I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

25.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 310/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1130/2009

z dne 24. novembra 2009

o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov

(kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), zlasti člena 43(f) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (EGS) št. 3002/92 z dne 16. oktobra 1992 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Uredba (ES) št. 1234/2007 določa uporabo intervencijskega sistema.

(3)	Nekateri proizvodi, odstranjeni iz intervencije, so lahko predmet posebne uporabe in/ali namena. Treba je vzpostaviti sistem kontrole, ki bo zagotovil, da takšni proizvodi ne bodo preusmerjeni od njihove predvidene uporabe in/ali namena.

(4)	V primerih, ko je ena ali več držav članic vključenih v kontrolo, naj se uporablja Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4).

(5)	Treba je določiti druge organe, pa tudi carinske organe, pristojne za izdajo kontrolnega izvoda T5 in za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskega blaga.

(6)

Zato, da bi zagotovili enako obravnavo prodaje iz intervencijskih zalog po znižanih cenah in primerljive sheme, ki urejajo dodeljevanje pomoči, zlasti izvoznih nadomestil, da bi zagotovili enako obravnavo podjetij v državah članicah in olajšali povrnitev neupravičeno dodeljenih gospodarskih prednosti, je primerno, da se določi plačilo zneska, ki je enak znesku nepravilno sproščene varščine.

(7)

Zaradi poenostavitve in učinkovitosti je primerno določiti, da se kontrolni izvod T5, potem ko so opravljeni potrebni pregledi, pošlje naravnosti agenciji, ki ima varščino, in da takrat, ko sta vključeni dve ali več držav članic, vsaka posamezna država članica kontrolne izvode T5 pošlje agenciji, ki ima varščino.

(8)

Za poenostavitev upravnih postopkov je zaželeno, da se vzpostavi večja fleksibilnost, kakor jo omogoča kontrolni izvod pri izvozu v skladu s sistemom, določenim v členih od 412 do 442a Uredbe (EGS) št. 2454/93, ki določa, da takrat, kadar se prevoz začne v Skupnosti in konča zunaj nje, ni treba opravljati formalnosti na carinskem uradu mejne postaje.

(9)	V nekaterih primerih se intervencijski proizvodi prodajajo po cenah, izračunanih z upoštevanjem zneska nadomestila, ki se uporablja za tretje države ali za določeno tretjo državo. Upravičenost za izvozno nadomestilo se torej odšteje od prodajne cene.

(10)	Za zagotavljanje pravilne izvedbe postopka je treba položiti varščino. Znesek varščine je izračunan z upoštevanjem različnih vidikov takšnega postopka, predvsem tveganja odklona v trgovanju in pravilnega izvajanja poslov podjetij.

(11)	Ukrepi, določeni v tej uredbi, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Brez poseganja v posebna odstopanja, določena v predpisih Skupnosti za nekatere kmetijske proizvode, ta uredba določa skupna podrobna pravila za preverjanje uporabe in/ali namena za proizvode, odstranjene iz intervencijskih zalog v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 1234/2007, kadar so ti proizvodi predmet posebne uporabe in/ali namena.

2. V tej uredbi „odprava“ pomeni postopek v zvezi s pošiljko blaga iz ene države članice v drugo in „izvoz“ pomeni postopek v zvezi s pošiljko blaga iz države članice za namen zunaj carinskega območja Skupnosti.

3. V tej uredbi se Belgijsko-luksemburško gospodarsko združenje (BLEU) upošteva kot ena država članica.

Člen 2

1. Od trenutka odstranitve proizvodov iz intervencijskih zalog in dokler ni ugotovljeno, da so pridobili predvideno uporabo in/ali namen, so proizvodi, navedeni v členu 1, predmet kontrole, ki vključuje fizične preglede, pregled dokumentov in revizijo poslovnih knjig določenega kontrolnega organa, v nadaljevanju imenovanega „pristojni kontrolni organ“.

Da bi se izognili diskriminaciji zaradi porekla proizvodov, vsaka država članica določi za vsak poseben ukrep ali za del takšnega ukrepa en kontrolni organ za preverjanje uporabe in/ali namena zadevnih proizvodov, ne glede na njihovo poreklo (iz Skupnosti ali nacionalno).

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvede kontrola, navedena v odstavku 1, in da se intervencijski proizvodi ne nadomestijo z drugimi proizvodi.

Ti ukrepi predpisujejo predvsem:

(a)

da podjetja, ki se ukvarjajo z intervencijskimi proizvodi ali s predelanimi intervencijskimi proizvodi, na primer z nakupom, prodajo, skladiščenjem, prevozom, pretovarjanjem, prepakiranjem ali z njihovo obdelavo ali predelavo, upoštevajo vse inšpekcijske ali kontrolne ukrepe, ki jih imajo za potrebne, in hranijo takšne evidence, da tako omogočijo pristojnim organom izvedbo vseh pregledov, ki jih imajo za potrebne;

(b)	da se proizvodi, navedeni v točki (a), skladiščijo in prevažajo ločeno od drugih proizvodov, tako da jih je mogoče identificirati.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s tem odstavkom.

3. Postopek za kontrolni izvod T5, naveden v členu 912a(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, se uporablja, ko se kontrola, navedena v odstavku 1 tega člena, izvaja v celoti ali deloma:

(a)	v državi članici, ki je druga od tiste, v kateri so proizvodi odstranjeni iz intervencijskih zalog; ali

(b)	v državi članici, ki je druga od tiste, v kateri je bila položena varščina.

Kontrolni izvod T5 se izda in uporablja v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 2454/93, razen če v tej uredbi ni drugače določeno.

4. Če intervencijska agencija, ki prodaja, v skladu s členom 3(1) ne izda kontrolnega izvoda T5, zagotovi naročilo za odstranitev. Države članice lahko dovolijo izdajo izpiskov iz naročila za odstranitev.

Za namene te uredbe pomenita „intervencijska agencija“ in „agencija“ plačilno ali intervencijsko agencijo.

Naročilo za odstranitev ali izpisek zadevna oseba preda pristojnemu kontrolnemu organu.

Člen 3

1. Kontrolni izvod T5, naveden v členu 2(3), izda:

(a)	intervencijska agencija, ki prodaja, kadar so intervencijski proizvodi, odpravljeni v drugo državo članico, v stanju, v katerem so bili odvzeti iz intervencijskih zalog, v nadaljevanju imenovanem „nespremenjeno stanje“; ali

(b)	pristojni kontrolni organ, kadar so intervencijski proizvodi odpravljeni v drugo državo članico po predelavi; ali

(c)

carinski urad odhoda:

(i)	ob predložitvi naročila za odstranitev, ki ga je izdala intervencijska agencija, kadar se intervencijski proizvodi izvažajo v nespremenjenem stanju in bodo prečkali ozemlje ene ali več drugih držav članic;

(ii)	ob predložitvi kontrolnega dokumenta, ki ga je izdal pristojni kontrolni organ, v katerem ta organ izjavlja, da je bila predelava opravljena pod kontrolo, kadar se intervencijski proizvodi izvažajo po predelavi in bodo prečkali ozemlje ene ali več drugih držav članic.

Če se proizvodi v skladu s členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 skladiščijo v državi članici, vendar ne v državi članici, kjer je intervencijska agencija, ki prodaja, tedaj intervencijska agencija, ki prodaja, izda kontrolni izvod T5 ali odredi njegovo izdajo na svojo odgovornost.

Države članice lahko:

(a)	dovolijo, da kontrolni izvod T5 izda organ, ki je za ta namen določen namesto agencije, ki prodaja;

(b)	odločijo, da pooblaščeni imetniki intervencijskih proizvodov izdajo kontrolni izvod T5 na odgovornost intervencijske agencije. To pooblastilo se izda smiselno v skladu s pogoji iz člena 912g Uredbe (EGS) št. 2454/93.

V teh primerih je izdaja pogojena s predložitvijo naročila za odstranitev.

2. Naročilo za odstranitev in kontrolni dokument, navedena v odstavku 1, imata zaporedno številko in vsebujeta:

(a)	opis proizvodov, ki je narejen tako, kakor je predpisano za izpolnitev polja 31 na kontrolnem izvodu T5, navedenem v členu 2(3), in kjer je to primerno, tudi vse druge informacije, potrebne za kontrolo;

(b)	število in vrsto pakiranj ter oznake in številke na pakiranjih;

(c)	bruto in neto maso proizvodov;

(d)	napotilo na uredbo, ki se uporablja;

(e)	podatke, ki jih je treba navesti v poljih od 104 in 106 na kontrolnem izvodu T5, vključno s številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo.

Kontrolni dokument vsebuje številko prejšnjega kontrolnega izvoda T5 ali naročila za odstranitev.

Naročilo za odstranitev in kontrolni dokument hrani urad odhoda.

3. Zadevna oseba izstavi izvirnik in dva izvoda kontrolnega izvoda T5. Organ, ki izdaja kontrolni izvod T5, pošlje izvod v vednost agenciji, kjer je položena varščina, v skladu s členom 5, in en izvod obdrži.

4. Originalni kontrolni izvod T5 se vrne zadevni osebi ali njenemu predstavniku, ki ga predloži pristojnemu kontrolnemu organu v državi članici uporabe in/ali namena.

5. Izvirnik kontrolnega izvoda T5 se po ustreznem zaznamku pristojnega kontrolnega organa v državi članici uporabe in/ali namena pošlje nazaj agenciji, ki ima varščino, navedeno v členu 5.

Polno ime in naslov agencije, ki ima varščino, zadevna oseba vpiše v polje B na kontrolnem izvodu T5.

6. Če samo del proizvodov, navedenih na kontrolnem izvodu T5, izpolnjuje predpisane pogoje, pristojni organ na razdelku kontrolnega izvoda T5 z naslovom „Kontrola uporabe in/ali namena“ navede količino proizvodov, ki ustrezajo navedenim pogojem, in datum ali datume, ko je bil postopek opravljen.

Člen 4

Dokaz, da so zahteve po kontroli, predpisane v členu 2(1), izpolnjene, se izkazuje:

(a)	pri proizvodih, katerih odstranitev iz intervencijskih zalog in uporabo in/ali namen je kontroliral organ ene države članice, se predložijo dokumenti, ki jih določa ta država članica;

(b)

pri proizvodih, katerih uporabo in/ali namen so preverili organi v eni ali več državah članicah, vendar ne organi v tisti državi članici, kjer se je izvedla odstranitev iz intervencijskih zalog, se predložijo vsi kontrolni izvodi T5, izdani za kontrolo uporabe in/ali namena, ki so jih ustrezno potrdili in odobrili pristojni kontrolni organi;

(c)	pri proizvodih, katerih uporabo in/ali namen so preverili organi v državi članici, v kateri so bili odvzeti iz intervencijskih zalog, pa tudi v eni ali več drugih držav članic, se predložijo dokumenti, navedeni v točkah (a) in (b);

(d)

pri proizvodih, pri katerih so izvozne formalnosti in odhod iz carinskega območja Skupnosti potekali v državi članici, v kateri je bila opravljena končna predelava in v kateri je bila položena varščina, s predložitvijo dokumenta ali dokumentov, ki jih je določila ta država članica za dokazovanje izvoza, in z dokumenti, navedenimi v točkah (a) in/ali (b), če zajemajo predelavo.

