24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/1

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/3

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2) predpisuje obvezne splošne obrazce za priglasitev državne pomoči.

(2)

Komisija je sprejela Sporočilo o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (3), in Sporočilo o merilih za analizo združljivosti državne pomoči prikrajšanim delavcem in invalidom, za katero velja posamična priglasitev (4), zato je treba prilagoditi dele obrazcev za priglasitev, ki so priloga k Uredbi (ES) št. 794/2004.

(3)

Zaradi ugotovljene napake je treba prilagoditi del obrazca za priglasitev, ki je priloga k Uredbi (ES) št. 794/2004.

(4)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 794/2004 ustrezno spremeniti –

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/14

(1)

Sklep št. 2/2008 Skupnega odbora za kmetijstvo, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi z dne 24. junija 2008 o prilagoditvi prilog 1 in 2 (2), je nadomestil prilogi 1 in 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)

Priloga 2 k Sporazumu, kakor je bila spremenjena, določa tarifne koncesije, ki jih je Skupnost odobrila za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Švice. Nekatere od navedenih tarifnih koncesij se uporabljajo v tarifnih kvotah, ki se upravljajo v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(3)

Zaradi jasnosti je primerno, da se določbe za izvajanje navedenih tarifnih kvot za kmetijske proizvode sprejmejo v enem zakonodajnem aktu, ki bo nadomestil Uredbo Komisije (ES) št. 933/2002 (4). Tarifne kvote se v skladu s Sporazumom odprejo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

(4)

Ker Sklep št. 2/2008 Skupnega odbora za kmetijstvo začne veljati dne 1. januarja 2010, se mora ta uredba začeti uporabljati istega dne.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/17

(1)

Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. novembra 2009, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1090/2009 (3).

(2)

Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 1090/2009.

(3)

Uredbo (ES) št. 1090/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/20

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je raba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana.

(2)

Kar zadeva krmila, pridobljena iz predelave rib ali drugih morskih živali, nedavne informacije, ki so jih predložili pristojni organi držav članic o vsebnosti skupnega arzena (vsote organskega in anorganskega arzena), kažejo, da je treba povečati nekatere mejne vrednosti za skupni arzen. Stranski proizvodi industrije filetiranja rib so dragocene surovine v proizvodnji ribje moke in ribjega olja za uporabo v krmnih mešanicah, zlasti v ribji krmi.

(3)

Povečanje mejnih vrednosti za skupni arzen v krmilih, pridobljenih iz predelave rib ali drugih morskih živali, in krmilih za ribe ne pomeni spremembe mejne vrednosti za anorganski arzen. Glede na to, da možni škodljivi učinki arzena na zdravje ljudi in živali izhajajo iz anorganskega dela v določenem krmilu ali prehrambenem proizvodu ter da imajo organske arzenove spojine majhno toksičnost (2), povečane vrednosti za skupni arzen ne vplivajo na varovanje zdravja ljudi in živali.

(4)

V prilogi I k Direktivi 2002/32/ES se arzen zaradi določanja mejnih vrednosti nanaša na skupni arzen, ker za analizo anorganskega arzena ni standardizirane rutinske metode. Za primere, v katerih pristojni organi zahtevajo analizo vsebnosti anorganskega arzena, pa navedena priloga določa mejno vrednost za anorganski arzen.

(5)

Ker metoda ekstrakcije v nekaterih primerih pomembno vpliva na rezultat analize o skupnem arzenu, je primerno določiti referenčni ekstrakcijski postopek za uradni nadzor.

(6)

Informacije, ki so jih predložili pristojni organi in organizacije zainteresiranih strani, kažejo na visoke vrednosti arzena v dodatkih iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh, ki so odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zaradi varovanja zdravja ljudi in živali je primerno določiti mejne vrednosti za arzen v teh dodatkih.

(7)

V zvezi s teobrominom je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem mnenju z dne 10. junija 2008 (4) zaključila, da trenutno veljavne mejne vrednosti za teobromin ne nudijo ustrezne zaščite za nekatere živalske vrste. Navedla je možne škodljive učinke na prašiče, pse in konje ter prirejo mleka pri kravah molznicah. Zato je primerno določiti nižje mejne vrednosti.

(8)

V zvezi z alkaloidi v Datura sp. je EFSA v svojem mnenju z dne 9. aprila 2008 (5) zaključila, da je zaradi vsebnosti tropanskih alkaloidov v vseh Datura sp. primerno, da se z namenom varovanja zdravja živali, zlasti prašičev, področje uporabe mejnih vrednosti za Datura stramonium L., kot so določene v Prilogi I k Direktivi 2002/32/ES, razširi na vse Datura sp.

