I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

17.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 301/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1097/2009

z dne 16. novembra 2009

o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za dimetoat, etefon, fenamifos, fenarimol, metamidofos, metomil, ometoat, oksidemeton-metil, procimidon, tiodikarb in vinklozolin v nekaterih proizvodih ali na njih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1)(a) v povezavi s členom 15(1)(a) ter člena 49(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za dimetoat, etefon, fenamifos, fenarimol, metamidofos, metomil, ometoat, oksidemeton-metil, procimidon, tiodikarb in vinklozolin so mejne vrednosti ostankov (MRL) določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)	Na voljo so novi podatki o strupenosti, izpostavljenosti potrošnikov ali pričakovanih ostankih pesticidov, ki kažejo, da bi MRL lahko vzbujale skrb za varstvo potrošnikov.

(3)

V mnenju z dne 20. oktobra 2008 (2) o dimetoatu in ometoatu je Agencija zlasti ugotovila, da pri sedanjih MRL za glavnato zelje, solato, cvetačo, češnje, pšenico, grah s stroki in brstični ohrovt obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(4)	V mnenju z dne 15. septembra 2008 (3) o etefonu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za ananas, ribez, grozdje in paprike obstaja tveganje, da se preseže akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(5)

V mnenju z dne 15. septembra 2008 (4) o fenamifosu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za banane, korenje, paprike, kumare, melone, glavnato zelje in sladkorno peso obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(6)	V mnenju z dne 15. septembra 2008 (5) o fenarimolu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za banane, paradižnike in paprike obstaja tveganje, da se preseže akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(7)	V mnenju z dne 15. septembra 2008 (6) o metamidofosu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za marelice, fižol s stroki in sladkorno peso obstaja tveganje, da se preseže akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(8)

V mnenju z dne 26. septembra 2008 (7) o metomilu in tiodikarbu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za grozdje, glavnato zelje, solato, cvetačo, krompir, paradižnike, jajčevce, kumare, grenivke, pomaranče, limone, limete, mandarine, breskve, slive, paprike, jabolka, hruške, kutine, banane, mango, ananas, korenje, gomoljno zeleno, redkve, podzemno kolerabo, melone in lubenice, orjaške buče, sladko koruzo, brokoli, listni ohrovt, kolerabico, endivijo, por in sladkorno peso obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(9)

V mnenju z dne 16. septembra 2008 (8) o oksidemeton-metilu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za brstični ohrovt, glavnato zelje, kolerabico, solato in druge solatnice, vključno Brassicacea, ječmen, oves in sladkorno peso obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Agencija je tudi ugotovila, da bi se najnižja meja analitične določitve (LOD) lahko tehnično znižala in s tem znižanjem bi se izboljšal nadzor. Zato je treba znižati sedanje MRL za brstični ohrovt, glavnato zelje, kolerabico, solato in druge solatnice, vključno Brassicacea, ječmen, oves in sladkorno peso ter LOD za vse druge pridelke.

(10)

V mnenju z dne 21. januarja 2009 (9) o procimidonu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za marelice, grozdje, jagode, maline, kivi, solato in motovilec, paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, kumarice za vlaganje, bučke, breskve, slive, hruške, melone in lubenice, orjaške buče, endivijo, rukolo, vitlof, fižol s stroki, sončnično seme, seme oljne ogrščice, sojo in proizvode živalskega izvora obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(11)

V mnenju z dne 16. septembra 2008 (10) o vinklozolinu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL za jabolka, hruške, namizno grozdje, endivijo, jajčevce, kitajski kapus, slive, marelice, solato, ribez, vitlof, jagode, fižol, hmelj, seme oljne ogrščice, korenje, šalotko, spomladansko čebulo, orjaške buče, bamijo, krešo, rukvico in druge solatnice ter melone in lubenice obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin. Zato je treba znižati sedanje MRL za navedene pridelke.

(12)

Primerno je, da se določijo nove MRL, ki upoštevajo mnenja Agencije. Nove MRL, ki jih priporoča Agencija, temeljijo na obstoječih registriranih načinih kmetijske uporabe, pri katerih so vrednosti ostankov nižje, če teh ni, pa na LOD. Za etefon na ananasih ta uredba določa MRL, ki je ni priporočila Agencija, ampak jo je utemeljeno mnenje Agencije navedlo kot varno.

(13)	Skupnost se je prek Svetovne trgovinske organizacije posvetovala s trgovinskimi partnerji o novih mejnih vrednostih ostankov in upoštevala njihove pripombe k tem vrednostim.

(14)	Preden se spremenjene MRL lahko uporabljajo, je treba določiti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev ob spremembi MRL.

(15)	Prilogo II k Uredbi (ES) št. 396/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(16)	Da se omogoči normalno trgovanje s proizvodi ter njihova predelava in potrošnja, Uredba določa prehodne ukrepe za proizvode, ki so bili zakonito proizvedeni pred spremembo MRL in za katere je iz mnenj EFSA razvidno, da je ohranjena visoka raven varstva potrošnikov.

(17)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Za aktivne snovi in proizvode z naslednjega seznama se Uredba (EC) št. 396/2005, kakršna je bila, preden je bila spremenjena s to uredbo, še naprej uporablja za proizvode, ki so bili proizvedeni pred 7. junijem 2010:

(a)	dimetoat: češnjev sok, pšenica po skladiščenju, zamrznjeni grah s stroki;

(b)	etefon: konzerviran ananas, ananasov sok, konzervirane paprike;

(c)	fenarimol: paradižnikov sok, konzervirane paradižnike, konzervirane paprike;

(d)	metamidofos: marelični sok, konzervirane marelice in zamrznjeni fižol s stroki;

(e)	metomil/tiodikarb: rozine in konzervirane breskve;

(f)	oksidemeton-metil: seme oljnic, žita, mleko v prahu, čaj, vino, sokovi, konzervirano, zamrznjeno in sušeno sadje in zelenjava, lupinarji;

(g)	procimidon: seme oljnic, konzervirane breskve, paradižniki, pomarančni sok in rozine;

(h)	vinklozolin: malinov sok, jabolčni sok, kutinov žele, hruškov sok, konzervirane marelice, marelični sok.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 7. junija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 172.

(3) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 159.

(4) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 160.

(5) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 161.

(6) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 162.

(7) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 173.

(8) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 227.

(9) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 163.

(10) Znanstveno poročilo EFSA (2008) 166.