Člen 5

1. Če je zahtevana varščina za zagotavljanje pravilne uporabe in/ali namena proizvodov, navedenih v členu 1, se ta položi pred njihovim prevzemom. Navedena varščina se položi:

(a)	pri intervencijski agenciji v državi članici, kjer se predelava opravi ali začenja, če so to proizvodi, ki jih je treba predelati ali predelati in izvoziti;

(b)	v vseh drugih primerih pri intervencijski agenciji, ki prodaja.

2. Če je varščina položena pri intervencijski agenciji države članice, ki pa ni tista država članica, v kateri je intervencijska agencija, ki prodaja, potem ta agencija takoj pošlje intervencijski agenciji, ki prodaja, pisno sporočilo, ki navaja:

(a)	številko ustrezne uredbe;

(b)	datum in/ali številko ponudbe/prodaje;

(c)	številko pogodbe;

(d)	ime kupca;

(e)	znesek varščine v eurih;

(f)

proizvod;

(g)	količino proizvodov;

(h)	datum, ko je bila varščina položena;

(i)	uporabo in/ali namen (kjer je to primerno).

Intervencijska agencija, ki prodaja, preveri podatke o varščini.

Člen 6

1. Če je po sprostitvi celotne ali dela varščine, navedene v členu 5, ugotovljeno, da predpisana uporaba in/ali namen proizvodov nista bila v celoti pravilna, pristojni organ v državi članici, kjer je bila varščina sproščena, zahteva v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (5), da zadevno podjetje plača znesek, enak znesku varščine, ki bi bila zasežena, če bi bila napaka upoštevana pred sprostitvijo varščine. Ta znesek je mogoče povečati za obresti, izračunane od dneva sprostitve do dneva pred datumom plačila.

Ko pristojni organ prejme znesek, naveden v prvem pododstavku, je izvedeno povračilo neupravičeno podeljene gospodarske prednosti.

2. Plačilo se izvede v roku 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Kadar rok plačila ni upoštevan, države članice lahko odločijo, da namesto plačila dolgovani znesek odštejejo od poznejših izplačil zadevnemu podjetju.

3. Obrestna mera se izračuna v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, ne sme pa biti nižja od obrestne mere, ki se uporablja za povračilo državnih zneskov.

Obresti se ne zaračunajo, ali pa največ v znesku, ki ga določi država članica in ki ustreza neupravičenemu dobičku, če je bila za sprostitev varščine kriva napaka pristojnega organa.

4. Države članice opustijo zahtevo po plačilu, navedenem v odstavku 1, kadar znesek ne presega 60 EUR, če po nacionalni zakonodaji takšne primere pokrivajo podobni predpisi.

5. Zneski, izterjani v skladu z odstavkom 1, se nakažejo plačilni agenciji in jih agencije vknjižijo kot prihodke, namenjene, Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS), za mesec, ko je bil denar dejansko prejet.

Člen 7

1. Kjer predpisanih odločb o uporabi in/ali namenu ni mogoče izpolniti zaradi višje sile, organ v državi članici, kjer je bila varščina položena, ali če varščina ni bila položena, organ v državi članici, kjer so bili proizvodi odstranjeni iz intervencijskih zalog, na zahtevo zadevne osebe odloči:

(a)	da se rok, določen za transakcijo, podaljša za toliko časa, kakor je potrebno glede na navedene okoliščine; ali

(b)	če so proizvodi nepovratno izgubljeni, da se razume, da je bila kontrola opravljena.

Vendar pa v primerih višje sile, kjer ukrepi, navedeni v točkah (a) in (b), niso primerni, pristojni organ obvesti Komisijo, ki lahko določi potrebne ukrepe v skladu s postopkom, predpisanim v členu 195 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Zahtevo, navedeno v odstavku 1, je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je zadevna oseba prejela obvestilo, da so nastopile okoliščine, ki kažejo na morebitni primer višje sile, vendar v roku, določenem v posebni uredbi za predložitev dokazov, potrebnih za sprostitev varščine.

3. Zadevna oseba predloži dokaze o okoliščinah, ki jih razume kot višjo silo.

POGLAVJE II

PROIZVODI, ZA KATERE VELJA PREDPISANA UPORABA ALI POSEBNI NAMEN ZNOTRAJ SKUPNOSTI

Člen 8

1. Razume se, da proizvodi izpolnjujejo predpisane določbe o uporabi in/ali namenu, kadar je ugotovljeno:

(a)	za proizvode, ki jih je treba predelati in/ali je vanje treba vključiti druge proizvode, oba postopka sta v nadaljevanju imenovana „predelava“, da so bili predelani;

(b)	za proizvode, ki se prodajajo za neposredno porabo kot koncentrirani proizvodi, da so bili koncentrirani, pakirani za maloprodajo in prevzeti v maloprodajo;

(c)	za proizvode, namenjene porabi v nekaterih institucijah ali organizacijah ali v vojski in podobnih silah, da so bili navedenim institucijam ali organizacijam ali vojski in podobnim silam dostavljeni in od njih prevzeti;

in kjer je to primerno, da so bili postopki, navedeni pod točkami (a), (b) in (c), opravljeni v predpisanem roku.

2. Zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), so osnovne zahteve v smislu člena 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (6).

Člen 9

1. Kadar se uporablja kontrolni izvod T5, se izpolnijo polja 103, 104, 106 in 107 pod naslovom „Dodatni zaznamki“.

Polji 104 in 106 nosita zaznamke, določene v ustrezni uredbi.

Polje 106 navaja tudi številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo, in kadar je to primerno, številko naročila za odstranitev.

Polje 107 navaja številko ustrezne uredbe.

2. Če so proizvodi odpravljeni v tretjo državo članico, se smiselno uporabljajo določbe člena 22.

3. Če dva ali več postopkov zaporedno poteka v isti državi članici, se smiselno uporabljajo določbe člena 23.

Člen 10

Varščina se sprosti ob predložitvi dokazil, navedenih v členu 4.

Člen 11

Če agencija, navedena v členu 3(5), ne prejme kontrolnega izvoda T5 v treh mesecih

(a)	od poteka roka, določenega za izvedbo zadevne transakcije, ali

(b)	od izdaje, če takšen rok ni določen,

zaradi okoliščin, na katere zadevna stranka ni mogla vplivati, ta lahko vloži zahtevek pri pristojnih organih, da sprejmejo druge dokumente kot enakovredne, in navede razloge za takšen zahtevek ter priloži dokazilne listine. Takšne dokazilne listine vsebujejo napotilo h kontrolnemu izvodu T5 in potrdilo, izdano od pristojnih kontrolnih organov, ki so preverjali uporabo proizvodov ali ki so dali preveriti, da so bili proizvodi uporabljeni, kakor je predvideno, pa tudi datum, ko so proizvodi prejeli navedeno uporabo in/ali namen.

POGLAVJE III

PROIZVODI, IZVOŽENI IZ SKUPNOSTI V NESPREMENJENEM STANJU

Člen 12

1. Razume se, da so proizvodi dosegli predpisani namen, ko je ugotovljeno, da:

(a)

so zapustili carinsko območje Skupnosti v nespremenjenem stanju; v tej uredbi se za dobave proizvodov, namenjenih izključno porabi na vrtalnih ali črpalnih ploščadih, vključno z delovnimi postajami, ki zagotavljajo podporne storitve takšnim ploščadim na območju evropske kontinentalne police ali na območju kontinentalne police neevropskega dela Skupnosti, vendar zunaj območja treh milj od meje, ki se uporablja za določanje teritorialnih voda države članice, razume, da so zapustile carinsko območje Skupnosti;

ali

(b)	so v primeru, določenem v členu 33(1) Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 (7), dosegli svoj namen; ali

(c)	so bili nameščeni v oskrbovalno skladišče, odobreno v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 612/2009; ali

(d)	so opravili carinske formalnosti za porabo v določeni tretji državi, če so proizvodi namenjeni uvozu v to državo;

in kjer je to primerno, da so bili postopki, navedeni pod točkami od (a) do (d), opravljeni v predpisanem roku.

2. Zahteve, določene v točkah od (a) do (d) odstavka 1, so osnovne zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85, brez poseganja v določbe člena 16(2) te uredbe.

3. Če so bili proizvodi nameščeni v oskrbovalno skladišče, navedeno v odstavku 1(c), se uporabljajo določbe členov od 37 do 40 Uredbe (ES) št. 612/2009, razen člena 39(3), čeprav se nadomestila ne uporabljajo.

4. Uporabljajo se določbe drugega pododstavka člena 7(3) Uredbe (ES) št. 612/2009.

Člen 13

1. Če se intervencijski proizvodi izvažajo v nespremenjenem stanju, carinski organi sprejmejo izvozno deklaracijo v državi članici, kjer so bili proizvodi odstranjeni iz zalog.

2. Izvozna deklaracija in spremljajoči dokumenti, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo Skupnosti, vsebujejo, odvisno od primera, vnos:

(a)	„Intervencijski proizvodi z nadomestilom — Uredba (ES) št. 1130/2009“, (official number of this Regulation) ali

(b)	„Intervencijski proizvodi brez nadomestila — Uredba (ES) št. 1130/2009“. (official number of this Regulation)

3. Čeprav se za proizvode, ki se izvažajo, nadomestilo ne uporablja, se po sprejetju ustrezne izvozne deklaracije razume, da jih ne zajema več člen 23(2) Pogodbe in se za njihovo gibanje uporabljajo določbe člena 340c(3)(b) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

4. Za sprostitev varščine se uporabljajo pogoji za časovne omejitve, ki jih je treba upoštevati za odobritev nadomestila, in dokazilo, ki ga je treba predložiti v ta namen.

Člen 14

1. Če se uporablja kontrolni izvod T5, se izpolnijo polja 103, 104, 106, 107, in kjer je to primerno, 105, pod naslovom „Dodatni zaznamki“.

Polji 104 in 106 nosita zaznamke, ki jih določa ustrezna uredba.

Polje 106 navaja tudi:

(a)	številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo, in

(b)	številko naročila za odstranitev.

Polje 107 navaja številko ustrezne uredbe.

2. Če se za sprostitev varščine, navedene v členu 5, in za plačilo nadomestila zahteva kontrolni izvod T5, ki dokazuje izvoz blaga, pristojni organ, ki ima varščino, takoj pošlje overjeno kopijo kontrolnega izvoda T5 neposredno organu, pristojnemu za plačilo nadomestila.

V tem primeru zadevna oseba v polje 106 na kontrolnem izvodu T5 vnese naslednje:

„Nadomestilo izplača… (z navedbo polnega imena in naslova organa, ki je pristojen za izplačilo nadomestila)“.

3. Če ni mogoče v 12-mesečnem roku predložiti dokazila o izvozu zaradi plačila nadomestila v skladu s členom 46(2) Uredbe (ES) št. 612/2009 zaradi upravnih zamud agencije, ki ima varščino, pri pošiljanju kontrolnega izvoda T5 organu, pristojnemu za plačilo nadomestila, se datum prejema pri agenciji, ki ima varščino, razume tudi kot datum prejema pri organu za plačilo nadomestila.

Člen 15

1. Če se, ko carinski organi prejmejo izvozno deklaracijo, za proizvode uvede eden od postopkov, določenih v členih od 412 do 442a Uredbe (EGS) št. 2454/93 za prevoz do namembne postaje ali za dobavo prejemniku zunaj carinskega območja Skupnosti, se razume, da so bili izvoženi takoj, ko so dani v navedeni postopek.

2. Ko se uporablja odstavek 1, carinski urad odhoda, ki sprejme izvozno deklaracijo, poskrbi za vnos enega izmed zaznamkov, odvisno od primera, navedenih v členu 11(4) ali (5) Uredbe (ES) št. 612/2009, na dokument, ki se izdaja kot dokazilo o izvozu.

