Srbije v skladu s cilji pomoči Skupnosti ter ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Pri tem Komisija tesno sodeluje z institucijami Bretton Woods in, kadar je to potrebno, Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1. Komisija da na voljo finančno pomoč Srbiji v dveh posojilnih obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina posojilnih obrokov bo določena v Memorandumu o soglasju.

2. Komisija se odloči glede začetka izplačevanja obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v Memorandumu o soglasju. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po izplačilu prvega obroka.

3. Sredstva Skupnosti se izplačajo Nacionalni banki Srbije. V skladu z določbami, ki morajo biti jasno navedene v Memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo ostalih proračunskih finančnih potreb, se lahko njihova protivrednost v lokalni valuti nakaže zakladnici Srbije kot končnemu upravičencu.

Člen 4

1. Dejavnosti Skupnosti v zvezi z izposojanjem in posojanjem iz tega sklepa se izvedejo v evrih z istim datumom valute in ne smejo Skupnosti vpletati v spreminjanje roka zapadlosti ali valutno ali obrestno tveganje ali kakršno koli drugo komercialno tveganje.

2. Na prošnjo Srbije Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se klavzula o predčasnem poplačilu vključi v kreditne pogoje in se ujema z ustrezno klavzulo pogojev, ki veljajo za dejavnosti izposojanja.

3. Na prošnjo Srbije in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Dejavnosti v zvezi z refinanciranjem ali prestrukturiranjem se izvedejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 in nimajo za posledico podaljšanja povprečnega roka zapadlosti ali zvišanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4. Vse stroške, ki jih ima Skupnost in so neposredno povezani z dejavnostmi v zvezi z izposojanjem in posojanjem po tem sklepu, krije Srbija.

5. O razvoju dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 se obvešča Ekonomsko-finančni odbor.

Člen 5

Zagotavljanje finančne pomoči Skupnosti poteka v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zadevnimi izvedbenimi pravili (2). Predvsem Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se dogovorita s srbskimi organi, bosta določila ustrezne ukrepe Srbije za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Določila bosta tudi nadzorne mehanizme Komisije, vključno s Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), ki ima pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, ter revizije, ki jih Računsko sodišče opravi na kraju samem.

Člen 6

Vsako leto do 31. avgusta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v Memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), tekočo gospodarsko in proračunsko uspešnostjo Srbije ter odločitvijo Komisije o izplačevanju obrokov pomoči.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

5.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 320/12

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. novembra 2009

o uvozu merjaščevega semena v Skupnost v zvezi s seznami tretjih držav in osemenjevalnimi središči ter o zahtevah za izdajo spričeval

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9354)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/893/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (1), ter zlasti člena 7(1), člena 8(1), člena 9(2) in (3) ter člena 10(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 90/429/EGS določa pogoje zdravstvenega varstva živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz merjaščevega semena iz tretjih držav. Direktiva določa, da lahko države članice dovolijo uvoz takega semena le iz tistih tretjih držav, ki so navedene na seznamu, sestavljenem v skladu s postopkom iz Direktive. Direktiva 90/429/EGS prav tako določa, da se v skladu z istim postopkom sestavi seznam odobrenih osemenjevalnih središč, iz katerih lahko države članice dovolijo uvoz semena s poreklom iz navedenih tretjih držav.

(2)	Poleg tega Direktiva 90/429/EGS določa, da mora vsako pošiljko semena spremljati veterinarsko spričevalo, vzorec katerega mora ustrezati vzorcu, sestavljenem v skladu z navedeno direktivo.

(3)	Odločba Komisije 2002/613/ES z dne 19. julija 2002 o pogojih za uvoz merjaščevega semena (2) določa seznam tretjih držav, iz katerih lahko države članice uvažajo seme. Seznam se sestavi na podlagi zdravstvenega stanja živali iz navedenih tretjih držav.

(4)	Odločba 2002/613/ES določa tudi seznam osemenjevalnih središč, iz katerih države članice dovolijo uvoz semena.

(5)

Na tem seznamu so zdaj številna osemenjevalna središča v Kanadi in Združenih državah. Navedeni tretji državi sta zahtevali, da se sprejme več sprememb v zvezi z vnosi za njihova osemenjevalna središča s seznama. Nekatere od navedenih sprememb se nanašajo na upravne podatke ali črtanje že odobrenih središč, medtem ko se druge spremembe nanašajo na dodajanje novih središč.

(6)

Kanada in Združene države so predložile ustrezna zagotovila v zvezi s skladnostjo novih osemenjevalnih središč z ustreznimi pogoji iz Direktive 90/429/EGS, veterinarske službe iz navedenih tretjih držav pa so zadevna osemenjevalna središča uradno odobrila za izvoz v Skupnost. Seznam odobrenih osemenjevalnih središč iz Odločbe 2002/613/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Vzorec veterinarskega spričevala iz Priloge III k Odločbi 2002/613/ES vključuje pogoje zdravstvenega varstva živali za uvoz semena v Skupnost. Navedeni pogoji niso v celoti skladni s pogoji iz Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: Kodeks o zdravstvenem varstvu kopenskih živali), zato jih je treba posodobiti.

(8)

Poleg tega Odločba Komisije 2007/240/ES (3) določa, da morajo različna veterinarska in zdravstvena spričevala, ki se zahtevajo za uvoz živih živali, semena, zarodkov, jajčnih celic in proizvodov živalskega izvora v Skupnost, temeljiti na standardnih vzorcih veterinarskih spričeval iz Priloge I k Odločbi.