PRILOGA

Priloga II k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremeni:

Vrstice za dimetoat, etefon, fenamifos, fenarimol, metamidofos, metomil, ometoat, oksidemeton-metil, procimidon, tiodikarb in vinklozolin se nadomestijo z naslednjim:

„Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)

Številka oznake

Skupine in primeri posameznih proizvodov, za katere MRL veljajo (1)

Dimetoat (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat)

Etefon

Fenamifos (vsota fenamifosa in njegovega sulfoksida ter sulfona, izražena kot fenamifos)

Fenarimol

Metamidofos

Metomil in tiodikarb (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil)

Oksidemeton-metil (vsota oksidemeton-metila in demeton-S-metilsulfona, izražena kot oksidemeton-metil)

Procimidon (4)

Vinklozolin (vsota vinklozolina in vseh metabolitov, ki vsebujejo 3,5-dikloroanilinsko polovico, izražena kot vinklozolin) (4)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

0100000

1.	SVEŽE ALI ZAMRZNJENO SADJE; LUPINARJI

0,01 (2)

0,02 (2)

0110000

(i)

Citrusi

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0110010

Grenivke (pomelo, sweeties, tangelo, ugli in drugi hibridi)

0110020

Pomaranče (Bergamot, grenka pomaranča, chinotto in drugi hibridi)

0110030

Limone (Citrona, limona)

0110040

Limete

0110050

Mandarine (Klementine, tangerine in drugi hibridi)

0110990

Drugo

0120000

(ii)	Lupinarji (oluščeni ali neoluščeni)

0,05 (2)

0,1

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0120010

Mandeljni

0120020

Brazilski oreški

0120030

Indijski orehi

0120040

Kostanj

0120050

Kokosovi orehi

0120060

Lešniki (Lešniki iz rodu Corylus)

0120070

Makadamija

0120080

Pekani

0120090

Pinjole

0120100

Pistacije

0120110

Orehi

0120990

Drugo

0130000

(iii)

Pečkato sadje

0,02 (2)

0,3

0,01 (2)

0130010

Jabolka (Lesnika)

0,5

0,02 (2)

0,05 (2)

0130020

Hruške (Naši)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0130030

Kutine

0,05 (2)

0,02 (2)

0130040

Nešplja

(3)

0130050

Japonska nešplja

(3)

0130990

Drugo

0,05 (2)

0,2

0,05 (2)

0140000

iv)	Koščičasto sadje

0,02 (2)

0140010

Marelice

0,02 (2)

0,05 (2)

0,5

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0140020

Češnje (Češnje, višnje)

0,2 (+)

0,01 (2)

0,1

0,5

0140030

Breskve (Nektarine in podobni hibridi)

0,02 (2)

0,05 (2)

0,5

0,05

0,02 (2)

0,05 (2)

0140040

Slive (Trnasta sliva, ringlo, plodovi črnega trna, mirabela)

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0140990

Drugo

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0150000

(v)	Jagodičje in drobno sadje

0,02 (2)

0,01 (2)

0151000

(a)	Namizno grozdje in vinsko grozdje

0,3

0151010

Namizno grozdje

0,05 (2)

0,3

0,02 (2)

0,05 (2)

0151020

Vinsko grozdje

1 (+)

0,3

0,5

0152000

(b)

Jagode

0,05 (2)

0,3

0,02 (2)

0,05 (2)

0153000

(c)	Rozgasto sadje

0,05 (2)

0,02 (2)

0153010

Robide

0,02 (2)

0153020

Ostrožnice (Loganova robida, Boysenova robida in Rubus chamaemorus)

0,02 (2)

0153030

Maline (Japonska vinska robida)

0,1

0153990

Drugo

0,02 (2)

0,05 (2)

0154000

(d)	Drugo drobno sadje in jagodičje

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0154010

Ameriške borovnice (Gozdne orovnice Evropska brusnica)

0,05 (2)

0,02 (2)

0154020

Ameriške brusnice

0,05 (2)

0,02 (2)

0154030

Ribez (rdeči, črni in beli)

0,05 (2)

0154040

Kosmulje (Vključno s hibridi z drugimi vrstami iz rodu Ribes)

0,05 (2)

0154050

Šipek

(3)

0154060

Murva (Navadna jagodičnica)

(3)

0154070

Plodovi gloga (sredozemska nešplja)

(3)

0154080

Bezgove jagode (Aronija (Aronia melanocarpa), jerebika, krhlika, (navadni rakitovec), glog, šmarna hrušica in drugo jagodičevje)

(3)

0154990

Drugo

0,05 (2)

0,02 (2)

0160000

(vi)	Mešano sadje

0,01 (2)

0,02 (2)

0161000

(a)	Užitna lupina

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0161010

Dateljni

0,02 (2)

0161020

Fige

0,02 (2)

0161030

Namizne olive

0161040

Kumkvat (Marumi kumkvati, nagami kumkvati)

0,02 (2)

0161050

Karambola (Bilimbi)

(3)

0161060

Kaki

(3)

0161070

Jambolan (javanska sliva) (Javansko jabolko (Syzygium javanicum Miq.) (water apple), malajsko jabolko (Syzygium Malaccense), rose apple (Syzygium jambos), brazilska češnja (Eugenia brasiliensis, Surinamska češnja)

(3)

0161990

Drugo

0,02 (2)

0162000

(b)	Neužitna lupina, drobni plodovi

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0162010

Kivi

0162020

Liči (Pulsan (Nephelium mutabile), rambutan)

0,05 (2)

0162030

Pasijonka

0,05 (2)

0162040

Opuncija (kaktusov sadež)

(3)

0162050

Zvezdasta jabolka

(3)

0162060

Persimon (Virginijski kaki) (Črni sapotovec, beli sapotovec, zeleni sapotovec, rumeni sapotovec (Pouteria campechiana), in Pouteria sapota)

(3)

0162990

Drugo

0,05 (2)

0163000

(c)	neužitna lupina, veliki plodovi

0,02 (2)

0,05 (2)

0163010

Avokado

0,05 (2)

0,02 (2)

0163020

Banane (Mini banana, rajska smokva, apple banana)

0,05 (2)

0,05

0,2

0163030

Mango

0,05 (2)

0,02 (2)

0163040

Papaja

0,05 (2)

0,02 (2)

0163050

Granatno jabolko

0,05 (2)

0,02 (2)

0163060

Cherimoya (Annona reticulata L., Annona squamosa, Annona daversifolia in druge vrste iz rodu Annonaceae s srednje velikimi plodovi)

(3)