3. Carinski urad odhoda lahko dovoli, da se pogodba o prevozu spremeni tako, da se prevoz konča v Skupnosti, le takrat, kadar je ugotovljeno:

(a)	če je bila položena varščina pri intervencijski agenciji kot zagotovilo za izvedbo izvoza in da ta varščina ni bila sproščena; ali

(b)	da je bila položena nova varščina.

Če pa je bila varščina sproščena v skladu z odstavkom 1 in proizvod dejansko ni zapustil carinskega območja Skupnosti v predpisanem roku, carinski urad odhoda o tem obvesti agencijo, ki je odgovorna za sprostitev varščine, in ji čim prej pošlje vse potrebne podatke. V takšnih primerih se razume, da je bila ob sprostitvi varščine storjena napaka, in je treba izterjati enak znesek.

Člen 16

1. Varščina se sprosti ob predložitvi dokazil, navedenih v členu 4.

Poleg tega se varščina sprosti ob predložitvi dokazil, navedenih v členih 16 in 17 Uredbe (EGS) št. 612/2009:

(a)	če se proizvodi uvažajo v določeno tretjo državo ali

(b)	če obstajajo v primerih, ko se proizvodi izvažajo iz Skupnosti, resni dvomi o pravem namembnem kraju.

Pristojni organi v državi članici lahko zahtevajo zadostna dodatna dokazila o tem, da so bili proizvodi resnično dani na trg v tretji državi uvoznici.

Če obstajajo resni dvomi o resničnem namenu proizvodov, lahko Komisija zahteva, da država članica uporabi določbe tega odstavka.

2. Če se proizvod uvaža v določeno tretjo državo in če se znesek nadomestila odšteje od prodajne cene in ustrezna dokazila, navedena v odstavku 1, niso dostavljena:

(a)	se del varščine sprosti ob predložitvi dokazil, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti; sproščeni znesek je enak najnižjemu nadomestilu, določenemu v skladu s členom 25(2) Uredbe (ES) št. 612/2009, ki se uporablja na dan, ko je sprejeta izvozna deklaracija;

(b)

poleg zneska, navedenega pod točko (a), se del varščine, ki ustreza razliki med najnižjim nadomestilom iz točke (a) in zneskom nadomestila, ki se uporablja na dan, ko je bila sprejeta izvozna deklaracija za dejansko tretjo državo uvoznico, če ta znesek ne presega zneska nadomestila, ki se uporablja za obvezno namembno območje, sprosti, če

(i)	izvoza v zgoraj navedeno tretjo državo ni bilo mogoče opraviti zaradi višje sile in

(ii)	se predložijo dokazila o uvozu v drugo namembno državo v skladu z odstavkom 1.

Člen 17

1. Kjer se uporabljata člena 186 in 187 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (8):

(a)	se varščina, navedena v členu 5(1) te uredbe, zaseže, če še ni bila sproščena;

(b)	če je bila varščina že sproščena, je treba izterjati enak znesek.

2. Če proizvodi, za katere je bila položena varščina, navedena v členu 5(1), zapustijo carinsko območje Skupnosti in formalnosti za pridobitev nadomestila še niso končane, se za potrebe členov od 185, 186 in 187 Uredbe (EGS) št. 2913/92 razume, da so bile končane, in uporabi se odstavek 1.

3. Znesek varščine, naveden v odstavkih 1 in 2, se razume kot zasežena varščina v smislu člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 352/78 (9).

4. Zadevna oseba pristojnemu organu s potrdilom, ki ga je izdala zadevna intervencijska agencija, dokaže, da so bile določbe iz odstavka 1 izpolnjene ali da varščina ni bila položena.

Člen 18

Če kontrolnega izvoda T5, ki dokazuje izpolnitev določbe o predpisanem namenu proizvodov, navedenem v členu 12(1), ne prejme agencija, navedena v členu 3(5), v treh mesecih od izdaje zaradi okoliščin, na katere zadevna stranka ne more vplivati, lahko zadevna stranka v skladu z določbami člena 46(3) Uredbe (ES) št. 612/2009 pristojnemu organu predloži utemeljen zahtevek, naj se drugi dokumenti obravnavajo kot enakovredni.

POGLAVJE IV

PROIZVODI, IZVOŽENI IZ SKUPNOSTI PO PREDELAVI

Člen 19

Šteje se, da so določbe o uporabi in namenu proizvodov izpolnjene, ko je ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz členov 8 in 12.

Člen 20

Če se proizvodi izvažajo po predelavi, carinski organi sprejmejo izvozno deklaracijo v državi članici, kjer je bila opravljena končna predelava.

Člen 21

1. Če so proizvodi odpravljeni v nespremenjenem stanju v predelavo, ki ji sledi izvoz, kontrolni izvod T5 izda intervencijska agencija, ki prodaja, in izpolnijo se polja 103, 104, 106 in 107 pod naslovom „Dodatni zaznamki“.

Polji 104 in 106 nosita zaznamke, ki jih določa ustrezna uredba.

Polje 106 navaja tudi:

(a)	številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo;

(b)	če je to primerno, številko naročila za odstranitev; in

(c)	zaznamek „Intervencijski proizvodi, ki bodo dani v izvoz po zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku“.

Polje 107 navaja številko ustrezne uredbe.

2. Če so proizvodi po predelavi v državi članici, v kateri so bili odstranjeni iz intervencijskih zalog, odpravljeni za nadaljnjo predelavo, ki ji sledi izvoz, kontrolni izvod T5 izda organ, ki preverja predelavo.

V delu kontrolnega izvoda T5 z naslovom „Dodatni zaznamki“ se izpolnijo polja 103, 104, 106 in 107.

Polji 104 in 106 nosita zaznamke, ki jih določa ustrezna uredba.

Polje 106 navaja tudi:

(a)	številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo, in

(b)	zaznamek „Intervencijski proizvodi, ki bodo dani v izvoz po zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku“.

Polje 107 navaja številko ustrezne uredbe.

3. Če se proizvodi izvažajo po predelavi in prečkajo ozemlje ene ali več držav članic, izda kontrolni izvod T5 carinski urad odhoda ob predložitvi dokumenta, izdanega od organa, ki je preverjal predelavo. Dokument hrani carinski urad odhoda.

Predložitev dokumenta pa ni potrebna v primerih, ko je carinski urad odhoda preverjal ustrezno predelavo.

V delu kontrolnega izvoda T5 z naslovom „Dodatni zaznamki“ se izpolnijo polja 103, 104, 106 in 107, in kjer je to primerno, polje 105.

Polji 104 in 106 nosita zaznamke, ki jih določa ustrezna uredba.

Polje 106 navaja tudi:

(a)	številko prodajne pogodbe z intervencijsko agencijo, in

(b)	če je to primerno, številko dokumenta, iz prvega pododstavka.

Polje 107 navaja številko ustrezne uredbe.

4. Če se za sprostitev varščine, navedene v členu 5, in za plačilo nadomestila zahteva kontrolni izvod T5, ki dokazuje izvoz blaga, pristojni organ, ki ima varščino, takoj pošlje potrjeno kopijo kontrolnega izvoda T5 neposredno organu, ki je pristojen za plačilo nadomestila.

V tem primeru zadevna oseba v polje 106 na kontrolnem izvodu T5 vnese naslednje:

„Nadomestilo izplača… (z navedbo države članice in polnega imena ter naslova organa, ki je pristojen za izplačilo nadomestila).“

Člen 22

1. Če so bili proizvodi odpravljeni v drugo državo članico v predelavo in bodo predelani proizvodi:

(a)	poslani v tretjo državo članico ali drugo državo članico za nadaljnjo predelavo; ali

(b)	prečkali ozemlje tretje države članice ali druge države članice, da se izvozijo,

potem pristojni organ, naveden v členu 21(2) ali (3), kakor je to primerno, izda enega ali več kontrolnih izvodov T5.

Kontrolni izvod ali izvodi T5 se izpolnijo:

(a)	če se uporablja točka (a) prvega pododstavka, kakor je navedeno v členu 21(2)(b);

(b)	če se uporablja točka (b) prvega pododstavka, kakor je navedeno v členu 21(3)(b),

tako da se upoštevajo navodila, dana v originalnem kontrolnem izvodu T5. Poleg tega se v polje 106 kontrolnega izvoda ali kontrolnih izvodov T5 vnesejo registracijska številka in datum izdaje poprejšnjega dokumenta in ime organa, ki ga je izdal.

2. V primeru, navedenem v odstavku 1, pristojni organ, ki je preverjal postopek, po vnosu primernega zaznamka takoj vrne originalni kontrolni izvod T5 neposredno agenciji, navedeni v členu 3(5), in v originalnem kontrolnem izvodu v polju z naslovom „Kontrola uporabe in/ali namena“ navede, da je bil proizvod odpravljen v drugo državo članico za nadaljnjo predelavo, pakiranje, prevzem ali izvoz. Originalni kontrolni izvod T5 navaja registracijsko številko ali številke ali napotila na kontrolne izvode T5, ki so bili izdani v ta namen.

3. Dokument, naveden v členu 4(a), ima podobne zaznamke, kakor so tisti, določeni v odstavku 2.

Člen 23

1. Kjer dva ali več postopkov, razen izvoza (kakor so predelava, pakiranje, prevzem), poteka zaporedno v isti državi članici, se ta država članica lahko odloči, da bo te postopke razumela kot en postopek. V tem primeru ni potrebna izdaja nadaljnjih kontrolnih izvodov T5, dokler niso opravljeni vsi postopki.

Originalni kontrolni izvod T5 je vrnjen agenciji, navedeni v členu 3(5), potem ko je bila opravljena kontrola vseh postopkov. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo pravilno delovanje takšnega sistema.

2. Če se država članica odloči, da postopka, navedenega v odstavku 1, ne bo upoštevala, pristojni organ po vsakem zaporednem postopku izda kontrolni izvod T5. Pristojni organ, ki postopke preverja, na kontrolnem izvodu T5 v polju z naslovom „Kontrola uporabe in/ali namena“ navede, da je bil proizvod poslan v isto državo članico v nadaljnjo predelavo, pakiranje, prevzem ali izvoz. Originalni kontrolni izvod T5 navaja registracijsko številko ali številke ali napotila na kontrolne izvode T5, ki so bili izdani v ta namen.

3. Dokument, naveden v členu 4(a), ima podobne zaznamke, kakor so tisti, določeni v odstavku 2.

Člen 24

Za to poglavje se uporabljajo členi 11, 13(2),(3) in (4), 14(3) in členi 15 do 18.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

1. Države članice sporočijo Komisiji polno ime in naslov pristojnega kontrolnega organa, kakor je navedeno v členu 2(1). Komisija obvesti druge države članice.

2. Države članice vsako četrtletje obvestijo Komisijo o primerih, v katerih so uporabile člen 7(1), in navedejo nastale okoliščine, vključene količine in sprejete ukrepe.

3. Države članice vsako leto 1. marca in 1. septembra Komisiji pošljejo odgovore, v katerih navedejo število zahtevkov, oddanih v skladu s členom 11 ali 18, razloge, če so znani, za nevračanje kontrolnega izvoda T5, zadevne količine in naravo sprejetih nadomestnih dokumentov.

Člen 26

Uredba (EGS) št. 3002/92 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 27

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. novembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str.1.