(9)	Zato je treba vzorec veterinarskega spričevala iz Priloge III k Odločbi 2002/613/ES spremeniti, da se upoštevajo ustrezni deli Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali in ustrezni standardni vzorec iz Priloge I k Odločbi 2007/240/ES.

(10)

Priloga IV k Odločbi 2002/613/ES določa vzorec veterinarskega spričevala, ki se mora uporabiti pri uvozu pošiljk semena iz Švice v Skupnost. Vendar so za izdajo spričeval navedene posebne zahteve v točki 3(b) v poglavju VIII(B) Dodatka 2 Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (4). Navedeni sporazum je bil odobren s Sklepom Sveta in Komisije 2002/309/ES, Euratom glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (5).

(11)

Glede na navedene posebne zahteve je primerno, da so pošiljke semena iz Švice, uvožene v Skupnost, opremljene z veterinarskim spričevalom, ki je sestavljen v skladu z vzorcem za trgovanje s semenom znotraj Skupnosti in kot je določen v Prilogi D k Direktivi 90/429/EGS, skupaj s prilagoditvami iz točke 3 v poglavju VIII(B) Dodatka 2 Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi. Zato je treba Prilogo IV k Odločbi 2002/613/ES črtati.

(12)

Pri uporabi te odločbe je treba upoštevati posebne zahteve za izdajo spričeval in vzorčna zdravstvena potrdila, ki se lahko določijo v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (6), kot je bil odobren s Sklepom Sveta 1999/201/ES (7).

(13)

Pri uporabi te odločbe je treba upoštevati tudi posebne zahteve za izdajo spričeval in vzorčna potrdila zdravstveno-sanitarne ustreznosti, ki se lahko določijo v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (8), kot je bil odobren s Sklepom Sveta 97/132/ES (9).

(14)	Zaradi jasnosti in usklajenosti zakonodaje Skupnosti je treba Odločbo 2002/613/ES razveljaviti in jo nadomestiti s to odločbo.

(15)	Da se prepreči kakršno koli oviranje trgovine, je treba v prehodnem obdobju dovoliti uporabo veterinarskih spričeval, izdanih v skladu z Odločbo 2002/613/ES.

(16)	Direktiva Sveta 2008/73/ES (10) je spremenila Direktivo 90/429/EGS in uvedla poenostavljeni postopek oblikovanja in objavljanja seznama osemenjevalnih središč v tretjih državah, ki jim je odobren uvoz semena v Skupnost.

(17)

V skladu z navedenim novim postopkom, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2010, Komisija ne bo več pristojna za sestavljanje seznama. Komisiji bo treba le sporočiti seznam osemenjevalnih središč, ki jih pristojni organ tretje države odobri v skladu s pogoji iz Direktive 90/429/EGS in iz katerih se lahko seme pošlje v Skupnost, Komisija pa ga bo dala na voljo javnosti za namene obveščanja.

(18)	Zaradi novega postopka, ki ga je uvedla Direktiva 2008/73/ES, določba v zvezi s seznamom odobrenih osemenjevalnih središč iz te odločbe preneha veljati 31. decembra 2009.

(19)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Uvoz semena

Pošiljke semena se lahko iz tretjih držav uvozijo v Skupnost le, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	izvirajo iz tretjih držav, navedenih v Prilogi I;

(b)

opremljene so z veterinarskim spričevalom, sestavljenim v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela I Priloge II in izpolnjenim v skladu s pojasnili iz dela 2 Priloge II; vendar če so v dvostranskih sporazumih med Skupnostjo in tretjimi državami določene posebne zahteve za izdajo spričeval, potem veljajo te zahteve;

(c)	izpolnjujejo pogoje, določene v veterinarskem spričevalu iz točke (b);

(d)	prihajajo iz osemenjevalnih središč iz Priloge III.

Člen 2

Splošni pogoji glede prevoza pošiljk semena v Skupnost

1. Pošiljke semena se ne smejo prevažati v istem zabojniku kot pošiljke semena, ki:

(a)	niso namenjene za uvoz v Skupnost, ali

(b)	imajo nižji zdravstveni status.

2. Med prevozom v Skupnost je treba pošiljke semena naložiti v zaprte in zapečatene zabojnike, pečat pa se med prevozom ne sme poškodovati.

Člen 3

Razveljavitev

Odločba 2002/613/ES se razveljavi.

Člen 4

Prehodne določbe

Z odstopanjem od člena 1(b) je pošiljke semena, za katere so bila veterinarska spričevala izdana v skladu z vzorci iz prilog III in IV k Odločbi 2002/613/ES pred 31. majem 2010, dovoljeno uvažati v Skupnost do 30. junija 2010.

Člen 5

Uporaba

Ta odločba se uporablja od 15. decembra 2009.

Vendar se člen 1(d) uporablja le od 15. decembra 2009 do 31. decembra 2009.

Člen 6

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 62.

(2) UL L 196, 25.7.2002, str. 45.

(3) UL L 104, 21.4.2007, str. 37.

(4) UL L 114, 30.4.2002, str. 132.

(5) UL L 114, 30.4.2002, str. 1.

(6) UL L 71, 18.3.1999, str. 3.

(7) UL L 71, 18.3.1999, str. 1.

(8) UL L 57, 26.2.1997, str. 5.

(9) UL L 57, 26.2.1997, str. 4.

(10) UL L 219, 14.8.2008, str. 40.