0163070

Guava

(3)

0163080

Ananas

0,5 (+)

0,02 (2)

0163090

Kruhovec (Jackfruit (Artocarpus heterophyllus))

(3)

0163100

Durian

(3)

0163110

Graviola

(3)

0163990

Drugo

0,05 (2)

0,02 (2)

0200000

2.	SVEŽA ALI ZAMRZNJENA ZELENJAVA

0,01 (2)

0210000

(i)	zelenjava – korenovke in gomoljnice

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0211000

(a)

Krompir

0,02 (2)

0212000

(b)	Tropske korenovke in gomoljnice

0,02 (2)

0212010

Kasava (manioka) (Kolokazija (Clocasia esculenta), karibsko zelje (Xanthosoma sagittifolium))

0212020

Sladki krompir

0212030

Jam (Jicama (yam bean), mehiški yam bean)

0212040

Maranta

(3)

0212990

Drugo

0213000

(c)	Druge korenovke in gomoljnice razen sladkorne pese

0213010

Rdeča pesa

0,02 (2)

0213020

Korenje

0,02 (2)

0213030

Gomoljna zelena

0,1

0213040

Hren

0,02 (2)

0213050

Topinambur

0,02 (2)

0213060

Pastinak

0,02 (2)

0213070

Peteršilj- koren

0,02 (2)

0213080

Redkev (črna redkev, kitajska redkev, mesečna redkvica in podobne varietete)

0,02 (2)

0213090

Beli koren (Kozja brada, črni koren)

0,02 (2)

0213100

Podzemna koleraba

0,02 (2)

0213110

Repa

0,02 (2)

0213990

Drugo

0,02 (2)

0220000

(ii)	Zelenjava – čebulnice

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0220010

Česen

0,02 (2)

0,2

0220020

Čebula (Srebrnjak)

0,02 (2)

0,2

0220030

Šalotka

0,02 (2)

0,2

0,05 (2)

0220040

Spomladanska čebula (Zimski luk in podobne varietete)

0,02 (2)

0,05 (2)

0220990

Drugo

0,02 (2)

0,05 (2)

0230000

(iii)

Zelenjava – plodovke

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0231000

(a)	Razhudnikovke

0,02 (2)

0,05 (2)

0231010

Paradižnik (Paradižnik češnjevec)

0,05

0,02 (2)

0231020

Paprika (Feferoni, Jajčevec)

0,05 (2)

0,05

0,02 (2)

0231030

Jajčevec (Pepino- črnikasti razhudnik (Solanum muricatum))

0,05 (2)

0,05

0,02 (2)

0231040

Bamija, oslez

0,05 (2)

0,02 (2)

0231990

Drugo

0,05 (2)

0,02 (2)

0232000

(b)	Bučnice z užitno lupino

0,05 (2)

0,2

0,02 (2)

0232010

Kumare

0,02 (2)

0232020

Kumarice za vlaganje

0,02 (2)

0232030

Bučke (Patisonke, cukini)

0,05

0232990

Drugo

0,02 (2)

0233000

(c)	Bučnice z neužitno lupino

0,05 (2)

0,05

0,02 (2)

0,05 (2)

0233010

Melone (Kivano (afriške kumare))

0,02 (+)

0233020

Orjaška buča (Navadna buča)

0,02 (2)

0233030

Lubenice

0,05

0233990

Drugo

0,02 (2)

0234000

(d)	Sladka koruza

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0239000

(e)	Druge plodovke

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0240000

(iv)

Kapusnice

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0241000

(a)	Cvetoče kapusnice

0,02 (2)

0,02

0,02 (2)

0241010

Brokoli (Kalabrijski, kitajski brokoli, brokoli raab)

0241020

Cvetača

0241990

Drugo

0242000

(b)	Glavnate kapusnice

0,01 (2)

0242010

Brstični ohrovt

0,05

0242020

Glavnato zelje (Koničasto zelje, rdeče zelje, belo zelje)

0,02 (2)

0242990

Drugo

0,02 (2)

0243000

(c)	Listnate kapusnice

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0243010

Kitajski kapus (Sarepatska ogrščica, pak choi, listnati kitajski kapus, parakitajski kapus (tai goo choi), pekinško zelje (pe-tsai))

0243020

Listni ohrovt (Kodrolistni ohrovt)

0243990

Drugo

0244000

(d)	Kolerabica

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0250000

(v)	Listna zelenjava in sveža zelišča

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0251000

(a)	Solata in druge solatnice, vključno Brassicacea

0,02 (2)

0,05 (2)

0251010

Motovilec (Volnatoplodni motovilec)

0,02 (2)

0251020

Solata (Glavnata solata, rozetasta solata (rezivka), ledenka, vezivka)

0,02 (2)

0,05

0,02 (2)

0251030

Endivija (eskarijolka) (Cikorija, rdeči radič, kodrolistna endivija, sladkorni radič)

0,02 (2)

0251040

Kreša

0,02 (2)

0251050

Rana barbica

(3)

0251060

Rukvica, rukola (Divja rukvica)

0,02 (2)

0251070

Ogrščica

(3)

0251080

Listi in poganjki Brassica spp (Mizuna)

0,02 (2)

0251990

Drugo

0,02 (2)

0252000

(b)	Špinača in podobno (listi)

0,02 (2)

0,05 (2)

0252010

Špinača (Novozelandska špinača, repno listje)

0,02 (2)

0,05

0252020

Portulak (Kubanska špinača (Claytonia perfoliata), vrtni tolščak, tolščak, navadna kislica, osočnik)

(3)

0252030

Blitva (Listi drugih rastlin iz družine Brassicae)

0,02 (2)

0252990

Drugo

0,02 (2)

0253000

(c)	Trtni listi

(3)

0254000

(d)	Vodna kreša

0,02 (2)

0,05 (2)

0255000

(e)

Vitlof

0,02 (2)

0,05 (2)

0256000

(f)

Zelišča

0,02 (2)

0,05 (2)

0256010

Prava krebuljica

0,02 (2)

0,3

0256020

Drobnjak

0,02 (2)

0,3

0256030

Listi zelene (Listi janeža, koriandra, kopra, kumine, luštrka, angelike, navadni osočnik in druge rastline iz družine Apiacea)

0,02 (2)

0,3

0256040

Peteršilj

0,02 (2)

0,3

0256050

Žajbelj (Zimski in vrtni šatraj)

(3)

0256060

Rožmarin

(3)

0256070

Materina dušica (Majaron, origano)

(3)

0256080

Bazilika (Listi medenike, meta, poprova meta)

(3)

0256090

Lovorovi listi (lovor)

(3)

0256100

Pehtran (Ožep)

(3)

0256990

Drugo

0,02 (2)

0,3

0260000

(vi)	Stročnice (presne)

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0260010

Fižol (s stroki) (Navadni fižol (nizek, fižol), laški fižol, stročji fižol, asparagus frižol)

0,01 (2)

0,05 (2)

0260020

Fižol v zrnju (brez strokov) (Bob, Canavalia ensiformis, limski fižol, vigna (Vigna unguiculata L. Walp.))