(2) UL L 301, 17.10.1992, str. 17.

(3) Glej Prilogo I.

(4) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(5) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(6) UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(7) UL L 186, 17.7.2009, str. 1.

(8) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(9) UL L 50, 22.2.1978, str. 1.

PRILOGA I

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Komisije (EGS) št. 3002/92	(UL L 301, 17.10.1992, str. 17)
Uredba Komisije (EGS) št. 75/93	(UL L 11, 19.1.1993, str. 5)
Uredba Komisije (EGS) št. 1938/93	(UL L 176, 20.7.1993, str. 12)
Uredba Komisije (ES) št. 770/96	(UL L 104, 27.4.1996, str. 13)

PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Uredba (EGS) št. 3002/92	Ta uredba
Člen 1(1) in (2)	Člen 1(1) in (2)
Člen 1(3)	—
Člen 1(4)	Člen 1(3)
Člen 2(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 2(1), prvi in drugi pododstavek
Člen 2(1), tretji pododstavek	—
Člen 2(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo in prva in druga alinea	Člen 2(2), prvi pododstavek
Člen 2(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 2(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 2(2), drugi pododstavek, prva alinea	Člen 2(2), drugi pododstavek, točka (a)
Člen 2(2), drugi pododstavek, druga alinea	Člen 2(2), drugi pododstavek, točka (b)
Člen 2(2), tretji pododstavek	Člen 2(2), tretji pododstavek
Člen 2(3), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 2(3), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 2(3), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 2(3), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 2(3), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 2(3), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 2(3), drugi pododstavek	Člen 2(3), drugi pododstavek
Člen 2(4), prvi podostavek	Člen 2(4), prvi pododstavek
—	Člen 2(4), drugi pododstavek
Člen 2(4), drugi pododstavek	Člen 2(4), tretji pododstavek
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 3(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, tretja alinea, uvodno besedilo	Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (c), uvodno besedilo
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, tretja alinea, prva podalinea	Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (c)(i)
Člen 3(1)(a), prvi pododstavek, tretja alinea, druga podalinea	Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (c)(ii)
Člen 3(1)(a), drugi pododstavek	Člen 3(1), drugi pododstavek
Člen 3(1)(a), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 3(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo
Člen 3(1)(a), tretji pododstavek, prva alinea	Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (a)
Člen 3(1)(a), tretji pododstavek, druga alinea	Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (b)
Člen 3(1)(a), četrti pododstavek	Člen 3(1), četrti pododstavek
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 3(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (c)
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, četrta alinea	Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (d)
Člen 3(1)(b), prvi pododstavek, peta alinea	Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (e)
Člen 3(1)(b), drugi pododstavek	Člen 3(2), drugi pododstavek
Člen 3(1)(b), tretji pododstavek	Člen 3(2), tretji pododstavek
Člen 3(1)(c)	Člen 3(3)
Člen 3(1)(d)	Člen 3(4)
Člen 3(2)	Člen 3(5)
Člen 3(3)	Člen 3(6)
Člen 4	Člen 4
Člen 5(1), uvodni del	Člen 5(1), uvodni del
Člen 5(1), prva alinea	Člen 5(1)(a)
Člen 5(1), druga alinea	Člen 5(1)(b)
Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodni del	Člen 5(2), prvi pododstavek, uvodni del
Člen 5(2), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 5(2), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 5(2), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (c)
Člen 5(2), prvi pododstavek, četrta alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (d)
Člen 5(2), prvi pododstavek, peta alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (e)
Člen 5(2), prvi pododstavek, šesta alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (f)
Člen 5(2), prvi pododstavek, sedma alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (g)
Člen 5(2), prvi pododstavek, osma alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (h)
Člen 5(2), prvi pododstavek, deveta alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek, točka (i)
Člen 5(2), drugi pododstavek	Člen 5(2), drugi pododstavek
Člen 5a	Člen 6
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8(1), prvi pododstavek	Člen 9(1), prvi pododstavek
Člen 8(1), drugi pododstavek	Člen 9(1), drugi pododstavek
Člen 8(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo in prva in druga alinea	Člen 9(1), tretji pododstavek
Člen 8(1), četrti pododstavek	Člen 9(1), četrti pododstavek
Člen 8(2) in (3)	Člen 9(2) in (3)
Člen 9	Člen 10
Člen 10, uvodno besedilo	Člen 11, uvodno besedilo
Člen 10, prva alinea	Člen 11(a)
Člen 10, druga alinea	Člen 11(b)
Člen 10, končni del	Člen 11, končni del
Člen 11	Člen 12
Člen 12(1)	Člen 13(1)
Člen 12(2), uvodno besedilo	Člen 13(2), uvodno besedilo
Člen 12(2), prva alinea	Člen 13(2)(a)
Člen 12(2), druga alinea	Člen 13(2)(b)
Člen 12(3)	Člen 13(3)
Člen 12(4)	Člen 13(4)
Člen 13(1), prvi pododstavek	Člen 14(1), prvi pododstavek
Člen 13(1), drugi pododstavek	Člen 14(1), drugi pododstavek
Člen 13(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 14(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo
Člen 13(1), tretji pododstavek, prva alinea	Člen 14(1), tretji pododstavek, točka (a)
Člen 13(1), tretji pododstavek, druga alinea	Člen 14(1), tretji pododstavek, točka (b)
Člen 13(1), četrti pododstavek	Člen 14(1), četrti pododstavek
Člen 13(2)	Člen 14(2)
Člen 13(3)	Člen 14(3)
Člen 14(1) in (2)	Člen 15 (1) in (2)
Člen 14(3), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 15(3), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 14(3), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 15(3), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 14(3), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 15(3), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 14(3), drugi pododstavek	Člen 15(3), drugi pododstavek
Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 16(1), prvi pododstavek
Člen 15(1), prvi pododstavek, končni del	Člen 16(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 15(1), prvi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 16(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 15(1), drugi pododstavek	Člen 16(1), tretji pododstavek
Člen 15(1), tretji pododstavek	Člen 16(1), četrti pododstavek
Člen 15(2), uvodno besedilo	Člen 16(2), uvodno besedilo
Člen 15(2)(a)	Člen 16(2)(a)
Člen 15(2)(b), uvodni del	Člen 16(2)(b), uvodni del
Člen 15(2)(b), prva alinea	Člen 16(2)(b)(i)
Člen 15(2)(b), druga alinea	Člen 16(2)(b)(ii)
Člen 16(1), uvodno besedilo	Člen 17(1), uvodno besedilo
Člen 16(1), prva alinea	Člen 17(1)(a)
Člen 16(1), druga alinea	Člen 17(1)(b)
Člen 16(2)	Člen 17(2)
Člen 16(3)	Člen 17(3)
Člen 16(4)	Člen 17(4)
Člen 17	Člen 18
Člen 18	Člen 19
Člen 19	Člen 20
Člen 20(1), prvi pododstavek	Člen 21(1), prvi pododstavek
Člen 20(1), drugi pododstavek	Člen 21(1), drugi pododstavek
Člen 20(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 21(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo
Člen 20(1), tretji pododstavek, prva alinea	Člen 21(1), tretji pododstavek, točka (a)
Člen 20(1), tretji pododstavek, druga alinea	Člen 21(1), tretji pododstavek, točka (b)
Člen 20(1), tretji pododstavek, tretja alinea	Člen 21(1), tretji pododstavek, točka (c)
Člen 20(1), četrti pododstavek	Člen 21(1), četrti pododstavek
Člen 20(2)(a)	Člen 21(2), prvi pododstavek
Člen 20(2)(b), prvi pododstavek	Člen 21(2), drugi pododstavek
Člen 20(2)(b), drugi pododstavek	Člen 21(2), tretji pododstavek
Člen 20(2)(b), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 21(2), četrti pododstavek, uvodno besedilo
Člen 20(2)(b), tretji pododstavek, prva alinea	Člen 21(2), četrti pododstavek, točka (a)
Člen 20(2)(b), tretji pododstavek, druga alinea	Člen 21(2), četrti pododstavek, točka (b)
Člen 20(2)(b), četrti pododstavek	Člen 21(2), peti pododstavek
Člen 20(3)(a)	Člen 21(3), prvi in drugi pododstavek
Člen 20(3)(b), prvi pododstavek	Člen 21(3), tretji pododstavek
Člen 20(3)(b), drugi pododstavek	Člen 21(3), četrti pododstavek
Člen 20(3)(b), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 21(3), peti pododstavek, uvodno besedilo
Člen 20(3)(b), tretji pododstavek, prva alinea	Člen 21(3), peti pododstavek, točka (a)
Člen 20(3)(b), tretji pododstavek, druga alinea	Člen 21(3), peti pododstavek, točka (b)
Člen 20(3)(b), četrti pododstavek	Člen 21(3), šesti pododstavek
Člen 20(4)	Člen 21(4)
Člen 21(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 22(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 21(1), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 22(1), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 21(1), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 22(1), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 21(1), prvi pododstavek, končno besedilo	Člen 22(1), prvi pododstavek, končno besedilo
Člen 21(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 22(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 21(1), drugi pododstavek, prva alinea	Člen 22(1), drugi pododstavek, točka (a)
Člen 21(1), drugi pododstavek, druga alinea	Člen 22(1), drugi pododstavek, točka (b)
Člen 21(1), drugi pododstavek, končno besedilo	Člen 22(1), drugi pododstavek, končno besedilo
Člen 21(2)	Člen 22(2)
Člen 21(3)	Člen 22(3)
Člen 22	Člen 23
Člen 23	Člen 24
Člen 24	Člen 25
Člen 25	—
—	Člen 26
Člen 26	Člen 27
—	Priloga I
—	Priloga II

25.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 310/29

DIREKTIVA 2009/127/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. oktobra 2009

o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Raba pesticidov je nevarna za zdravje ljudi in okolje. Komisija je v Sporočilu z dne 12. julija 2006 z naslovom „Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov“ sprejela strategijo, katere namen je zmanjšati tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe pesticidov. Poleg tega sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (3) („Okvirna direktiva“).

(2)

Zasnova, izdelava in vzdrževanje strojev za nanašanje pesticidov imajo pomembno vlogo pri zmanjšanju škodljivih vplivov pesticidov na zdravje ljudi in okolje. V zvezi z opremo za nanašanje pesticidov, ki je že v poklicni uporabi, Okvirna direktiva uvaja zahteve za pregled in vzdrževanje takšne opreme.

(3)

Okvirna direktiva se uporablja za pesticide, ki so fitofarmacevtska sredstva. Zato bi bilo primerno omejiti področje uporabe te direktive na stroje za nanašanje pesticidov, ki so fitofarmacevtska sredstva. Ker pa se predvideva, da bo področje uporabe Okvirne direktive razširjeno na biocidne pripravke, bi morala Komisija do 31. decembra 2012 preučiti razširitev področja uporabe zahtev glede varstva okolja na stroje za nanašanje biocidnih pripravkov.

(4)

Zahteve za varovanje zdravja ter varnost oseb in, kadar je primerno, domačih živali in premoženja, so že zajete v Direktivi 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih (4). Zato je primerno, da se bistvene zahteve varstva okolja za zasnovo in izdelavo novih strojev za nanašanje pesticidov tudi vključijo v Direktivo 2006/42/ES, obenem pa se zagotovi, da so te zahteve v skladu z zahtevami Okvirne direktive v zvezi z vzdrževanjem in pregledovanjem.