PRILOGA I

Seznam tretjih držav, iz katerih države članice odobrijo uvoz merjaščevega semena

Oznaka ISO	Tretja država	Opombe
CA	Kanada
CH	Švica (1)
NZ	Nova Zelandija
US	Združene države

(1) Spričevala v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

PRILOGA II

DEL 1

Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz merjaščevega semena

DEL 2

Pojasnila glede izdaje spričeval

(a)	Veterinarska spričevala izdaja pristojni organ tretje države izvoznice v skladu z vzorcem iz Priloge II. Če namembna država članica tako zahteva, je treba v izvirnik veterinarskega spričevala vključiti tudi dodatne zahteve za izdajo spričevala in dokazila o izpolnjevanju teh zahtev.

(b)	Izvirnik veterinarskega spričevala vsebuje en sam list, pri daljšem besedilu pa mora biti v taki obliki, da so vsi potrebni listi del povezane in nedeljive celote.

(c)	Kadar vzorec spričevala navaja, da se nekatere izjave po potrebi ohranijo, se lahko izjave, ki niso pomembne, črtajo, pri čemer jih lahko oseba za certificiranje parafira in ožigosa, ali pa se lahko v celoti izbrišejo iz spričevala.

(d)

Veterinarsko spričevalo se pripravi vsaj v enem uradnem jeziku države članice, v kateri se na mejni kontrolni točki izvede inšpekcijski pregled vnosa pošiljke v Skupnost, in jeziku namembne države članice. Vendar lahko navedene države članice dovolijo, da je spričevalo pripravljeno v uradnem jeziku druge države članice, ki mu je po potrebi priložen uradni prevod.

(e)

Če se zaradi označitve posameznih delov pošiljke (seznam v točki I.28 vzorca veterinarskega spričevala) k spričevalu priložijo dodatni listi, se šteje, da so ti listi sestavni del izvirnika veterinarskega spričevala, če je vsaka stran označena s podpisom in žigom uradno pooblaščene osebe za izdajanje spričeval.

(f)	Če veterinarsko spričevalo, vključno z dodatnimi seznami iz točke (e), obsega več kot eno stran, je treba vsako stran na dnu oštevilčiti (številka strani) od (skupnega števila strani) in na vrhu strani označiti z referenčno številko spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(g)

Izvirnik veterinarskega spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar zadnji delovni dan pred natovarjanjem pošiljke za izvoz v Skupnost. Pristojni organi tretje države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo zahteve glede izdajanja spričeval, enakovredne zahtevam iz Direktive Sveta 96/93/ES (1).

Barva podpisa in žiga uradnega veterinarja se razlikuje od barve tiska v veterinarskem spričevalu. Ta zahteva velja tudi za žige, razen reliefnih ali vodnih žigov.

(h)	Izvirnik veterinarskega spričevala mora biti priložen pošiljki do mejne kontrolne točke vnosa v Skupnost.

(i)	Referenčno številko spričevala iz točk I.2 in II.a vzorca veterinarskega spričevala mora izdati pristojni organ tretje države izvoznice.

(1) UL L 13, 16.1.1997, str. 28.

PRILOGA III

Seznam odobrenih osemenjevalnih središč, iz katerih države članice odobrijo uvoz merjaščevega semena

Oznaka ISO

Številka odobritve

Naziv in naslov središča

KANADA

7-AI-100

Aurora GTC

Box 177

Kipling, Saskatchewan

Location SW 15-10-6 W2

8-AI-05

Alberta Swine Genetics Corp.

Box 3310

Leduc

Alberta T9E 6M3

7-AI-96

Hypor

Box 323

Ituna

Saskatchewan S0A 1V0

7-AI-105

Topigs Canada Inc

201-1465 Buffalo Place

Manitoba R3T 1L8

ŠVICA

CH-LU-AI-01S

Suisag, 6213 Knuttwil, Schaubern,

A: 041 462 65 50 B: 041 462 65 49

info@suisag.ch

CH-TG-AI-01S

Suisag, 9545 Wängi, Eggetsbühl,

A: 041 462 65 50 B: 041 462 65 49

kca@suisag.ch

ZDRUŽENE DRŽAVE

09IL002

INET * AI, INC.

2429 N. 1950th Avenue

Camp Point, IL 62320

5.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 320/23

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. novembra 2009

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za leseno pohištvo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9522)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/894/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 se lahko znak Skupnosti za okolje podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšanju glede ključnih okoljskih vidikov.

(2)	V Uredbi (ES) št. 1980/2000 je določeno, da se posebna merila za podelitev znaka za okolje, oblikovana na podlagi meril, ki jih pripravi Odbor Evropske unije za znak za okolje, določijo po skupinah proizvodov.

(3)	Okoljska merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja te odločbe.

(4)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Skupina proizvodov „leseno pohištvo“ zajema samostoječe ali vgradne enote, ki se uporabljajo za shranjevanje, obešanje, ležanje, sedenje, delo in uživanje hrane v zasebnih notranjih prostorih ali na prostem ali se uporabljajo v notranjih prostorih za poslovne namene. Poslovni nameni vključujejo pisarniško in šolsko pohištvo ter pohištvo za restavracije in hotele.

Izpolnjeni so naslednji pogoji:

(a)	Proizvod je izdelan iz vsaj 90 % (m/m) masivnega lesa ali materialov na osnovi lesa. Iz izračuna mase se lahko izključijo steklo, če ga je ob poškodbi ali razbitju mogoče zlahka zamenjati, tehnična oprema in pritrdilni elementi.

(b)	Masa vsakega posameznega materiala razen masivnega lesa in materialov na osnovi lesa ne presega 3 % skupne mase proizvoda. Celotna skupna masa takih materialov ne presega 10 % skupne mase proizvoda.