(9)

V zvezi z ricinom (iz Ricinus communis L.), je EFSA v svojem mnenju z dne 10. junija 2008 (6) zaključila, da je zaradi podobnih toksičnih učinkov toksinov v Ricinus communis L. (ricin), Croton tiglium L. (krotin) in Abrus precatorius L. (abrin) primerno mejne vrednosti za Ricinus communis L., kot so določene v Prilogi I k Direktivi 2002/32/ES, ločeno ali v kombinaciji uporabiti tudi za Croton tiglium L. in Abrus precatorius L.

(10)

Direktivo 2002/32/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

24.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 308/24

(1)

Svet je s sklepi z dne 12. junija 2008 pozval Komisijo, da pripravi jasen temelj na neizključni in neobvezni podlagi za usklajeno rabo spektra, ki je bil sproščen zaradi prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo (digitalna dividenda). Ta naj bi zlasti vključeval tehnične vidike, analizo stroškov in družbenogospodarski vpliv različnih možnosti ter regulativne pogoje za dostop do spektra.

(2)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 24. septembra 2008 z naslovom: „O popolnem koriščenju digitalne dividende v Evropi: skupen pristop za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo“ (1), poudaril tudi možne koristi usklajenega pristopa za uporabo spektra v Evropski uniji glede ekonomije obsega, razvoja interoperabilnih brezžičnih storitev in izogibanja razdrobljenosti, ki bi privedla do neoptimalne rabe navedenega pičlega vira. Zato je Parlament pozval k aktivnemu sodelovanju med državami članicami, da bi presegli nacionalne ovire za učinkovito dodelitev ali ponovno dodelitev digitalne dividende.

(3)

V svojih prejšnjih sklepih z dne 1. decembra 2005 je Svet že pozval države članice, da do leta 2012 v največji možni meri dokončajo prehod.

(4)

V skladu z ureditvenim okvirom o elektronskih komunikacijah bi morale države članice spodbujati učinkovito rabo radijskega spektra in zagotovitev njegovega učinkovitega upravljanja. V kombinaciji z načelom boljših predpisov to pomeni, da mora biti radijski spekter dodeljen tako, da bo družbi prinesel največjo korist v kulturnem, gospodarskem in družbenem smislu. Vendar gledano z vidika različnih nacionalnih ozadij in dediščine se mora to načelo uporabiti postopoma in dovolj prožno.

(5)

Dokler radijski spekter, ki se je predhodno uporabljal oziroma se še uporablja za analogno radiodifuzijo, ne bo sproščen, se ne morejo uresničiti morebitne družbene in gospodarske prednosti od prihodnjih storitev, ki bodo delovale v frekvencah digitalne dividende. Poleg tega je za uporabnike in potrošnike na voljo čedalje več digitalne prizemne televizijske tehnologije po dosegljivih cenah. Več držav članic je že ukinilo analogno radiodifuzijo in več drugih se je odločilo, da bodo vse radiodifuzije začele uporabljati digitalno tehnologijo do leta 2012.

(6)

Zato je bistveno, da se na evropski ravni zagotovi usklajena politika glede prehoda na digitalno tehnologijo in ukinitve analogne radiodifuzije, tako da se to lahko čimprej dokonča v skladu z zgodnjimi načrti nekaterih držav članic. Kjer se v ta namen dodeli državna neposredna pomoč, se mora izvesti v skladu s pravili o državni pomoči.

(7)

Sedanja gospodarska kriza je pokazala, kako nujno je dati zadostno količino radijskega spektra na voljo za razvoj visokohitrostne brezžične infrastrukture za zagotovitev širokopasovnih storitev, da se ustvarijo povišanja produktivnosti in zmanjšajo stroški v vseh gospodarskih sektorjih. To je v skladu s cilji gospodarskega sanacijskega načrta, ki ga je sprejel Evropski svet na zasedanju 12. decembra 2008, ki si je za cilj zadal 100 % pokritje s širokopasovnimi povezavami med letoma 2010 in 2013. Kot je bilo poudarjeno v dokumentu o ključnih vprašanjih Sveta za konkurenčnost marca 2009, se to lahko v celoti doseže samo z brezžično tehnologijo, na primer na podeželskih območjih, kjer je vodovna infrastruktura nepraktična. Zato je bistveno, da se analogna radiodifuzija pravočasno ukine, da bi nove storitve, ki jih bo omogočila uporaba z digitalno dividendo sproščenega radijskega spektra, lahko učinkovito prispevale k prizadevanjem za gospodarsko oživitev EU.

(8)

Mednarodni sporazumi, zlasti tisti, sklenjeni na Regionalni konferenci o radiokomunikacijah (RRC-06) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) junija 2006 in na Svetovni konferenci o radiokomunikacijah (WRC-07) novembra 2007, so že določili dodelitev dela frekvenc digitalne dividende podpasu 790–862 MHz mobilnim storitvam in radiodifuziji ter fiksnim storitvam od leta 2015 ali celo prej, pod pogojem, da kjer je to potrebno, pride do tehnične uskladitve z drugimi državami. Poleg tega je več držav članic že naznanilo, da načrtujejo ali aktivno razmišljajo o odprtju podpasu 790–862 MHz storitvam, razen prizemni radiodifuziji visokih zmogljivosti.