(5)	V ta namen je treba v določbe Direktive 2006/42/ES vključiti tudi sklicevanje na varstvo okolja, medtem ko se ta cilj omeji na kategorijo strojev in tveganja, za katera veljajo posebne zahteve varstva okolja.

(6)

Stroji za nanašanje pesticidov vključujejo stroje z lastnim pogonom, vlečene stroje, stroje, vgrajene v vozilo, priključne stroje, zrakoplove pa tudi mirujoče stroje, namenjene nanašanju pesticidov za poklicno in nepoklicno uporabo. Prav tako so vključeni stroji na pogon ali ročno upravljani stroji, prenosni in ročni, s tlačno komoro.

(7)

Ta direktiva je omejena na bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stroji za nanašanje pesticidov pred dajanjem v promet in/ali uporabo, medtem ko so evropske organizacije za standardizacijo pristojne za pripravo usklajenih standardov, ki zagotavljajo podrobne specifikacije za različne kategorije teh strojev, da bi proizvajalcem omogočili izpolnjevanje teh zahtev.

(8)	Bistvenega pomena je, da so vse zainteresirane strani, vključno z industrijo, kmeti in okoljskimi organizacijami, enakopravno vključene v oblikovanje teh usklajenih standardov, da bi zagotovili njihovo sprejetje na podlagi jasnega soglasja vseh interesnih skupin.

(9)	Direktivo 2006/42/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (5) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo tabele, ki bodo v kar največji meri prikazovale korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos.

(11)

Kadar so razpoložljivi znanstveni dokazi nezadostni, da bi bilo mogoče podati natančno oceno tveganja, bi morale države članice ob izvajanju ukrepov iz te direktive uporabljati previdnostno načelo, ki je načelo prava Skupnosti, poudarjeno med drugim v Sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2000, ob upoštevanju drugih določb in načel iz Direktive 2006/42/ES, kot sta prost pretok blaga in domneva o skladnosti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2006/42/ES

Direktiva 2006/42/ES se spremeni:

v drugem odstavku člena 2 se doda naslednja točka:

„(m)

‚bistvene zdravstvene in varnostne zahteve‘ pomeni obvezne določbe v zvezi z zasnovo in izdelavo izdelkov v skladu s to direktivo, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja in varnosti oseb, in, kadar je primerno, domačih živali in premoženja ter, kjer je ustrezno, okolja.

Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve so določene v Prilogi I. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve za varstvo okolja se uporabljajo samo za stroje iz oddelka 2.4 navedene priloge.“;

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se stroji lahko dajo v promet in/ali v obratovanje le, če so v skladu z ustreznimi določbami te direktive in ne ogrožajo zdravja in varnosti oseb in, kadar je primerno, domačih živali in lastnine ter, kjer je ustrezno, okolja, kadar so pravilno nameščeni in vzdrževani ter se uporabljajo v predvideni namen ali v razumno predvidljivih razmerah.“;

v členu 9(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V primerih iz odstavka 1 se Komisija posvetuje z državami članicami in drugimi zainteresiranimi strankami, pri čemer navede ukrepe, ki jih namerava sprejeti z namenom, da na ravni Skupnosti zagotovi visoko raven varovanja zdravja in varnosti oseb in, kadar je primerno, domačih živali in premoženja ter, kjer je ustrezno, okolja.“;

člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar država članica ugotovi, da lahko stroj, ki ga ureja ta direktiva, z oznako CE in s spremljajočo ES-izjavo o skladnosti, ter ki se uporablja skladno s predvidenim namenom ali v razumno predvidljivih razmerah, ogroža zdravje ali varnost oseb ali, kadar je primerno, domačih živali ali premoženja ali kjer je ustrezno okolja, sprejme vse ustrezne ukrepe za umik takšnega stroja s trga, njegovo prepoved dajanja v promet in/ali v obratovanje ali omejitev njegovega prostega pretoka.“;

Priloga I se spremeni:

(a)

v splošnih načelih se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

Ta priloga je razdeljena na več delov. Prvi del je splošen in se uporablja za vse vrste strojev. Ostali deli obravnavajo nekatere vrste bolj določenih nevarnosti. Vendar je bistveno pregledati celotno prilogo, da bi bili prepričani o izpolnjevanju vseh ustreznih bistvenih zahtev. Pri načrtovanju strojev se upoštevajo zahteve iz splošnega dela in iz enega ali več ostalih delov, glede na rezultate ocene tveganja, ki se opravi skladno s točko 1 teh splošnih načel. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve za varstvo okolja veljajo samo za stroje iz oddelka 2.4.“;

(b)

poglavje 2 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Stroji za predelavo živil, stroji za kozmetične ali farmacevtske proizvode, ročni in/ali ročno upravljani stroji, prenosni pritrjevalni in drugi udarni stroji, stroji za obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi ter stroji za nanašanje pesticidov, morajo izpolnjevati vse bistvene varnostne in zdravstvene zahteve, opisane v tem poglavju (glej splošna načela, točka 4).“;

(ii)

doda se naslednji oddelek:

„2.4 STROJI ZA NANAŠANJE PESTICIDOV

2.4.1 Opredelitev pojma

‚Stroj za nanašanje pesticidov‘ pomeni stroj, posebej namenjen nanašanju fitofarmacevtskih sredstev v smislu člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg (6).

2.4.2 Splošno

Proizvajalec strojev za nanašanje pesticidov ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja nenamernega izpostavljanja okolja pesticidom v skladu s procesom ocene tveganja in zmanjšanja tveganja iz splošnih načel, točka 1.

Stroj za nanašanje pesticidov mora biti zasnovan in izdelan z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz prvega odstavka, tako da ga je mogoče upravljati, prilagoditi in vzdrževati, ne da bi bilo okolje nenamerno izpostavljeno pesticidom.

Uhajanje je treba vedno preprečiti.

2.4.3 Nadzor in spremljanje

Treba je omogočiti enostaven in natančen nadzor, spremljanje in takojšnjo zaustavitev nanašanja pesticidov iz delovnih položajev.

2.4.4 Polnjenje in praznjenje

Stroj mora biti zasnovan in izdelan tako, da se olajša natančno polnjenje s potrebno količino pesticida ter zagotovi enostavna in popolna izpraznitev ter prepreči razlitje pesticidov in onesnaževanje vodnega vira med temi postopki.

2.4.5 Nanašanje pesticidov

2.4.5.1 Količina nanosa

Stroj mora biti opremljen s sredstvi za enostavno, točno in zanesljivo prilagoditev količine nanosa.

2.4.5.2 Razporeditev, odlaganje in raznašanje pesticidov

Stroj mora biti zasnovan in izdelan tako, da bo zagotovljeno odlaganje pesticidov na ciljnih območjih, da bodo izgube na druga območja čim manjše in da bo preprečeno raznašanje pesticidov v okolje. Kadar je to ustrezno, je treba zagotoviti enakomerno porazdelitev in homogeno odlaganje pesticidov.

2.4.5.3 Preskusi

Zaradi potrditve skladnosti zadevnih delov stroja z zahtevami, določenimi v oddelkih 2.4.5.1 in 2.4.5.2, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za vsak zadevni tip stroja opraviti primerne preskuse ali naročiti njihovo izvedbo.

2.4.5.4 Izgube pri zaustavitvi

Stroj mora biti zasnovan in izdelan tako, da se preprečijo izgube, ko je funkcija za nanašanje pesticida zaustavljena.

2.4.6 Vzdrževanje

2.4.6.1 Čiščenje

Stroj mora biti zasnovan in izdelan tako, da se omogoči enostavno in temeljito čiščenje brez onesnaževanja okolja.

2.4.6.2 Servisiranje

Stroj mora biti zasnovan in izdelan tako, da se olajša zamenjava rabljenih delov brez onesnaževanja okolja.

2.4.7 Inšpekcijski pregledi

Omogočiti je treba enostavno priključitev potrebnih merilnih instrumentov na stroj, da se preveri pravilno delovanje stroja.

2.4.8 Označevanje razpršilnih šob, sesalnikov in filtrov

Razpršilne šobe, sesalniki in filtri morajo biti označeni tako, da je jasno razvidna njihova vrsta in velikost.

2.4.9 Označba uporabljenega pesticida

Kadar je to ustrezno, mora biti stroj opremljen s posebnim nastavkom, kamor lahko upravljavec namesti ime pesticida, ki je v uporabi.

2.4.10 Navodila

Navodila morajo vsebovati naslednje podatke:

(a)	previdnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med mešanjem, polnjenjem, nanašanjem, praznjenjem, čiščenjem, servisiranjem in prevozom, da se prepreči onesnaženje okolja;

(b)

podrobne pogoje uporabe za različna predvidena delovna okolja, vključno z ustrezno pripravo in prilagoditvami, da se zagotovi odlaganje pesticidov na ciljnih območjih in čim večje zmanjšanje izgub na drugih območjih, da bi preprečili raznašanje v okolje in po potrebi zagotovili enakomerno razporeditev in homogeno odlaganje pesticidov;

(c)	obseg vrst in velikosti razpršilnih šob, sesalnikov in filtrov, ki se jih lahko uporabi s strojem;

(d)	pogostost preverjanj in merila ter metode za zamenjavo delov, ki so podvrženi obrabi in ki vplivajo na pravilno delovanje stroja, na primer razpršilnih šob, sesalnikov in filtrov;

(e)	podroben opis kalibracije, dnevnega vzdrževanja, zimske priprave in drugih preverjanj, potrebnih za zagotovitev pravilnega delovanje stroja;

(f)	vrste pesticidov, ki lahko povzročijo nepravilno delovanje stroja;

(g)	označbo, da mora upravljavec posodabljati ime uporabljenega pesticida na posebnemu nastavku iz oddelka 2.4.9;

(h)	priključitev in uporaba katere koli posebne opreme ali pripomočkov in previdnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati;

(i)	označbo, da je stroj lahko podvržen nacionalnim zahtevam glede rednih pregledov, ki jih opravljajo imenovani organi, kakor je predvideno v Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (7);

(j)	komponente stroja, ki jih je treba pregledati, da se zagotovi pravilno delovanje;

(k)	navodila za priključitev potrebnih merilnih instrumentov.

Člen 2

Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15. junija 2011. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Navedene predpise uporabljajo od 15. decembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 21. oktobra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) UL C 182, 4.8.2009, str. 44.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 24. septembra 2009.

(3) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

(4) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(5) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(6) UL L 309, 24.11.2009, str. 1

(7) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.“

25.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 310/34

DIREKTIVA SVETA 2009/133/ES

z dne 19. oktobra 2009

o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami

(kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti člena 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Združitve, delitve, delne delitve, prenosi sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic so lahko potrebne, da se v Skupnosti ustvarijo pogoji, podobni tistim na notranjem trgu, in da se s tem zagotovi dejansko delovanje takšnega notranjega trga. Teh operacij ne smejo ovirati omejitve, pomanjkljivosti ali izkrivljanja, ki izhajajo predvsem iz davčnih predpisov držav članic. Zato je treba za te operacije predvideti davčna pravila, ki so s stališča konkurence nevtralna, in podjetjem omogočiti, da se prilagodijo zahtevam notranjega trga, povečajo produktivnost in izboljšajo svojo konkurenčno moč na mednarodni ravni.

(3)	Te operacije so zaradi davčnih predpisov v slabšem položaju v primerjavi z operacijami, ki se nanašajo na družbe iz iste države članice. Ta neugoden položaj je treba odpraviti.