Člen 2

Da se kosu lesenega pohištva lahko podeli znak Skupnosti za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000, mora spadati v skupino proizvodov „leseno pohištvo“, opredeljeno v členu 1 te odločbe, in ustrezati okoljskim merilom iz Priloge.

Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov „leseno pohištvo“ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma uradnega obvestila o tej odločbi.

Člen 4

Za upravne namene se skupini proizvodov „leseno pohištvo“ dodeli številčna oznaka „36“.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Namen teh meril je predvsem spodbuditi zmanjševanje vpliva, ki ga ima leseno pohištvo v svojem življenjskem ciklusu na okolje in zdravje ljudi.

Njihovi cilji so predvsem:

—	uporaba materialov, proizvedenih na bolj trajnosten način,

—	zmanjšanje uporabe nevarnih snovi in emisij onesnaževalnih snovi,

—	proizvodi s preskušeno trajnostjo.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje. Po potrebi se lahko poleg preskusnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če pristojni organ, ki ocenjuje vlogo, potrdi njihovo enakovrednost.

Kadar mora vlagatelj predložiti dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druge dokaze o izpolnjevanju meril, lahko ti po potrebi izvirajo od vlagatelja in/ali njegovega(-ih) dobavitelja(-ev) in/ali njihovega(-ih) dobavitelja(-ev) itd.

Ocenjevanje skladnosti morajo (kadar je to mogoče) opravljati ustrezno akreditirani laboratoriji, ki izpolnjujejo splošne zahteve standarda EN ISO 17025.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dokazila in opravljajo samostojna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri ocenjevanju vlog in spremljanju skladnosti z merili upoštevajo izvajanje priznanih sistemov okoljskega ravnanja, kot je EMAS ali ISO 14001, in okoljske deklaracije proizvodov (opomba: te deklaracije in sistemi ravnanja niso obvezni, se pa spodbujajo).

MERILA

Izjeme

Uporabljajo se naslednje izjeme glede nekaterih meril za materiale:

(i)	Materiali, ki predstavljajo manj kot 3 % skupne mase proizvoda z znakom za okolje, razen masivnega lesa, materialov na osnovi lesa in materialov, za katere veljajo merila za površinsko obdelavo ter sestavljanje pohištva, so lahko izvzeti iz izpolnjevanja „zahtev za les in material na osnovi lesa“.

(ii)	Elementi za pritrditev, na primer vijaki in žeblji, ter okovje za drsna vrata in predale so izvzeti iz izpolnjevanja vseh meril za materiale.

Ocenjevanje in preverjanje: zagotovijo se ustrezne informacije o tistih materialih, ki so izvzeti iz izpolnjevanja nekaterih meril. V izračun deleža materialov, ki se lahko izvzamejo, se vključi količina takih materialov v sestavljenih materialih ne glede na delež sestavljenega materiala v končnem kosu pohištva z znakom za okolje. V izračun skupne mase se ne vključi masa elementov za pritrditev.

1. Opis proizvoda

Zagotovi se opis proizvoda (funkcionalni opis, ime proizvoda ali referenčna oznaka; če so na voljo različne vrste proizvoda, se opišejo podvrste, na katere se vloga nanaša). Zagotovijo se informacije o skupni masi proizvoda, materialih, uporabljenih v proizvodu, vključno s elementi za pritrditev, ter informacije o njihovih masah.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži pristojnemu organu opis proizvoda z zgoraj navedenimi informacijami.

2. Nevarne snovi

(a)

Lesnemu proizvodu se ne smejo dodati nobene snovi ali pripravki, ki jim je dodeljen ali bi jim ob predložitvi vloge lahko bil dodeljen kateri koli od naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihovih kombinacij):

—	R23 (strupeno pri vdihavanju),

—	R24 (strupeno v stiku s kožo),

—	R25 (strupeno pri zaužitju),

—	R26 (zelo strupeno pri vdihavanju),

—	R27 (zelo strupeno v stiku s kožo),

—	R28 (zelo strupeno pri zaužitju),

—	R39 (nevarnost zelo resnih trajnih učinkov),

—	R40 (omejeni dokazi o rakotvornem učinku),

—	R42 (vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost),

—	R43 (stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost),

—	R45 (lahko povzroči raka),

—	R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

—	R48 (nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti),

—	R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

—	R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

—	R51 (strupeno za vodne organizme),

—	R52 (škodljivo za vodne organizme),

—	R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

—	R60 (lahko škoduje plodnosti),

—	R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

—	R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

—	R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

—	R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot so opredeljeni v Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 (direktiva o nevarnih snoveh) o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (1) (direktiva o nevarnih snoveh) in v njenih poznejših spremembah ter ob upoštevanju Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktiva o nevarnih pripravkih).

Kot druga možnost se lahko upošteva razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (3). V tem primeru se surovinam ne smejo dodati nobene snovi ali pripravki, ki jim je dodeljen ali bi jim ob predložitvi vloge lahko bil dodeljen kateri koli od naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihovih kombinacij): H300, H301, H310, H311, H317, H330, H331, H334, H351, H350, H340, H350i, H400, H410, H411, H412, H413, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341, H370, H372.

(b)

Proizvod ne sme vsebovati halogeniranih organskih veziv, aziridina, poliaziridinov ter barvil in dodatkov na osnovi:

—	svinca, kadmija, kroma (VI), živega srebra in njihovih spojin,

—	arzena, bora in bakra,

—	organskega kositra.