0,01 (2)

0,02 (2)

0,5

0260030

Grah (s stroki) (Sladkorni grah)

0,5

0,05 (2)

0260040

Grah (brez strokov) (Grah, veliki, navadni grah, navadna čičerika)

0,01 (2)

0,3

0,05 (2)

0260050

Leča

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0260990

Drugo

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0270000

(vii)

Stebelna zelenjava (presna)

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0270010

Špargelj

0,01 (2)

0270020

Kardij

0,01 (2)

0270030

Belušna zelena

0,01 (2)

0270040

Koromač

0,01 (2)

0270050

Artičoke

0,1

0270060

Por

0,01 (2)

0270070

Rabarbara

0,01 (2)

0270080

Bambusovi vršički

(3)

0270090

Palmovi srčki

(3)

0270990

Drugo

0,01 (2)

0280000

(viii)

Gobe

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0280010

Gojene (Dvotrosni kukmak Šampinjon, bukov ostrigar, šitake)

0280020

Gozdne (Navadna lisička, poletna gomoljka, mavrah, užitni gobani)

0280990

Drugo

0290000

(ix)	Morske alge

(3)

0300000

3.	STROČNICE, SUŠENE

0,02 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0300010

Fižol (Bob, beli fižol, fižol, Canavalia ensiformis, limski fižol, vigna (Vigna unguiculata L. Walp.))

0,02 (2)

0,5

0300020

Leča

0,02 (2)

0,05 (2)

0300030

Grah (Čičerka, njivski grah, grahor)

0,2 (2)

0,05 (2)

0300040

Volčji bob

0,02 (2)

0,05 (2)

0300990

Drugo

0,02 (2)

0,05 (2)

0400000

4.	OLJNICE – SEME IN PLODOVI OLJNIC

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0401000

(i)	Seme oljnic

0,05 (2)

0401010

Laneno seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401020

Zemeljski oreški

0,1 (2)

0,01 (2)

0,1

0,02 (2)

0401030

Makovo seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401040

Sezamovo seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401050

Sončnično seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,2

0401060

Seme oljne ogrščice (Bird rapeseed (Brassica rapa), oljna repica)

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,05

0401070

Soja

0,1 (2)

0,2

0,1

0,05

0401080

Gorčično seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401090

Bombažno seme

0,2

0,1

0,02 (2)

0401100

Bučno seme

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401110

Navadni rumenik

(3)

0401120

Boreč

(3)

0401130

Navadni riček

(3)

0401140

Konoplja

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0401150

Kloščevec

(3)

0401990

Drugo

0,1 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0402000

(ii)	Plodovi oljnic

0,05 (2)

0,01 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0402010

Olive za proizvodnjo olja

0402020

Orehi oljne palme (koščice oljne palme)

(3)

0402030

Plodovi oljne palme

(3)

0402040

Kapokovec

(3)

0402990

Drugo

0,05 (2)

0500000

ŽITA

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

0500010

Ječmen

0,02 (2)

0,5

0500020

Ajda

0,02 (2)

0,05 (2)

0500030

Koruza

0,02 (2)

0,05 (2)

0500040

Proso (Italijansko proso, Eragrostis tef)

0,02 (2)

0,05 (2)

0500050

Oves

0,02 (2)

0,05 (2)

0500060

Riž

0,02 (2)

0,05 (2)

0500070

Rž

0,05

0,5

0500080

Sirek

0,02 (2)

0,05 (2)

0500090

Pšenica (Pira, tritikala)

0,05

0,2

0500990

Drugo

0,02 (2)

0,05 (2)

0600000

6.	ČAJ, KAVA, ZELIŠČNI ČAJI IN KAKAV

0,1 (2)

0,05 (2)

0,1 (2)

0,02 (2)

0,1 (2)

0610000

(i)	Čaj (posušeni listi in stebla, fermentirani ali drugače obdelani, Camellia sinensis)

0,05 (2)

0,02 (2)

0620000

(ii)	Kavna zrna

(3)

0630000

(iii)

Zeliščni čaji (sušeni)

(3)

0631000

(a)

Cvetovi

(3)

0631010

Cvetovi kamilice

(3)

0631020

Cvetovi hibiskusa

(3)

0631030

Cvetni listi vrtnice

(3)

0631040

Cvetovi jasmina

(3)

0631050

Lipa

(3)

0631990

Drugo

(3)

0632000

(b)

Listi

(3)

0632010

Jagodni listi

(3)

0632020

Listi rooibos

(3)

0632030

Mate

(3)

0632990

Drugo

(3)

0633000

(c)	Koreni, korenike

(3)

0633010

Zdravilna špajka, baldrijan

(3)

0633020

Koren ginsenga

(3)

0633990

Drugo

(3)

0639000

(d)	Drugi zeliščni čaji

(3)

0640000

(iv)	Kakav (fermentirana zrna)

(3)

0650000

(v)

Rožičevec

(3)

0700000

7.	HMELJ (sušen), vključno s hmeljnim granulatom in nekoncentriranim prahom

0,05 (2)

0,1 (2)

0,05 (2)

0,02 (2)

0,1 (2)

0,05 (2)

0800000

ZAČIMBE

(3)

0810000

(i)

Semena

(3)

0810010

Janež

(3)

0810020

Črnika

(3)

0810030

Semena zelene (Semena luštrka)

(3)

0810040

Semena koriandra

(3)

0810040

Semena kumine

(3)

0810060

Semena kopra

(3)

0810070

Janeževa semena

(3)

0810080

Božja rutica

(3)

0810090

Muškatni orešek

(3)

0810990

Drugo

(3)

0820000

(ii)	Sadje in jagodičevje

(3)

0820010

Pimet

(3)

0820020

Janežev poper (Japonski poper)

(3)

0820030

Kumina

(3)

0820040

Kardamom

(3)

0820050

Brinove jagode

(3)