(4)	Tega cilja ni mogoče doseči z razširitvijo sistemov, veljavnih v državah članicah, na raven Skupnosti, saj lahko razlike med temi sistemi ustvarijo izkrivljanja. Ustrezno rešitev lahko zagotovi le skupni davčni sistem.

(5)	Skupni davčni sistem naj bi odpravil obdavčitev v zvezi z združitvami, delitvami, delnimi delitvami, prenosi sredstev ali zamenjavo kapitalskih deležev ter hkrati zavaroval finančne interese države članice, v kateri je prenosna družba ali prevzeta družba.

(6)	Posledica operacij kot so združitve, delitve ali prenosi sredstev, je navadno bodisi preoblikovanje prenosne družbe v stalno enoto družbe, ki sprejme sredstva, bodisi to, da postanejo sredstva povezana s stalno enoto te družbe.

(7)

Sistem odloga obdavčitve kapitalskih dobičkov iz prenesenih sredstev do časa njihovega dejanskega razpolaganja, ki se uporablja za sredstva, prenesena stalni enoti, omogoča oprostitev obdavčitve ustreznih kapitalskih dobičkov, hkrati pa zagotavlja, da jih dokončno obdavči država članica, v kateri je prenosna družba, v času dejanskega razpolaganja.

(8)

Medtem ko so družbe, navedene v Prilogi I, Del A k tej direktivi, zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb v državah članicah, katerih rezidenti so, lahko druge države članice nekatere od njih štejejo za davčno transparentne. Da bi se ohranila učinkovitost Direktive, morajo države članice, ki obravnavajo nerezidenčne zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb kot davčno transparentne, le-tem nuditi ugodnosti iz Direktive. Države članice pa morajo imeti možnost, da ne uporabljajo ustreznih določb Direktive, ko odmerjajo davke neposrednim ali posrednim delničarjem teh zavezancev.

(9)	Opredeliti je treba tudi davčni režim, ki se uporablja za nekatere prihranke, rezerve ali izgube prenosne družbe, in rešiti davčne probleme, ki se pojavljajo, kadar ima ena od dveh družb delež v kapitalu druge.

(10)	Dodelitev vrednostnih papirjev družbe prejemnice ali prevzemnice družbenikom prenosne družbe sama po sebi ne bi smela povzročiti obdavčitve pri teh družbenikih.

(11)

Odločitev družbe, da reorganizira poslovanje s prenosom svojega statutarnega sedeža, ne bi smela ovirati diskriminatorna davčna pravila ali omejitve, pomanjkljivosti ali izkrivljanja, izhajajoča iz nacionalne davčne zakonodaje, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti. Prenos ali dogodek v zvezi s tem prenosom lahko povzroči določeno obliko obdavčitve v državi članici, iz katere je sedež prenesen. Ko sredstva SE ali SCE ostanejo dejansko povezana s stalno poslovno enoto, ki pripada SE ali SCE in se nahaja v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, mora ta stalna poslovna enota uživati ugodnosti, podobne tistim iz členov 4, 5 in 6. Poleg tega mora biti izključena obdavčitev delničarjev ob prenosu statutarnega sedeža.

(12)

Ta direktiva ne obravnava izgub stalne poslovne enote v drugi državi članici, ki jih prizna država članica, katere rezident je SE ali SCE. Predvsem pa, ko se statutarni sedež SE ali SCE prenese v drugo državo članico, ta prenos ne preprečuje, da država članica, v kateri je bila SE ali SCE prej rezident, v ustreznem času ne vključi izgub stalne poslovne enote.

(13)

Državam članicam je treba dati možnost, da zavrnejo uporabo te direktive, kadar je namen združitve, delitve, delne delitve, prenosa sredstev, zamenjave kapitalskih deležev, ali prenosa statutarnega sedeža SE ali SCE davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, ali pa je posledica, da družba, ne glede na to, ali sodeluje v operaciji ali ne, ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za zastopanje zaposlenih v organih družbe.

(14)	Eden od ciljev te direktive je, da se odstranijo ovire za delovanje notranjega trga, kot je na primer dvojno obdavčevanje. Dokler to ne bo v celoti doseženo s pomočjo določb te direktive, morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja.

(15)	Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v Prilogi II, Del B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsaka država članica uporablja to direktivo za:

(a)	združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev, pri katerih so udeležene družbe iz dveh ali več držav članic;

(b)

prenos statutarnega sedeža evropske družbe (Societas Europaea ali SE), kakor je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (5) in evropske zadruge (SCE), kakor je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (6), iz ene države članice v drugo državo članico.

Člen 2

Za namene te direktive se uporabljano naslednje opredelitve:

(a)

„združitev“ pomeni operacijo, s katero:

(i)

ena ali več družb ob prenehanju brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoječo družbo v zamenjavo za izdajo vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital te druge družbe, svojim družbenikom in, če je primerno, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti, ali, v odsotnosti nominalne vrednosti, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev;

(ii)

dve ali več družb ob prenehanju brez likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki jo oblikujejo, v zamenjavo za izdajo vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital te nove družbe, svojim družbenikom in, če je primerno, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti, ali, v odsotnosti nominalne vrednosti, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev;

(iii)

družba ob prenehanju brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki ima vse vrednostne papirje, ki predstavljajo njen kapital;

(b)

„delitev“ pomeni operacijo, s katero družba ob prenehanju brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na dve ali več obstoječih ali novih družb v zamenjavo za sorazmerno izdajo vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družb, ki sprejmejo sredstva in obveznosti ter, če je primerno, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti, ali, v odsotnosti nominalne vrednosti, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev;

(c)

„delna delitev“ pomeni operacijo, s katero družba, ne da bi prenehala, prenese eno ali več dejavnosti na eno ali več obstoječih ali novih družb in ohrani vsaj eno dejavnost v prenosni družbi v zameno za to, da svojim delničarjem sorazmerno izda vrednostne papirje, ki predstavljajo deleže v kapitalu družb prejemnic sredstev in obveznosti ter, če je to možno, gotovinsko plačilo do 10 % nominalne vrednosti, ali, v odsotnosti nominalne vrednosti, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev;

(d)	„prenos sredstev“ pomeni operacijo, s katero družba brez prenehanja prenese vse ali eno ali več vej svoje dejavnosti na drugo družbo v zamenjavo za prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe, ki sprejme prenos;

(e)

„zamenjava kapitalskih deležev“ pomeni operacijo, s katero družba pridobi delež v kapitalu druge družbe, tako da dobi večino glasovalnih pravic v tej družbi ali, če že ima to večino, pridobi dodaten delež v zameno za to, da delničarjem druge družbe v zameno za njihove vrednostne papirje izda vrednostne papirje, ki predstavljajo kapital prve družbe, in, če je to možno, plačilo v denarju do 10 % nominalne vrednosti, ali, v odsotnosti nominalne vrednosti, računovodske vrednosti vrednostnih papirjev, izdanih v zameno;

(f)	„prenosna družba“ pomeni družbo, ki prenese svoja sredstva in obveznosti ali prenese vse ali eno ali več vej svoje dejavnosti;

(g)	„družba prejemnica“ pomeni družbo, ki sprejme sredstva in obveznosti ali vse ali eno ali več vej dejavnosti prenosne družbe;

(h)	„prevzeta družba“ pomeni družbo, v kateri druga družba pridobi delež z zamenjavo vrednostnih papirjev;

(i)	„družba prevzemnica“ pomeni družbo, ki pridobi delež z zamenjavo vrednostnih papirjev;

(j)	„veja dejavnosti“ pomeni vsa sredstva in obveznosti ob delitvi družbe, ki iz organizacijskega vidika tvorijo neodvisno poslovanje, torej subjekt, ki je zmožen delovati z lastnimi sredstvi;

(k)	„prenos statutarnega sedeža“ pomeni operacijo, s katero SE ali SCE brez prenehanja ali ustanovitve nove pravne osebe prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico.

Člen 3

V tej direktivi pomeni „družba iz države članice“ vsako družbo, ki:

(a)	ima eno od oblik, naštetih v Prilogi I, Del A;

(b)	se v skladu z davčno zakonodajo države članice šteje v davčne namene za rezidenta te države članice in se pod pogoji sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenem s tretjo državo, ne šteje za rezidenta za davčne namene zunaj Skupnosti; in

(c)	je poleg tega zavezanec za enega od davkov naštetih v Prilogi I, Del B, brez možnosti izbire ali oprostitve ali kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti zgornje davke.

POGLAVJE II

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ZDRUŽITVE, DELITVE, DELNE DELITVE, PRENOSE SREDSTEV IN ZAMENJAVE KAPITALSKIH DELEŽEV

Člen 4

1. Združitev, delitev ali delna delitev ne sme povzročiti obdavčitve kapitalskih dobičkov, izračunanih iz razlike med realno vrednostjo prenesenih sredstev in obveznosti ter njihovo vrednostjo za davčne namene.

2. Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „vrednost za davčne namene“: vrednost, na osnovi katere se izračuna dobiček ali izguba za namene davka od dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov prenosne družbe, če so bila ta sredstva ali obveznosti prodana v času združitve, delitve ali delne delitve, vendar neodvisno od nje;

(b) „prenesena sredstva in obveznosti“: tista sredstva in obveznosti prenosne družbe, ki so kot posledica združitve, delitve ali delne delitve dejansko povezana s stalno poslovno enoto družbe prejemnice v državi članici prenosne družbe in sodelujejo pri ustvarjanju dobičkov ali izgub, upoštevanih za davčne namene.

3. Kadar se uporablja odstavek 1 in država članica šteje nerezidenčno prenosno družbo za davčno transparentno na podlagi svoje ocene pravnih značilnosti družbe po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, in zato obdavči udeležbo delničarjev v dobičkih prenosne družbe, če in ko so ti dobički ustvarjeni, ta država članica ne obdavči nobenih dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov, izračunanih iz razlike med realno vrednostjo prenesenih sredstev in obveznosti ter njihovo vrednostjo za davčne namene.

4. Odstavka 1 in 3 se uporabljata le pod pogojem, da družba prejemnica izračuna novo amortizacijo in dobičke ali izgube v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi v skladu s pravili, ki bi se uporabljala za prenosno družbo ali družbe, če ne bi bilo združitve, delitve ali delne delitve.

5. Kadar je družba prejemnica po zakonodaji države članice prenosne družbe upravičena do nove amortizacije ali dobičkov ali izgub v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi, ki se izračunajo od osnove, drugačne od tiste iz odstavka 4, se odstavek 1 ne uporablja za sredstva in obveznosti, za katere je uporabljena ta možnost.

Člen 5

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko v primeru pravilno oblikovanih prihrankov in rezerv prenosne družbe, ki so delno ali v celoti oproščene davka in ne izvirajo iz stalne enote v tujini, stalne enote družbe prejemnice, ki so v državi članici, v kateri je prenosna družba, prenesejo te prihranke in rezerve z isto davčno oprostitvijo, s tem da družba prejemnica prevzame pravice in obveznosti prenosne družbe.

Člen 6

Kolikor se operacije iz člena 1(a) izvedejo med družbami države članice prenosne družbe, in če bi država članica uporabila določbe, ki dovoljujejo družbi prejemnici, da prevzame izgube prenosne družbe, ki še niso bile uveljavljene za davčne namene, država članica razširi te določbe zaradi upoštevanja prevzema izgub s strani stalnih poslovnih enot družbe prejemnice, ki so na njenem ozemlju.