(c)

V proizvodu se lahko uporabljajo samo zaviralci gorenja, ki so kemijsko vezani v matriks/material ali na površino matriksa/materiala (reaktivni zaviralci gorenja). Če za zaviralce gorenja velja kateri koli stavek R (opozorilni stavek), naveden spodaj, morajo ti reaktivni zaviralci gorenja ob uporabi spremeniti svoje kemične lastnosti, tako da ni več upravičena razvrstitev pod nobenega teh stavkov R. (Manj kot 0,1 % zaviralca gorenja na matriksu/materialu lahko ostane v obliki, v kakršni je bil pred uporabo.)

—	R40 (omejeni dokazi o rakotvornem učinku),

—	R45 (lahko povzroči raka),

—	R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

—	R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

—	R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

—	R51 (strupeno za vodne organizme),

—	R52 (škodljivo za vodne organizme),

—	R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

—	R60 (lahko škoduje plodnosti),

—	R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

—	R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

—	R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

—	R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot so opredeljeni v Direktivi 67/548/EGS ter v poznejših spremembah Direktive.

Zaviralci gorenja, ki so samo fizikalno primešani matriksu/materialu, so izvzeti (aditivni zaviralci gorenja).

Kot druga možnost se lahko upošteva razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. V tem primeru se surovinam ne smejo dodati nobene snovi ali pripravki, ki jim je dodeljen ali bi jim ob predložitvi vloge lahko bil dodeljen kateri koli od naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihovih kombinacij): H351, H350, H340, H350i, H400, H410, H411, H412, H413, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, seznam sestavin in s tem povezano dokumentacijo, kot so varnostni listi.

3. Zahteve za les in material na osnovi lesa

(a) Trajnostno gospodarjenje z gozdovi

Proizvajalec izvaja politiko trajnostne nabave lesa ter ima na voljo sistem za izsleditev in preverjanje porekla lesa od gozda do prvega prevzemnega mesta.

Poreklo vsega lesa se dokumentira. Proizvajalec mora zagotoviti, da ves les izvira iz zakonitih virov. Les ne izvira z zaščitenih območij ali območij, ki so v uradnem postopku za pridobitev naziva zaščitenega območja, staroraslih gozdov in gozdov z veliko ohranitveno vrednostjo, opredeljeno na nacionalni ravni v postopkih z zainteresiranimi stranmi, razen kadar so nakupi popolnoma v skladu z nacionalnimi predpisi o ohranjanju okolja.

—

Pri lesenih proizvodih na trgu, ki imajo znak za okolje, mora do 30. junija 2011 vsaj 50 % kakršnega koli masivnega lesa in 20 % materialov na osnovi lesa izvirati iz gozdov, ki se trajnostno upravljajo in so bili ustrezno certificirani na podlagi neodvisnega sistema tretje stranke, skladnega z merili iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU in nadaljnjim razvojem teh meril, ali iz recikliranih materialov.

—

Pri lesenih proizvodih na trgu, ki imajo znak za okolje, mora od 1. julija 2011 do 31. decembra 2012 vsaj 60 % kakršnega koli masivnega lesa in 30 % materialov na osnovi lesa izvirati iz gozdov, ki se trajnostno upravljajo in so bili ustrezno certificirani na podlagi neodvisnega sistema tretje stranke, skladnega z merili iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU in nadaljnjim razvojem teh meril, ali iz recikliranih materialov.

—

Pri lesenih proizvodih na trgu, ki imajo znak za okolje, mora od 1. januarja 2013 vsaj 70 % kakršnega koli masivnega lesa in 40 % materialov na osnovi lesa izvirati iz gozdov, ki se trajnostno upravljajo in so bili ustrezno certificirani na podlagi neodvisnega sistema tretje stranke, skladnega z merili iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU in nadaljnjim razvojem teh meril, ali iz recikliranih materialov.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj za izpolnjevanje teh pogojev dokaže, da bodo vsi njegovi leseni proizvodi z znakom za okolje, ko se prvič dajo v promet po datumih iz teh meril, dosegali ustrezno raven glede certificiranega lesa. Če tega ne more dokazati, bo pristojni organ podelil znak za okolje samo za obdobje, za katero se lahko dokaže skladnost z zahtevami. Vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo dobavitelja lesa, v kateri so navedeni vrste, količine in natančna porekla lesa, uporabljenega v proizvodnji pohištva. Vlagatelj predloži ustrezeni(-ne) certifikat(-e), s katerim(-i) dokaže, da sistem certificiranja ustrezno izpolnjuje zahteve iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU.

Opredelitev: leseni materiali so materiali, ki nastanejo z vezavo enega ali več naslednjih materialov z adhezivnimi sredstvi in/ali lepili: lesnih vlaken in/ali rezanega ali luščenega furnirja in/ali lesnih odpadkov iz gozdov, nasadov in žaganega lesa, odpadkov iz celulozne/papirne industrije in/ali recikliranega lesa. Materiali na osnovi lesa vključujejo: lesonitne plošče, vlaknene plošče, vlaknene plošče srednje gostote, iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB), vezane lesene plošče in plošče iz masivnega lesa. Izraz „material na osnovi lesa“ se nanaša tudi na sestavljene materiale iz lesenih plošč, prekritih s plastičnimi masami, laminiranimi plastičnimi masami, kovinami ali drugimi premaznimi materiali, in lesene plošče, ki so končni izdelki/polizdelki.

Materiali na osnovi lesa, ki so končni izdelki/polizdelki, in materiali na osnovi lesa, prekriti s plastičnimi masami, laminiranimi plastičnimi masami, kovinami ali drugimi premaznimi materiali, poleg meril iz tega oddelka izpolnjujejo tudi merila za površinsko obdelavo.