0820060

Poper (črni in beli) (Dolgi poper, lažni (rožnati) poper)

(3)

0820070

Stroki vanilijie

(3)

0820080

Tamarinda

(3)

0820990

Drugo

(3)

0830000

(iii)

Skorja

(3)

0830010

Cimet (Kitajski cimet (kasija))

(3)

0830990

Drugo

(3)

0840000

(iv)	Korenine ali korenike

(3)

0840010

Sladki koren (likviricija)

(3)

0840020

Ingver

(3)

0840030

Kurkuma

(3)

0840040

Hren

(3)

0840990

Drugo

(3)

0850000

(v)

Brsti

(3)

0850010

Dišeči klinčevec

(3)

0850020

Kapre

(3)

0850990

Drugo

(3)

0860000

(vi)	Cvetni pestiči

(3)

0860010

Žafran

(3)

0860990

Drugo

(3)

0870000

(vii)

Semenski ovoj

(3)

0870010

Muškatov cvet

(3)

0870990

Drugo

(3)

0900000

9.	SLADKORNE RASTLINE

(3)

0900010

Sladkorna pesa (koren)

(3)

0900020

Sladkorni trs

(3)

0900030

Koren cikorije

(3)

0900990

Drugo

(3)

1000000

10.	PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA – KOPENSKIH ŽIVALI

0,01 (2)

0,02

1010000

(i)	Mesopripravki iz mesa, drobovina, kri, živalske maščobe, ki so ohlajeni ali zamrznjeni, nesoljeni, v razsolu, posušeni ali prekajeni, predelani v moko ali v obliki pripravljenega obroka drugi predelani proizvodi, kot so klobase ali iz njih pridobljeni živilski proizvodi

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

1011000

(a)

Prašiči

1011010

Meso

1011020

Maščoba brez mesa

1011030

Jetra

1011040

Ledvica

1011050

Užitna drobovina

1011990

Drugo

1012000

(b)

Govedo

1012010

Meso

1012020

Maščoba

1012030

Jetra

1012040

Ledvica

1012050

Užitna drobovina

1012990

Drugo

1013000

(c)

Ovca

1013010

Meso

1013020

Maščoba

1013030

Jetra

1013040

Ledvica

1013050

Užitna drobovina

1013990

Drugo

1014000

(d)

Koza

1014010

Meso

1014020

Maščoba

1014030

Jetra

1014040

Ledvica

1014050

Užitna drobovina

1014990

Drugo

1015000

(e)	Konj, osel, mula ali mezeg

(3)

1015010

Meso

(3)

1015020

Maščoba

(3)

1015030

Jetra

(3)

1015040

Ledvica

(3)

1015050

Užitna drobovina

(3)

1015990

Drugo

(3)

1016000

(f)	Perutnina, (piščanci, gosi, race, purani, pegatke) noji, golobi

0,02 (2)

1016010

Meso

1016020

Maščoba

1016030

Jetra

1016040

Ledvica

1016050

Užitna drobovina

1016990

Drugo

1017000

(g)	Druge rejne živali (Kunci, kenguruji)

(3)

1017010

Meso

(3)

1017020

Maščoba

(3)

1017030

Jetra

(3)

1017040

Ledvica

(3)

1017050

Užitna drobovina

(3)

1017990

Drugo

(3)

1020000

(ii)	Mleko ali smetana, nezgoščena, brez dodanega sladkorja ali sladil, maslo in druge maščobe, pridobljene iz mleka, sira ali skute

0,05 (2)

0,005 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

1020010

Govedo

1020020

Ovca

1020030

Koza

1020040

Konj

1020990

Drugo

1030000

(iii)

Ptičja jajca, sveža ali kuhana jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, sveži, sušeni, kuhani v vodi ali sopari, oblikovani, zamrznjeni ali kako drugače konzervirani, z ali brez dodatka sladkorja ali sladil

0,05 (2)

0,02 (2)

0,01 (2)

0,02 (2)

0,05 (2)

1030010

Piščanci

1030020

Race

(3)

1030030

Gosi

(3)

1030040

Prepelice

(3)

1030990

Drugo

(3)

1040000

(iv)	Med (Matični mleček, cvetni prah)

(3)

1050000

(v)	Dvoživke in plazilci (Žabji kraki, krokodili)

(3)

1060000

(vi)

Polži

(3)

1070000

(vii)

Drugi proizvodi iz kopenskih živali

(3)

(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba skilcevati na Prilogo I.

(2) Kombinacija pesticid-oznaka, za katero velja MRL, kakor je določeno v Prilogi III Del B.

(3) Označuje spodnjo mejno vrednost analiznega določanja.

(4) = Opredelitev ostankov se razlikuje za naslednje kombinacije pesticid-številka oznake:

Vinklozolin – oznaka 1000000: vinklozolin, iprodion, procimidon, vsota sestavin in vseh metabolitov, ki vsebujejo 3,5-dikloroanilinski delež, izražen kot 3,5 dikloroanilin

Procimidon – oznaka 1000000: vinklozolin, iprodion, procimidon, vsota sestavin in vseh metabolitov, ki vsebujejo 3,5-dikloroanilinski delež, izražen kot 3,5 dikloroanilin

(+): Etefon – oznaka 0151020: mejna vrednost ostankov je začasno določena do ocene EFSA.

(+): Etefon – oznaka 0163080: mejna vrednost ostankov je začasno določena do ocene EFSA.

(+) Fenamifos – oznaka 0233010: mejna vrednost ostankov je začasno določena do dokončanja pregleda iz člena 12(2).

(+): Dimetoat – oznaka 0140020: mejna vrednost ostankov je začasno določena do dokončanja pregleda iz člena 12(2).“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

17.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 301/26

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 10. decembra 2008

o ukrepu pomoči C 11/08 (ex N 908/06), ki ga Poljska namerava izvajati v korist družbe BVG Medien Beteiligungs GmbH

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7813)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/837/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Poljski organi so z elektronskim obvestilom z dne 27. decembra 2006, evidentiranim pri Komisiji na isti dan (2), v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES in na podlagi Večsektorskega okvira za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom (3) (v nadaljnjem besedilu: večsektorski okvir) sporočili, da nameravajo odobriti regionalno pomoč za večji naložbeni projekt v korist družbe BVG Medien Beteiligungs GmbH.

(2)	Komisija je z dopisi z dne 2. marca 2007 (D/50921), 15. junija 2007 (D/52553) in 21. decembra 2007 (D/55146) zaprosila za dodatne informacije. Poljski organi so odgovorili z dopisi z dne 13. aprila 2007 (A/33156), 23. oktobra 2007 (A/38722) in 23. januarja 2008 (A/1392).