Člen 7

1. Kadar ima družba prejemnica delež v kapitalu prenosne družbe, dobički, ki pripadajo družbi prejemnici ob ukinitvi njenega deleža, niso zavezani plačilu davka.

2. Države članice lahko uveljavljajo izjemo od odstavka 1 kadar ima družba prejemnica delež v kapitalu prenosne družbe, ki je manjši od 15 %.

Od 1. januarja 2009 je najnižji odstotek deleža 10 %.

Člen 8

1. Pri združitvi, delitvi ali zamenjavi kapitalskih deležev, dodelitev vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice ali prevzemnice, delničarju prenosne družbe ali prevzete družbe v zamenjavo za vrednostne papirje, ki predstavljajo kapital slednje družbe, sama po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov tega delničarja.

2. Pri delni delitvi dodelitev vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice, delničarju prenosne družbe sama po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov tega delničarja.

3. Kadar država članica šteje delničarja za davčno transparentnega na podlagi svoje ocene njegovih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je delničar bil imenovan, in zato obdavči osebe, ki so udeležene v dobičkih delničarja, ko so ti dobički ustvarjeni, ta država članica ne obdavči nobenih dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov teh oseb, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice ali prevzemnice in so bili dodeljeni delničarju.

4. Odstavka 1 in 3 se uporabljata samo, če delničar ne pripiše prejetim vrednostnim papirjem vrednosti za davčne namene, ki je višja kot je bila vrednost vrednostnih papirjev, ki so bili zamenjani, tik pred združitvijo, delitvijo ali zamenjavo kapitalskih deležev.

5. Odstavka 2 in 3 se uporabljata samo, če delničar vsoti prejetih vrednostnih papirjev in tistih, ki jih ima v prenosni družbi, ne pripiše vrednosti za davčne namene, ki bi bila višja kot je bila vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima v prenosni družbi, tik pred delno delitvijo.

6. Uporaba odstavkov 1, 2 in 3 ne preprečuje državam članicam, da obdavčijo dobiček, ki izhaja iz naknadnega prenosa sprejetih vrednostnih papirjev, enako kakor dobiček, ki izhaja iz prenosa vrednostnih papirjev pred prevzemom.

7. Za namen tega člena „vrednost za davčne namene“ pomeni vrednost, na osnovi katere se izračuna dobiček ali izguba za namene davka na dohodke, dobičke ali kapitalske dobičke delničarja družbe.

8. Kadar se lahko delničar po zakonodaji države članice, katere rezident je, odloči za davčno obravnavo, drugačno od tiste iz odstavkov 4 in 5, se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo za vrednostne papirje, za katere to možnost uporabi.

9. Odstavki 1, 2 in 3 državi članici ne preprečujejo, da pri obdavčevanju delničarjev upošteva morebitna gotovinska plačila, opravljena ob združitvi, delitvi, delni delitvi ali zamenjavi kapitalskih deležev.

Člen 9

Za prenose sredstev se uporabljajo določbe členov 4, 5 in 6.

POGLAVJE III

POSEBEN PRIMER PRENOSA STALNE ENOTE

Člen 10

1. Kadar sredstva, prenesena pri združitvi, delitvi, delni delitvi ali prenosu sredstev, vključujejo stalno poslovno enoto prenosne družbe, ki je v drugi državi članici kakor prenosna družba, se država članica, v kateri je prenosna družba, odreče pravici obdavčenja te stalne poslovne enote.

Država članica prenosne družbe lahko v obdavčljive dobičke te družbe ponovno vključi nepokrite izgube stalne poslovne enote, s katerimi so morda bili prej pobotani obdavčljivi dobički družbe v tej državi članici.

Država članica stalne poslovne enote in država članica družbe prejemnice za tak prenos uporabita določbe te direktive, kakor da bi bila država, v kateri je stalna poslovna enota, država članica prenosne družbe.

Ta odstavek se uporabi tudi v primeru, ko je stalna poslovna enota v isti državi članici kot je tista, katere rezident je družba prejemnica.

2. Ne glede na odstavek 1 ima država članica prenosne družbe, ki uporablja sistem obdavčenja svetovnih dobičkov, pravico do obdavčitve dobičkov ali kapitalskih dobičkov stalne poslovne enote, ki izvirajo iz združitve, delitve, delne delitve ali prenosa sredstev, pod pogojem, da dovoli oprostitev davka, ki bi bil, če ne bi bilo določb te direktive, zaračunan za te dobičke ali kapitalske dobičke v državi članici, v kateri je stalna poslovna enota, enako in v enakem znesku, kakor bi to storila, če bi bil davek dejansko zaračunan in plačan.

POGLAVJE IV

POSEBEN PRIMER TRANSPARENTNIH OSEB

Člen 11

1. Kadar država članica šteje nerezidenčno prenosno ali prevzeto družbo za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, ima pravico, da ne uporabi določb te direktive pri obdavčevanju neposrednega ali posrednega delničarja te družbe v zvezi z dohodki, dobički ali kapitalskimi dobički te družbe.

2. Država članica, ki uveljavlja pravico iz odstavka 1, dovoli oprostitev davka, ki bi bil, če ne bi bilo določb te direktive, zaračunan za dohodke, dobičke ali kapitalske dobičke davčno transparentne družbe, na enak način in v enakem znesku, kakor bi ta država članica to storila, če bi bil davek dejansko zaračunan in plačan.

3. Kadar država članica šteje nerezidenčno družbo prejemnico ali prevzemnico za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, ima pravico, da ne uporabi odstavkov 1, 2 in 3 člena 8.

4. Kadar država članica šteje nerezidenčno družbo prejemnico za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, lahko ta država članica v davčne namene uporabi isti postopek za katerega koli neposrednega ali posrednega delničarja, kot bi ga, če bi bila družba prejemnica rezident te države članice.

POGLAVJE V

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PRENOS STATUTARNEGA SEDEŽA SE ALI SCE

Člen 12

1. Kadar:

(a)	SE ali SCE prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico, ali

(b)	v zvezi s prenosom svojega statutarnega sedeža iz ene države članice v drugo državo članico SE ali SCE, ki je rezident prve države članice, preneha biti rezident te države članice in postane rezident druge države članice,

ta prenos statutarnega sedeža ali prenehanje statusa rezidenta ne povzroči obdavčitve kapitalskih dobičkov, izračunanih v skladu s členom 4(1), v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, ki izvirajo iz tistih sredstev in obveznosti SE ali SCE, ki zato ostanejo dejansko povezani s stalno poslovno enoto SE ali SCE v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, ter so udeleženi pri ustvarjanju dobičkov in izgub, ki se upoštevajo v davčne namene.

2. Odstavek 1 se uporablja samo, če SE ali SCE izračuna novo amortizacijo in dobičke ali izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki ostanejo dejansko povezani s to stalno poslovno enoto, kot da ne bi bilo prenosa statutarnega sedeža ali da SE ali SCE na ta način ne bi prenehala biti davčni rezident.

3. Kadar je po zakonodaji države članice SE ali SCE upravičena do nove amortizacije dobičkov ali izgub v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki ostanejo v tej državi članici in ki se izračunajo po osnovi, drugačni od tiste iz odstavka 2, se odstavek 1 ne uporablja za sredstva in obveznosti, za katere je uporabljena ta možnost.

Člen 13

1. Kadar:

(a)	SE ali SCE prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico, ali

(b)	v zvezi s prenosom svojega statutarnega sedeža iz ene države članice v drugo državo članico SE ali SCE, ki je rezident prve države članice, preneha biti rezident te države članice in postane rezident druge države članice,

države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ko so rezervacije ali rezerve, ki jih na ustrezen način oblikuje SE ali SCE pred prenosom statutarnega sedeža, delno ali v celoti oproščene davka in ne izvirajo iz stalnih poslovnih enot v tujini, te rezervacije ali rezerve stalna poslovna enota SE ali SCE, ki se nahaja na ozemlju države članice, iz katere je bil prenesen statutarni sedež, lahko prenese z isto davčno olajšavo.

2. Kolikor je družbi, ki prenaša svoj statutarni sedež znotraj ozemlja države članice dovoljeno, da prenese naprej ali nazaj izgube, ki niso bile uveljavljene za davčne namene, ta država članica dovoli stalni poslovni enoti, ki je na njenem ozemlju in ki pripada SE ali SCE, ki prenaša svoj statutarni sedež, da prevzame te izgube SE ali SCE, ki niso bile uveljavljene za davčne namene, pod pogojem, da bi bila izguba, ki se prenaša naprej ali nazaj, v podobnih okoliščinah na razpolago družbi, ki bi ohranila svoj statutarni sedež ali ki bi ostala davčni rezident te države članice.

Člen 14

1. Prenos statutarnega sedeža SE ali SCE sam po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov delničarjev.

2. Uporaba odstavka 1 ne preprečuje državam članicam, da obdavčijo dobiček, ki izhaja iz poznejšega prenosa vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital SE ali SCE, ki prenaša svoj statutarni sedež.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

1. Država članica lahko zavrne uporabo ali odvzame ugodnosti iz vseh ali nekaterih določb iz členov 4 do 14, kadar se izkaže, da ena od operacij iz člena 1:

(a)

ima za glavni ali enega glavnih ciljev davčno utajo ali izogibanje plačilu davka; dejstvo, da operacija ni izvedena zaradi legitimnih gospodarskih razlogov, kakor so prestrukturiranje ali racionalizacija dejavnosti družb, ki sodelujejo v operaciji, lahko povzroči domnevo, da je glavni cilj ali eden glavnih ciljev operacije davčna utaja ali izogibanje plačilu davka;

(b)	povzroči nastanek družbe, ki ne glede na to, ali sodeluje v operaciji ali ne, ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za zastopanje delavcev v organih družbe v skladu s sporazumi, ki so bili veljavni pred to operacijo.

2. Odstavek 1(b) se uporablja tako dolgo in v takšnem obsegu, dokler se za družbe, ki jih zajema ta direktiva, ne uporablja nobena zakonska določba Skupnosti z enakimi pravili o zastopanju zaposlenih v organih družbe.

Člen 16

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Direktiva 90/434/EGS, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge II se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 18

Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 19. oktobra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON

(1) Mnenje z dne 13. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 100, 30.4.2009. str. 153.

(3) UL L 225, 20.8.1990, str. 1.

(4) Glej Prilogo II, Del A.

(5) UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

(6) UL L 207, 18.8.2003, str. 1.