(b) Reciklirana lesna vlakna

Že uporabljen les, iverje ali vlakna, ki se uporabijo pri proizvodnji materialov na osnovi lesa (vhodni material), izpolnjujejo vsaj določbe standarda Evropskega združenja proizvajalcev plošč (EPF), navedene v odstavku 6 dokumenta „Standard EPF za dobavne pogoje za recikliran les“ (EPF Standard for delivery conditions of recycled wood) z dne 24. oktobra 2002. V Dodatku 1 je tudi preglednica z referenčnimi standardi.

Ocenjevanje in preverjanje: predloži se izjava, da se pri proizvodnji materialov na osnovi lesa uporablja že uporabljen les. Poleg tega se predložijo rezultati preskusa za potrditev skladnosti z mejnimi vrednostmi, določenimi v Dodatku 1.

(i)	Notranje pohištvo se ne impregnira. Vse druge vrste pohištva, če se na njih uporabijo impregnacijska ali zaščitna sredstva, izpolnjujejo zahteve glede nevarnih snovi (oddelek 2).

(ii)

Masivni les se po poseku ne obdeluje s snovmi ali pripravki, ki vsebujejo snovi s katerega koli od naslednjih seznamov:

—	snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred 1a (izjemno nevarne),

—	snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred 1b (zelo nevarne).

Poleg tega je obdelava lesa skladna z določbami Direktive Sveta 79/117/EGS (4) in Direktive Sveta 76/769/EGS (5).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, seznam uporabljenih snovi in podatkovni list za vsako snov.

(d) Uporaba nevarnih snovi in pripravkov pri proizvodnji materialov iz lesa

Poleg zahtev glede nevarnih snovi iz oddelka 2 vse snovi in pripravki, ki se uporabljajo pri proizvodnji materiala na osnovi lesa, izpolnjujejo naslednje:

(i)

Neobdelan les se ne obdeluje s snovmi ali pripravki, ki vsebujejo snovi s katerega koli od naslednjih seznamov:

—	snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred 1a (izjemno nevarne),

—	snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred 1b (zelo nevarne).

Poleg tega je obdelava lesa skladna z določbami Direktive 79/117/EGS in Direktive 76/769/EGS.

(ii)	Vsebnost prostega formaldehida v proizvodih ali pripravkih, uporabljenih na ploščah, ne presega 0,3 % (m/m). Vsebnost prostega formaldehida v vezivih, adhezivnih sredstvih in lepilih za vezane plošče ali laminirane lesene plošče ne presega 0,5 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezne izjave, ki potrjujejo, da so zgornje zahteve izpolnjene. Za kemične proizvode, uporabljene pri proizvodnji materialov na osnovi lesa, se predloži varnostni list ali enakovredna dokumentacija z informacijami o razvrstitvi glede nevarnosti za zdravje.

(e) Emisije formaldehida iz materialov iz neobdelanega lesa

Materiali na osnovi lesa so v kosu pohištva dovoljeni, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)

Iverne plošče: emisije formaldehida iz ivernih plošč v surovem stanju, tj. pred strojno obdelavo ali nanašanjem premaza, ne presegajo 50 % mejne vrednosti, ki bi po standardu EN 312 omogočala razvrstitev v kakovostni razred E1.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj in/ali njegov dobavitelj predložita dokaz, da so materiali na osnovi lesa skladni s to zahtevo po evropskem standardu EN 312-1.

(ii)

Vlaknene plošče: vsebnost formaldehida, izmerjena v kateri koli uporabljeni vlakneni plošči, ne presega 50 % mejne vrednosti, ki bi po standardu EN 622-1 omogočala razvrstitev v kakovostni razred A. Vendar bodo vlaknene plošče, razvrščene v razred A, sprejete, če ne predstavljajo več kot 50 % vsega lesa in materialov na osnovi lesa, uporabljenih v proizvodu.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj in/ali njegov dobavitelj predložita dokaz, da so materiali na osnovi lesa skladni s to zahtevo po evropskem standardu EN 622-1.

(f) Gensko spremenjen les

Proizvod ne vsebuje gensko spremenjenega lesa.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo, da gensko spremenjen les ni bil uporabljen.

4. Merila za površinsko obdelavo

Površinska obdelava se nanaša na postopek površinske obdelave posameznih delov/elementov pohištva ali pohištva kot celote.

(a) Površinska obdelava s plastičnimi masami in kovinami

V skupni masi kosa pohištva sta dovoljena največ 2 % plastičnih mas in kovin. Izpolnjevati morajo splošne zahteve glede nevarnih snovi iz oddelka 2.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, da dokaže skladnost s temi merili.

(b) Površinska obdelava, ki ne vključuje plastičnih mas in kovin

To merilo se nanaša na premazovanje pohištva in lesenih materialov.

(i) Nevarne snovi in pripravki (vključno z vsebnostjo HOS)

Vsi uporabljeni materiali, snovi in pripravki morajo izpolnjevati zahteve glede nevarnih snovi iz oddelka 2.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, seznam sestavin in s tem povezano dokumentacijo, na primer sezname materiala in varnostne liste.