(3)	Komisija je z dopisom z dne 11. marca 2008 Poljsko obvestila, da se je v zvezi s pomočjo odločila za sprožitev postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(4)	Odločitev Komisije, da sproži postopek (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (4). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(5)	Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strani. Poljski organi so odgovorili z dopisoma z dne 9. maja 2008 (A/8753) in 13. maja 2008 (A/8829), ki sta bila pri Komisiji evidentirana 13. maja 2008.

2. PODROBEN OPIS POMOČI

2.1 Cilj

(6)

Cilj ukrepa je pomoč pri ustanovitvi nove tiskarne za rotacijski globoki tisk, s čimer spodbuja regionalni razvoj in zaposlovanje v pokrajini Spodnja Šlezija na jugozahodu Poljske, ki je na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES območje, ki prejema pomoč, pri čemer je zgornja meja regionalne pomoči 50 % neto ekvivalenta dotacije ob upoštevanju karte regionalnih pomoči za Poljsko, ki velja od 1. maja 2004 do 31. decembra 2006 (5).

2.2 Upravičenec

(7)	Poljski organi so navedli, da bo naložbeni projekt izvajala in upravljala komanditna družba BDN Sp. z. o.o. Sp. k. (v nadaljnjem besedilu: družba).

(8)	Družbo sestavljata komplementar, BDN Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba BDN), ki je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem na Poljskem, in komanditist, BVG Medien Beteiligungs GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba BVG), ki je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Nemčiji.

(9)

Poljski organi so navedli tudi, da komanditne družbe v skladu s trgovinskim zakonikom nimajo statusa pravne osebe. Zato davek od dohodkov pravnih oseb za gospodarsko dejavnost družbe plačujejo njeni družbeniki. Ker se je pomoč dodelila v obliki oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb, sta dejanska upravičenca do pomoči družbenika, tj. družbi BDN in BVG.

(10)	Glede na navedbe poljskih organov si družbeniki delijo ves dobiček (in zato tudi kakršno koli znižanje davkov, ki se obračunajo od tega dobička) sorazmerno z njihovim vložkom v družbi, tj. več kot 99 % za družbo BVG in manj kot 1 % za družbo BDN.

(11)

Poleg tega Komisija v skladu z mnenjem poljskih organov ugotavlja, da je upravičenec do ukrepa pomoči družba BVG, ker je BDN hčerinska družba, ki je v celoti v lasti družbe BVG. Vendar Komisija ob upoštevanju celotnega zneska pomoči (tj. dela, ki pripada družbi BVG, in dela, ki pripada družbi BDN) meni, da je končni upravičenec do pomoči skupina BVG.

(12)

Komisija je pri izračunu tržnega deleža upravičenca (6) upoštevala tudi dejstvo, da je družba BVG veliko podjetje, ki je v celoti v lasti komanditne družbe BVG Medien KG, ki je v rokah zasebnih vlagateljev. Natančneje, […] (7) % delnic je v lasti Heinza H. Bauerja in njegove družine. Bauer je tudi lastnik 96 % delnic kapitalske skupine z imenom Heinrich Bauer Verlag, ki je založniška hiša z več podružnicami po vsem svetu.

2.3 Naložbeni projekt

2.3.1 Proizvodi in tehnologija

(13)	Družba ustanavlja novo tiskarno za rotacijski globoki tisk v Nowogrodziecu, ki je v posebni ekonomski coni Kamienna Góra.

(14)	S tehnologijo rotacijskega globokega tiska se tiskarsko črnilo na površino (na primer papir) prenese z jeklenim tiskarskim valjem, ki je elektromehansko ali lasersko graviran.

(15)

Nova tiskarna bo imela […] linij za rotacijski globoki tisk, na katerih se bodo izvajale tri glavne stopnje proizvodnje. Proizvodnja se začne s pripravo tiskarskih form (valjev) na podlagi digitalnih podatkov, ki jih posreduje stranka. Naslednji korak je rotacijski globoki tisk, pri katerem se papir natisne v štirih osnovnih barvah, se razreže, zgiba in veže, s čimer nastane končni proizvod. Na koncu se končni proizvod zapakira in pošlje v namembni kraj.

(16)	V novi tovarni se bo izvajalo zlasti tiskanje revij, prodajnih katalogov in prilog publikacijam (reklamno gradivo, ki se priloži revijam in časopisom).

2.3.2 Izvajanje projekta

(17)

Naložbeni projekt se je začel leta 2004 in vključuje vzpostavitev […] proizvodnih linij. Vzpostavljenih je že […] linij za rotacijski globoki tisk skupaj s pomožnimi objekti in opremo. Prejeto je bilo tudi naročilo za linijo […], ki naj bi se izpolnilo v […] četrtletju leta 2008. Ocenjuje se, da bo temu sledila še uvedba linije […]. Glede na ocene, ki so jih predložili poljski organi, bo celoten projekt zaključen leta 2009.

(18)	Tiskarne so s proizvodnjo začele julija 2006. Pričakuje se, da bo polna zmogljivost vseh linij […], ki znaša 152 tisoč ton na leto, dosežena leta 2010.

2.4 Upravičeni izdatki

(19)

Upravičeni naložbeni stroški se izračunajo na podlagi stroškov začetne naložbe. Upravičeni izdatki v nominalni vrednosti dosegajo 857,998 milijona PLN (približno 184,6 milijona EUR (8), kar znaša 734,031 milijona PLN (približno 157,95 milijona EUR) (diskontirana vrednost). V tabeli 1 je navedena razčlenitev upravičenih izdatkov, povezanih z naložbenim projektom (izraženo v nominalni vrednosti).

Tabela 1

Razčlenitev stroškov projekta v zvezi z začetno naložbo

(v milijonih PLN, nominalna vrednost)
Zemljišče	[…]
Poslopja, prostori, nizke gradnje	[…]
Stroji, naprave in oprema	[…]
Skupni upravičeni stroški	858,000

2.5 Financiranje projekta

(20)	Poljski organi so potrdili, da je lastni prispevek upravičenca presegel 25 % upravičenih stroškov in ni bil deležen nobene javne podpore.

2.6 Pravna podlaga

(21)

Kot pravna podlaga sta navedena naslednja dokumenta:

—	Zakon o posebnih ekonomskih conah z dne 20. oktobra 1994,

—	Vladna uredba z dne 14. septembra 2004 o posebni ekonomski coni Kamienna Góra.