PRILOGA I

DEL A

SEZNAM DRUŽB IZ ČLENA 3(a)

(a)

Družbe (SE), ustanovljene v skladu z Uredbo (ES) št. 2157/2001 in Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (1) ter zadruge (SCE), ustanovljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1435/2003 in Direktivo Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) glede udeležbe delavcev (2);

(b)

družbe po belgijskem pravu: „société anonyme“/„naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions“/„commanditaire vennootschap op aandelen“, „société privée à responsabilité limitée“/„besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité limitée“/„coöperatieve vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité illimitée“/„coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid“, „société en nom collectif“/„vennootschap onder firma“, „société en commandite simple“/„gewone commanditaire vennootschap“, tista javna podjetja, ki so prevzela eno od zgoraj navedenih pravnih oblik, in druge družbe, ustanovljene po belgijskem pravu, ki so zavezane za belgijski davek od dohodkov pravnih oseb;

(c)

družbe po bolgarskem pravu: „събирателното дружество“, „командитното дружество“, „дружеството с ограничена отговорност“, „акционерното дружество“, „командитното дружество с акции“, „кооперации“, „кооперативни съюзи“, „държавни предприятия“ ustanovljene po bolgarskem pravu in opravljajo gospodarsko dejavnost;

(d)	družbe po češkem pravu: „akciová společnost“, „společnost s ručením omezeným“;

(e)	družbe po danskem pravu: „aktieselskab“ in „anpartsselskab“ in druge družbe, ki so zavezane za davek v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, če so njihovi obdavčljivi dohodki izračunani in obdavčeni v skladu s splošnimi predpisi davčne zakonodaje, ki veljajo za „aktieselskaber“;

(f)

družbe po nemškem pravu: „Aktiengesellschaft“, „Kommanditgesellschaft auf Aktien“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaft“, „Betriebe gewerblicher Art von juristischen Personen des öffentlichen Rechts“ in druge družbe, ustanovljene po nemškem pravu, ki so zavezane za nemški davek od dohodkov pravnih oseb;

(g)	družbe po estonskem pravu: „täisühing“, „usaldusühing“, „osaühing“, „aktsiaselts“ in „tulundusühistu“;

(h)	družbe, ustanovljene ali že obstoječe po irskem pravu, organi, registrirani po „Industrial and Provident Societies Act“, „building societies“, ustanovljene po „Building Societies Acts“, ter „trustee savings banks“ v smislu „Trustee Savings Banks Act“ iz leta 1989;

(i)	družbe po grškem pravu: „ανώνυμη εταιρεία“ in „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης (Ε.Π.Ε.)“;

(j)	družbe po španskem pravu: „sociedad anónima“, „sociedad comanditaria por acciones“, „sociedad de responsabilidad limitada“ in tisti organi javnega prava, ki delujejo po zasebnem pravu;

(k)

družbe po francoskem pravu: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „sociétés par actions simplifiées“, „sociétés d’assurances mutuelles“, „caisses d’épargne et de prévoyance“, „sociétés civiles“ ki so samodejno zavezane za davek od dohodkov pravnih oseb, „coopératives“, „unions de coopératives“, industrijske in trgovske javne ustanove in podjetja ter druge družbe, ustanovljene po francoskem pravu, ki so zavezane za francoski davek od dohodkov pravnih oseb;

(l)	družbe po italijanskem pravu: „società per azioni“, „società in accomandita per azioni“, „società a responsabilità limitata“, „società cooperative“, „società di mutua assicurazione“, ter javni in zasebni subjekti, ki opravljajo izključno ali pretežno gospodarske dejavnosti;

(m)	družbe („εταιρείες“) po ciprskem pravu:, kot so opredeljene v zakonih o davku od dohodkov;

(n)	družbe po latvijskem pravu: „akciju sabiedrība“ in „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“;

(o)	družbe, ustanovljene po litvanskem pravu;

(p)

družbe po luksemburškem pravu: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „société coopérative“, „société coopérative organisée comme une société anonyme“, „association d’assurances mutuelles“, „association d’épargne-pension“, „entreprise de nature commerciale, industrielle ou minière de l’État, des communes, des syndicats de communes, des établissements publics et des autres personnes morales de droit public“, in druge družbe, ustanovljene po luksemburškem pravu, ki so zavezane za luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb;

(q)	družbe po madžarskem pravu: „közkereseti társaság“, „betéti társaság“, „közös vállalat“, „korlátolt felelősségű társaság“, „részvénytársaság“, „egyesülés“, „közhasznú társaság“ in „szövetkezet“;

(r)	družbe po malteškem pravu: „Kumpaniji ta’ Responsabilita Limitata“ in „Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f’azzjonijiet“;

(s)

družbe po nizozemskem pravu: „naamloze vennootschap“, „besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „open commanditaire vennootschap“, „coöperatie“, „onderlinge waarborgmaatschappij“, „Fonds voor gemene rekening“, „vereniging op coöperatieve grondslag“ in „vereniging welke op onderlinge grondslag als verzekeraar of kredietinstelling optreedt“ ter druge družbe, ustanovljene po nizozemskem pravu, ki so zavezane za nizozemski davek od dohodkov pravnih oseb;

(t)	družbe po avstrijskem pravu: „Aktiengesellschaft“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“ in „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften“;

(u)	družbe po poljskem pravu: „spółka akcyjna“ in „spółka z ograniczoną odpowiedzialnością“;

(v)	gospodarske družbe ali družbe po civilnem pravu, ki imajo gospodarsko obliko, pa tudi druge pravne osebe, ki opravljajo trgovske ali industrijske dejavnosti, in ki so ustanovljene po portugalskem pravu;

(w)	družbe po romunskem pravu: „societăți pe acțiuni“, „societăți în comandită pe acțiuni“ in „societăți cu răspundere limitată“;

(x)	družbe po slovenskem pravu: „delniška družba“, „komanditna družba“ in „družba z omejeno odgovornostjo“;

(y)	družbe po slovaškem pravu: „akciová spoločnosť“, „spoločnosť s ručením obmedzeným“ in „komanditná spoločnosť“;

(z)	družbe po finskem pravu: „osakeyhtiö“/„aktiebolag“, „osuuskunta“/„andelslag“, „säästöpankki“/„sparbank“ in „vakuutusyhtiö“/„försäkringsbolag“;

(aa)	družbe po švedskem pravu: „aktiebolag“, „bankaktiebolag“, „försäkringsaktiebolag“, „ekonomiska föreningar“, „sparbanker“ in „ömsesidiga försäkringsbolag“;

(ab)	družbe, ustanovljene po pravu Združenega kraljestva.

DEL B

SEZNAM DAVKOV IZ ČLENA 3(c)

—	impôt des sociétés/vennootschapsbelasting v Belgiji,

—	корпоративен данък v Bolgariji,

—	daň z příjmů právnických osob v Češki republiki,

—	selskabsskat na Danskem,

—	Körperschaftsteuer v Nemčiji,

—	tulumaks v Estoniji,

—	corporation tax na Irskem,

—	φόρος εισοδήματος νομικών προσώπων κερδοσκοπικού χαρακτήρα v Grčiji,

—	impuesto sobre sociedades v Španiji,

—	impôt sur les sociétés v Franciji,

—	imposta sul reddito delle società v Italiji,

—	φόρος εισοδήματος na Cipru,

—	uzņēmumu ienākuma nodoklis v Latviji,

—	pelno mokestis v Litvi,

—	impôt sur le revenu des collectivités v Luksemburgu,

—	társasági adó na Madžarskem,

—	taxxa fuq l-income na Malti,

—	vennootschapsbelasting na Nizozemskem,

—	Körperschaftsteuer v Avstriji,

—	podatek dochodowy od osób prawnych na Poljskem,

—	imposto sobre o rendimento das pessoas colectivas na Portugalskem,

—	impozit pe profit v Romuniji,

—	davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji,

—	daň z príjmov právnických osôb na Slovaškem,

—	yhteisöjen tulovero/inkomstskatten för samfund na Finskem,

—	statlig inkomstskatt na Švedskem,

—	corporation tax v Združenem kraljestvu.

(1) UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(2) UL L 207, 18.8.2003, str. 25.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 17)

Direktiva Sveta 90/434/EGS (UL L 225, 20.8.1990, str. 1)
Točka XI.B.I.2 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994 (UL C 241, 29.8.1994, str. 196)
Točka 9.7 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 559)
Direktiva Sveta 2005/19/ES (UL L 58, 4.3.2005, str. 19)
Direktiva Sveta 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129)	samo Priloga, točka 6

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 17)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
90/434/EGS	1. januar 1992	1. januar 1993 (1)
2005/19/ES	1. januar 2006 (2) 1. januar 2007 (3)	—
2006/98/ES	1. januar 2007	—

(1) Uporablja se samo za Republiko Portugalsko.

(2) V zvezi z določbami iz člena 2(1) Direktive.

(3) V zvezi z določbami iz člena 2(2) Direktive.

PRILOGA III

Korelacijska Tabela

Direktiva 90/434/EGS	Ta Direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2(a) prva alinea	Člen 2(a)(i)
Člen 2(a) druga alinea	Člen 2(a)(ii)
Člen 2(a) tretja alinea	Člen 2(a)(iii)
Člen 2(b)	Člen 2(b)
Člen 2(b)(a)	Člen 2(c)
Člen 2(c)	Člen 2(d)
Člen 2(d)	Člen 2(e)
Člen 2(e)	Člen 2(f)
Člen 2(f)	Člen 2(g)
Člen 2(g)	Člen 2(h)
Člen 2(h)	Člen 2(i)
Člen 2(i)	Člen 2(j)
Člen 2(j)	Člen 2(k)
Člen 3(a)	Člen 3(a)
Člen 3(b)	Člen 3(b)
Člen 3(c), uvodni stavek prvega pododstavka in drugi pododstavek	Člen 3(c)
Člen 3(c), prvi pododstavek, prva do 27. alinea	Priloga I, Del B
Člen 4(1) prvi pododstavek	Člen 4(1)
Člen 4(1) drugi pododstavek	Člen 4(2)
Člen 4(2)	Člen 4(3)
Člen 4(3)	Člen 4(4)
Člen 4(4)	Člen 4(5)
Členi 5 in 6	Členi 5 in 6
Člen 7(1)	Člen 7(1)
Člen 7(2), prvi pododstavek	Člen 7(2), prvi pododstavek
Člen 7(2), drugi pododstavek, prvi stavek	—
Člen 7(2), drugi pododstavek, drugi stavek	Člen 7(2), drugi pododstavek
Členi 8, 9 in 10	Člen 8, 9 in 10
Člen 10a	Člen 11
Člen 10b	Člen 12
Člen 10c	Člen 13
Člen 10d	Člen 14
Člen 11	Člen 15
Člen 12(1)	—
Člen 12(2)	—
Člen 12(3)	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 13	Člen 19
Priloga	Priloga I, Del A
—	Priloga II
—	Priloga III

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.310.slv
Uradni list Evropske unije		L 310

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 25. november 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1128/2009 z dne 20. novembra 2009 o razveljavitvi določenih zastarelih aktov Sveta s področja skupne kmetijske politike	1
		Uredba Komisije (ES) št. 1129/2009 z dne 24. novembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1130/2009 z dne 24. novembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za preverjanje uporabe in/ali namena intervencijskih proizvodov	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1131/2009 z dne 24. novembra 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Moutarde de Bourgogne (ZGO)]	22
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1132/2009 z dne 24. novembra 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Marroni del Monfenera (ZGO)]	24
		Uredba Komisije (ES) št. 1133/2009 z dne 24. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1090/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 16. novembra 2009	26
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov ( 1 )	29
	*	Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami	34

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	33,8
	MK	37,7
	TR	65,8
	ZZ	45,8
0707 00 05	MA	52,9
	TR	76,2
	ZZ	64,6
0709 90 70	MA	44,3
	TR	121,7
	ZZ	83,0
0805 20 10	MA	71,5
0805 20 10	ZZ	71,5
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	50,4
	HR	59,5
	MA	68,9
	TR	75,3
	ZZ	63,5
0805 50 10	AR	64,7
	TR	71,3
	ZA	61,6
	ZZ	65,9
0808 10 80	AU	177,7
	CN	90,4
	MK	20,3
	US	104,0
	XS	24,5
	ZA	95,8
	ZZ	85,5
0808 20 50	CN	47,9
	TR	85,0
	US	131,0
	ZZ	88,0

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	15,26
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	38,58
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	15,68
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	15,68
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	38,58


	(1) Besedilo velja za EGP