Poleg tega so kemične snovi, ki jih proizvajalec/dobavitelj razvrsti kot za okolje škodljive v skladu s sistemom razvrščanja Skupnosti (28. sprememba Direktive 67/548/EGS), skladne z eno od naslednjih dveh omejitev:

—

kemičnih snovi, ki so razvrščene kot za okolje škodljive v skladu z Direktivo 1999/45/ES, ni dovoljeno dodajati snovem in pripravkom za površinsko obdelavo. Vendar lahko proizvodi vsebujejo največ 5 % hlapnih organskih spojih (HOS), opredeljenih v Direktivi Sveta 1999/13/ES (6) (HOS je katera koli organska spojina s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe). Če je proizvod treba razredčiti, vsebnost razredčenega proizvoda ne sme presegati navedenih mejnih vrednosti,

—	uporabljena količina za okolje škodljivih snovi (tekoče barve/laka) v skladu z Direktivo 1999/45/ES ne presega 14 g/m2 površine, uporabljena količina HOS (tekoče barve/laka) pa ne presega 35 g/m2.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in ustrezna dokazila zanjo, ki vključujejo:

—	popolno recepturo z navedbo količin in številk CAS posameznih sestavin,

—	preskusno metodo in rezultate preskusa za vse snovi v proizvodu, skladno z Direktivo 67/548/EGS,

—	izjavo, da so razkrite vse sestavine,

—	število slojev in v posameznem sloju uporabljeno količino na kvadratni meter površine.

Način uporabe:

za izračun porabe proizvoda za površinsko obdelavo in uporabljene količine se uporabljajo naslednje standardne stopnje učinkovitosti: razpršilna naprava brez recikliranja 50 %, razpršilna naprava z recikliranjem 70 %, elektrostatično razprševanje 65 %, razprševalna čaša/disk 80 %, nanos z valjem 95 %, rakelski postopek 95 %, vakuumski nanos 95 %, potapljanje 95 %, oblivanje 95 %.

Emisije formaldehida iz snovi in pripravkov za površinsko obdelavo ne presegajo 0,05 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj in/ali njegov dobavitelj predložita izjavo, da je zgornja zahteva izpolnjena, in informacije o formulaciji za površinsko obdelavo (npr. varnostni listi).

(d) Mehčala

Če se v proizvodnem postopku uporabi kakršno koli mehčalo, morajo ftalati izpolnjevati zahteve glede nevarnih snovi iz oddelka 2.

Poleg tega proizvod ne sme vsebovati di-n-oktil ftalata (DNOP), diizononil ftalata (DINP) in diizodecil ftalata (DIDP).

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o skladnosti s tem merilom.

(e) Biocidi

Dovoljena je samo uporaba biocidnih pripravkov, ki vsebujejo biocidne aktivne snovi iz Priloge IA k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter se lahko uporabljajo pri pohištvu.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju zahtev iz tega merila in seznam uporabljenih biocidnih pripravkov.

5. Merila za sestavljanje pohištva

To merilo se nanaša na lepljenje elementov pri sestavljanju pohištva, tj. adhezivna sredstva.

(a) Nevarne snovi v dodatkih in vezivih

Izpolnjevati morajo zahteve glede nevarnih snovi iz oddelka 2.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezne izjave, ki potrjujejo, da so zgornje zahteve izpolnjene. Za vsak kemični proizvod, uporabljen pri sestavljanju pohištva, se predloži varnostni list ali enakovredna dokumentacija z informacijami o razvrstitvi glede nevarnosti za zdravje. Predložijo se poročila o preskusih ali izjava dobavitelja glede vsebnosti prostega formaldehida.

(b) Hos

Vsebnost HOS v adhezivnih sredstvih, uporabljenih pri sestavljanju pohištva, ne presega 5 % (m/m). (HOS je katera koli organska spojina s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe.)

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izjavo, v kateri navede adhezivna sredstva, uporabljena pri sestavljanju pohištva, in zagotovi skladnost s tem merilom.

6. Merila za končni proizvod

(a) Trajnost in varnost

Proizvod izpolnjuje zahteve glede trajnosti, vzdržljivosti, varnosti in stabilnosti iz standardov EN, ki veljajo za uporabo proizvoda. Če standardov EN ni, se uporabljajo zahteve iz standardov ISO. Če ni standardov EN ali ISO, neodvisna ustanova za preskušanje opravi oceno trajnosti, vzdržljivosti, varnosti in stabilnosti proizvoda na podlagi njegove zasnove in izbranih materialov.

V priročniku za uporabo bo seznam norm in standardov, ki se uporabljajo za ocenjevanje trajnosti.

Ker je merilo trajnosti proizvoda pomembno in je ocenjevanje trajnosti treba izboljšati, bo EUEB sprejel pobudo za pospešitev sprejemanja standardov trajnosti EN, ki morajo biti na voljo pri naslednjem pregledu sedanjih meril.

Ocenjevanje in preverjanje: proizvajalec predloži izjavo, dokumentacijo o preskusnih metodah, ki jih je uporabila pooblaščena ustanova, in rezultate preskusov.

(b) Vzdrževanje

Proizvodi se lahko vzdržujejo brez organskih topil.

Proizvajalec na zahtevo zagotovi dobavo nadomestnih delov (izvirnih funkcionalnih kosov ali kosov z enakovredno funkcijo) skozi celotno obdobje industrijske proizvodnje teh delov in še 5 let po ustavitvi proizvodnje zadevne serije.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj in/ali njegov dobavitelj predložita izjavo in dokumentacijo, ki dokazuje, da je to merilo izpolnjeno.

Proizvod mora biti mogoče enostavno reciklirati. Potrošniku se zagotovi podroben opis najustreznejših načinov za njegovo odstranjevanje (ponovna uporaba, recikliranje, vlagateljeva pobuda za vrnitev proizvoda proizvajalcu, proizvodnja energije), razvrščenih glede na njihov vpliv na okolje. Pri vsaki možnosti morajo biti jasno navedeni previdnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati, da se omeji vpliv na okolje.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj in/ali njegov dobavitelj predložita vzorec informacij, ki bodo priložene proizvodu, in utemeljitev priporočil.