2.7 Ukrep pomoči

2.7.1 Oblika in višina pomoči

(22)

Pomoč je bila dodeljena na podlagi odobrene sheme PL 39/2004 (9). Pomoč vključuje popolno oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb (ki na Poljskem zdaj znaša 19 %) do konca obdobja, za katerega je bila vzpostavljena posebna ekonomska cona (tj. do 1. decembra 2017), ali do dosežene veljavne zgornje meje regionalne pomoči.

(23)	Medtem ko je dejanska višina davčne olajšave odvisna od prihodka upravičenca pred obdavčitvijo in se lahko izkaže, da je nižja od najvišje dovoljene, je treba pri izračunu intenzivnosti pomoči upoštevati omejitev, ki velja za upravičenca.

(24)

Ta omejitev je enakovredna znesku, izračunanemu na podlagi sorazmerno znižane zgornje meje regionalne pomoči, in znaša 220,057 milijona PLN (47,35 milijona EUR) (diskontirana vrednost). Poljski organi so potrdili, da se bo v primeru nižjih upravičenih stroškov, kot je bilo pričakovano, omejitev sorazmerno znižala.

(25)	Da bi bil upravičen do oprostitve davka, je moral upravičenec zaprositi za dovoljenje za poslovanje v posebni ekonomski coni. To dovoljenje je bilo podeljeno 21. junija 2004, ki se glede na navedbe poljskih organov lahko šteje za datum dodelitve pomoči.

(26)	Priglasitev je bila izvedena šele leta 2006, ko so poljski organi po več stopnjah naložbe in posledičnem povečanju upravičenih stroškov nedvoumno ugotovili, da je za ukrep pomoči potrebna posamična priglasitev v skladu z odstavkom 24 večsektorskega okvira.

(27)

Poljski organi so pojasnili, da je z zadevno shemo pomoči (PL 39/2004) zahtevan samo minimalni znesek investicijskih izdatkov in zagotovljena pravica do oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb do dovoljene zgornje meje regionalne pomoči. Ko je bilo podeljeno dovoljenje in s tem pomoč, organi niso bili seznanjeni s točnim zneskom upravičenih stroškov niti z višino pomoči.

(28)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in za izpolnitev klavzule o mirovanju so se poljski organi zavezali, da bodo višino pomoči, ki je zdaj na voljo upravičencu, omejili na najvišjo vrednost, pri kateri se ne zahteva posamična priglasitev iz odstavka 24 večsektorskega okvira (tj. 37,5 milijona EUR (diskontirana vrednost)). Pomoč, ki presega ta znesek, se lahko dodeli šele, ko to odobri Komisija.

(29)	Organ, odgovoren za dodelitev, je ministrstvo za gospodarstvo.

2.7.2 Kumulacija

(30)

Davčna oprostitev, odobrena na podlagi sheme PL 39/2004, se lahko za kritje istih upravičenih stroškov kumulira s pomočjo, prejeto iz drugih virov. Kljub temu je Poljska potrdila, da skupni znesek regionalne pomoči v tem primeru ne bo presegel zneska, izračunanega na podlagi sorazmerno znižane zgornje meje regionalne pomoči.

2.8 Ohranitev dejavnosti, za katero se dodeljuje pomoč

(31)	Poljski organi so potrdili, da je treba naložbeni projekt ohraniti v obdobju petih let po datumu njegovega zaključka.

2.9 Spodbujevalni učinek

(32)

Kar zadeva spodbujevalni učinek pomoči, je bilo potrjeno, da je upravičenec zaprosil za dovoljenje, na podlagi katerega je pridobil pomoč, in da se je dovoljenje podelilo pred začetkom izvajanja projekta. Kot je bilo navedeno zgoraj, je upravičenec na podlagi dovoljenja pridobil pomoč v obliki davčne oprostitve do veljavne zgornje meje regionalne pomoči, izračunane glede na skupne upravičene stroške projekta.

2.10 Prispevek k regionalnemu razvoju

(33)	Spodnja Šlezija je regija z resnimi socialno–gospodarskimi težavami, v kateri je leta 2004 BDP dosegal samo 51,7 % povprečja v EU-27 (10), medtem ko je stopnja brezposelnosti znašala 24,9 %, kar je enakovredno 268 % povprečne stopnje v EU-27 in 131 % povprečne stopnje na Poljskem.

(34)

Pričakovano je, da bo naložba v proizvodne linije […] neposredno ustvarila približno 500 delovnih mest, poleg tega pa tudi dodatna delovna mesta za dobavitelje papirja in tiskarskega črnila ter druge ponudnike podpornih storitev. Poleg tega bo projekt zaradi uporabe najsodobnejše tehnologije (lasersko graviranje tiskarskih form in računalniško podprta proizvodnja) ustvaril povpraševanje po osebju z višjo izobrazbo ter zagotovil prenos strokovnega znanja in izkušenj.

2.11 Splošne obveznosti

(35)

Poljski organi so se zavezali, da bodo Komisiji predložili:

—	vmesno poročilo (vključno z informacijami o izplačanih zneskih pomoči, izvrševanju pogodbe o pomoči in kakršnih koli drugih naložbenih projektih, ki se začnejo v istem podjetju/obratu), in sicer pet let od datuma, ko Komisija odobri pomoč,

—	podrobno končno poročilo, in sicer v šestih mesecih od plačila zadnjega obroka pomoči na podlagi priglašenega načrta plačil.

3. RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

3.1 Dvomi v zvezi z opredelitvijo upoštevnega geografskega trga

(36)

Za namene tržne analize, ki jo je treba opraviti v skladu z odstavkom 24 večsektorskega okvira, Poljska meni, da geografski trg obsega celoten EGP, ker obrat v Nowogrodziecu in druge tiskarne na Poljskem že zdaj dobavljajo na oddaljene trge, kot je na primer Združeno kraljestvo (tiskarna, ki prejema pomoč, tiska britansko revijo „Take a Break“) (11). To naj bi pokazalo tudi, da transportni in logistični stroški znotraj EGP niso dejanska ovira za rotacijski globoki tisk.

(37)

Poljski organi so navedli tudi, da bo le [0–10] % prodaje tiskarne, ki prejema pomoč, namenjene oskrbi poljskega trga, medtem ko se bo preostalih [90–100] % izvozilo v druge države EGP. Leta 2007 je bila razčlenitev glede na vrednost tujih naročil za tisk, ki jih je upravičenec izpolnil, naslednja: Nemčija – [75–85] %, Združeno kraljestvo – [10–15] % in Avstrija – manj kot [0–3] %. Poleg tega so potekala pogajanja z družbami iz Francije, Danske in Švedske.