(9)

Glede navedenega razvoja je v EU nujno treba razviti usklajen pristop do digitalne dividende, da bi se izognili pojavu razdrobljenosti med državami članicami. V nasprotnem primeru bo vzpostavitev enotnega trga za storitve in opremo ovirana, s tem povezana ekonomija obsega bo izgubljena in digitalna dividenda ne bo mogla učinkovito prispevati k gospodarski oživitvi na ravni EU. Poleg tega bi lahko Komisija za dosego tega cilja na dvostranski in večstranski ravni zagotovila pomoč državam članicam pri pogajanjih z državami, ki niso članice EU.

(10)

Skupina za politiko radijskega spektra je v svojem mnenju z dne 18. septembra 2009 o digitalni dividendi Evropski komisiji priporočila, da ukrepa najpozneje do 31. oktobra 2009, da bi zmanjšala negotovost v EU v zvezi z zmožnostjo držav članic, da sprostijo podpas 790–862 MHz, da bi pospešile rast, konkurenčnost in inovacije v sektorju storitev in elektronskih komunikacijskih omrežij. Države članice, ki dajejo na voljo podpas 790–862 MHz za nova in/ali razširjena elektronska komunikacijska omrežja in storitve, je tudi spodbudila, da zlasti uporabijo načelo nevtralnosti storitev in tehnologije pod pogoji, ki zagotavljajo, da ni škodljivega vpliva na radiodifuzijske storitve.

(11)

Študije o družbenogospodarskih vidikih usklajenega pristopa do digitalne dividende so pokazale znatne družbene in gospodarske koristi usklajevanja dodeljevanja dela digitalne dividende za nove uporabe, kot so širokopasovne storitve na podeželskih območjih in splošneje za zmanjšanje vrzeli glede širokopasovnih storitev zaradi pomanjkanja razpoložljivosti teh storitev, ki bi potekalo na ravni EU.

(12)

Iz teh razlogov Komisija v prihodnjih mesecih načrtuje sprejetje odločbe o določitvi usklajenih tehničnih zahtev za prihodnjo uporabo podpasu 790–862 MHz za elektronska komunikacijska omrežja nizke in srednje zmogljivosti. Ta tehnični izvedbeni ukrep je treba sprejeti s pomočjo Odbora za radijski spekter v skladu s členom 4 Odločbe o radijskem spektru (2). Država članica naj bi uporabila usklajene tehnične pogoje le, če in ko se odloči, da bo odprla pas tudi za katerekoli druge storitve, razen radiodifuzije.

(13)

Da bi Komisija pripravila to tehnično uskladitev, je Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) poverila mandat za določitev tehničnih pogojev za podpas 790–862 MHz, ki so optimizirani za brezžična fiksna in/ali mobilna komunikacijska omrežja, vendar ne omejeni nanje. CEPT je Komisiji predložil več poročil, ki vsebujejo najmanj omejevalne tehnične pogoje in s tem povezana navodila za osnovne in končne postaje, ki delujejo v podpasu 790–862 MHz, da bi se obvladalo tveganje škodljivih motenj.

(14)

Ker bi nadaljnji razvoj podpasu 790–862 za radiodifuzijo visoke zmogljivosti v eni državi članici lahko resno oviral uporabo dela spektra digitalne dividende za potencialno novo uporabo v sosednjih državah članicah zaradi dejstva, da visokozmogljivostni signali potujejo čez dolge razdalje in lahko povzročijo škodljive motnje, bi morale države članice, medtem ko niso obvezane k prenehanju uporabe radiodifuznih oddajnikov visokih zmogljivosti ali odprtju podpasu za elektronske komunikacijske storitve, omogočiti prihodnjo reorganizacijo podpasu, da bi dolgoročno omogočile optimalno rabo elektronskih komunikacijskih storitev nizke in srednje zmogljivosti.

(15)

Bistveno je, da se države članice izognejo uvedbi nacionalnih ukrepov, ki bi ogrozili izvajanje aktov Skupnosti za uporabo istega pasu, zlasti kakršnega koli ukrepa za tehnično usklajevanje za nove elektronske komunikacijske storitve v podpasu 790–862 MHz –

1.

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da vse prizemne televizijske radiodifuzijske storitve uporabljajo tehnologijo digitalnega prenosa in prenehajo uporabljati tehnologijo analognega prenosa na svojem ozemlju do 1. januarja 2012.

2.

Države članice bi morale podpreti ureditvena prizadevanja za določitev usklajenih pogojev za uporabo podpasu 790–862 MHz v EU za dodatne elektronske komunikacijske storitve, razen za radiodifuzne storitve, in se izogniti kakršnim koli dejavnostim, ki bi lahko ovirale in motile izvajanje takih komunikacijskih storitev v navedenem podpasu

3.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.