(d) Obveščanje potrošnikov

Proizvodu z znakom za okolje se priložijo naslednje informacije:

—	informacije o ustreznosti za namen glede na domačo ali javno uporabo (redkejša ali pogostejša uporaba, uporaba v notranjih prostorih ali na prostem),

—	informacije o čiščenju in vzdrževanju,

—	na zahtevo navodila proizvajalca ali trgovca na drobno za zamenjavo (morebitnega) stekla, če se to poškoduje ali razbije,

—	navodila, da je treba v zvezi z najustreznejšim odstranjevanjem starega pohištva in materialov stopiti v stik z lokalnimi organi,

—	navodila za sestavljanje,

—	najustreznejša ergonomska uporaba, kadar je to ustrezno,

—	ime vrste masivnega lesa,

—	navedba sredstev za obdelavo ali zaščitnih sredstev (kemičnih, bioloških ali fizikalnih), uporabljenih na proizvodih, namenjenih uporabi na prostem,

—	priporočilo, naj potrošniki za nadaljnje vzdrževanje pohištva uporabljajo proizvode z znakom EU za okolje.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec informativnega gradiva, priloženega proizvodu z znakom za okolje.

(e) Pakiranje končnega izdelka

Embalaža mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(i)

izdelana mora biti iz enega od naslednjih materialov:

—	materiala, ki ga je mogoče enostavno reciklirati,

—	materialov iz obnovljivih virov,

—	materialov, namenjenih vnovični uporabi, kot so tekstilne obloge;

(ii)	vsi materiali se z roko zlahka ločijo na posamezne dele iz enega materiala, ki se lahko reciklirajo (npr. karton, papir, plastične mase, tekstil).

Ocenjevanje in preverjanje: ob predložitvi vloge se zagotovita opis embalaže proizvoda in ustrezna izjava o skladnosti s temi merili.

(f) Informacije na embalaži

Na embalaži je navedeno naslednje besedilo:

„Več informacij o tem, zakaj je bil temu proizvodu podeljen znak za okolje, najdete na spletni strani: http://www.ecolabel.eu“

Naslednje besedilo (ali enakovredno besedilo) je navedeno tudi na embalaži in v priročniku za uporabo:

„Več informacij dobite na spletni strani, namenjeni znaku EU za okolje. Dodatne informacije je mogoče dobiti pri: ime/naslov vlagateljevega oddelka za potrošnike.“

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec embalaže in priročnika za uporabo proizvoda, informacije, ki se priložijo proizvodu, in izjavo o skladnosti z vsakim delom tega merila.

(g) Informacije na znaku za okolje

Polje 2 znaka za okolje vsebuje naslednje besedilo:

—	les iz gozdov, s katerimi se dobro gospodari,

—	omejena količina nevarnih snovi,

—	proizvod s preskušeno trajnostjo.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec embalaže proizvoda, na kateri je prikazan znak, in izjavo o skladnosti s tem merilom.

(1) UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(2) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(3) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(4) UL L 33, 8.2.1979, str. 36.

(5) UL L 262, 27.9.1976, str. 201.

(6) UL L 85, 29.3.1999, str. 1.

(7) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

Dodatek 1

Mejne vrednosti elementov in spojin, dovoljenih v recikliranih lesnih vlaknih za proizvodnjo materialov na osnovi lesa

Elementi in spojine	Mejne vrednosti (mg/kg recikliranega lesnega materiala)
Arzen	25
Kadmij	50
Krom	25
Baker	40
Svinec	90
Živo srebro	25
Fluor	100
Klor	1 000
Pentaklorofenol (PCP)	5
Katranska olja (benzo(a)piren)	0,5

V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.320.slv
Uradni list Evropske unije		L 320

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 5. december 2009

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	41,9
	MA	40,6
	TR	65,6
	ZZ	49,4
0707 00 05	MA	49,3
	TR	85,0
	ZZ	67,2
0709 90 70	MA	46,0
	TR	125,4
	ZZ	85,7
0805 10 20	AR	70,4
	MA	50,6
	TR	54,2
	ZA	58,0
	ZZ	58,3
0805 20 10	MA	71,5
0805 20 10	ZZ	71,5
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	132,8
	HR	28,1
	TR	77,6
	ZZ	79,5
0805 50 10	MA	61,1
	TR	66,9
	ZZ	64,0
0808 10 80	AU	161,8
	CA	56,5
	CN	139,8
	MK	20,3
	US	88,9
	ZA	106,2
	ZZ	95,6
0808 20 50	CN	36,7
	US	218,6
	ZZ	127,7

Vsebina		II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna	Stran
		ODLOČBE/SKLEPI
		Svet
		2009/889/ES
	*	Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Gruziji	1
		2009/890/ES
	*	Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji	3
		2009/891/ES
	*	Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini	6
		2009/892/ES
	*	Sklep sveta z dne 30. novembra 2009 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Srbiji	9
		Komisija
		2009/893/ES
	*	Odločba Komisije z dne 30. novembra 2009 o uvozu merjaščevega semena v Skupnost v zvezi s seznami tretjih držav in osemenjevalnimi središči ter o zahtevah za izdajo spričeval (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9354) ( 1 )	12
		2009/894/ES
	*	Odločba Komisije z dne 30. novembra 2009 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za leseno pohištvo (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9522) ( 1 )	23

		V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
		AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
		Uredba Komisije (EU) št. 1192/2009 z dne 4. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	33

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine (UL L 175, 29.6.2006)	35


	(1) Besedilo velja za EGP