(38)	Poljski organi so se sklicevali tudi na splošen trend hitre globalizacije na tiskarskem trgu, saj se tiskarske dejavnosti hitro širijo v tretje države in tiskarske storitve naročajo založniki iz oddaljenih krajev.

(39)

Na tej stopnji ocene je Komisija dvomila, da je mogoče transportne in logistične stroške dejansko obravnavati, kot da niso resnična ovira celo pri dobavljanju storitev rotacijskega globokega tiska na bolj oddaljene trge v EGP. Spletno iskanje pokaže, da revijo „Take a Break“ dejansko izdaja družba H. Bauer Publishing Ltd, ki je hčerinska družba skupine Bauer Verlag v Združenem kraljestvu. Delovanje založništva in tiskanja revij v eni skupini lahko zagotavlja prednosti v smislu združevanja, opredeljevanja prednostnih nalog in prilagodljivosti v celotnem procesu, kar izravna vključene transportne in logistične težave.

(40)	Poleg tega se zdi, da je število tujih trgov, na katere zdaj dobavlja tiskarna, ki prejema pomoč, majhno, pri čemer je Nemčija daleč najpomembnejši namembni kraj.

(41)	Zato je Komisija med analizo tržnih deležev in povečanja zmogljivosti na ravni EGP, kot so predlagali poljski organi, pozvala tudi zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o tem, ali upoštevni trg dejansko obsega celoten EGP.

3.2 Dvomi v zvezi z zmogljivostmi, ustvarjenimi na podlagi projekta

(42)

Poljski organi so pojasnili, da je težavno pripraviti dokončno razčlenitev zmogljivosti, ustvarjenih na podlagi projekta, na tiskanje revij in tiskanje katalogov/prilog publikacijam, ker se revije in katalogi/priloge publikacijam tiskajo na istih proizvodnih linijah. Proizvodna zmogljivost upravičenca za priloge publikacijam in kataloge bo v veliki meri odvisna od delovne obremenitve tiskarne v zvezi z revijami (občasne publikacije se tiskajo, ko so stroji prosti). Vendar je glede na navedbe poljskih organov ena od mogočih rešitev, da se razčlenitev zmogljivosti oceni na podlagi pričakovanega deleža revij in katalogov/prilog publikacijam v prodaji obrata, ki prejema pomoč.

(43)

Načrtovana razčlenitev, kot jo je navedla Poljska, je bila približno [90–100] % za revije in [0–10] % za druge proizvode. Poljski organi so pojasnili, da to stanje odraža dejstvo, da tiskarne že imajo vzpostavljeno stalno knjigo naročil za revije, ki med drugim vključuje naročila notranjih založnikov, ki pripadajo isti skupini kot upravičenec. Glede povečanja deleža trga za kataloge pa se pričakuje, da bo to postopen proces.

(44)	Na podlagi navedene razčlenitve je bilo povečanje zmogljivosti glede na velikost trga celotnega EGP za rotacijski globoki tisk revij [5–10] %, kar torej presega 5-odstotni prag iz odstavka 24(b) večsektorskega okvira.

4. PRIPOMBE POLJSKE

(45)	Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strani. V nadaljevanju so strnjeno navedene pripombe Poljske.

4.1 Tehnologija rotacijskega globokega tiska in tehnologija ofsetnega tiska spadata na isti upoštevni trg

(46)	Poljska je trdila, da sta lahko tehnologiji zaradi najnovejšega tehnološkega razvoja v ofsetnem tisku medsebojno zamenljivi, ne da bi to pomenilo bistveno razliko za stranko, pri čemer so stroški primerljivi tudi v primerih večjih naklad revij in katalogov.

(47)

Poljska je navedla zlasti naslednje inovacije v ofsetnem tisku:

—

uvedba strojev s širšim tiskarskim valjem, ki omogoča tiskanje odsekov, podobnih meram tistih, ki se tiskajo na podlagi rotacijskega globokega tiska (72, 80 in celo 96 strani); ofsetni tisk je tako postal izvedljiva nadomestna možnost pri publikacijah z manj kot 96 stranmi, ki sestavljajo večino ciljnega trga družbe BVG,

—	povečanje produktivnosti tiskanja (hitrost tiskanja), ki je primerljiva s hitrostjo tiskanja pri rotacijskem globokem tisku (hitrost podajanja papirja iz zvitka dosega 15 m/sek),

—	povečanje produktivnosti, izračunane na uro, zmanjšanje izgub in skrajšanje časa pri zamenjavi form,

—	uporaba stiskalnice za rotacijski globoki tisk (večja prilagodljivost pri ločevanju odsekov),

—	priprava form na podlagi digitalnih podatkov (neposredna preslikava z računalnika na tiskarsko ploščo ali tehnologija CTP). Tehnologija CTP omogoča, da se forme v primerjavi s prejšnjo tehnologijo pripravijo veliko hitreje in ceneje,

—	uporaba podajanja papirja iz zvitka, opremljenega s samodejnimi sistemi beleženja in nadzora, ki veliko hitreje prilagodijo ustrezen nanos barve in ustvarjajo veliko manj odpadnega papirja.

(48)	Poljska je kot dokaz, da stranke ne razlikujejo več med proizvodi glede na uporabljeno tiskarsko tehnologijo, navedla primere strank s sklenjeno pogodbo za tiskanje katalogov, ki so prešle od ofsetnega tiska k rotacijskemu globokemu tisku.

(49)	Poljska v skladu s tem meni, da je približevanje tiskarskih tehnologij ustvarilo enoten tiskarski trg, na katerem imajo kakršne koli razlike, ki jih je prej ugotovila Komisija, zanemarljiv vpliv ali ne obstajajo več. Glede na navedbe Poljske to potrjuje nedavna odločba o združitvi (12).

(50)

Poljska je predložila podatke za združeni trg za ofsetni in rotacijski globoki tisk za prikaz, da je bila sestavljena letna stopnja rasti (CAGR) v smislu količine v referenčnem obdobju 2001–2006 2,54 %, kar torej presega sestavljeno letno stopnjo rasti BDP znotraj EGP (2 %) (13). Podatki, ki so jih predložili poljski organi, prihajajo od neodvisnega združenja proizvajalcev papirja CEPIPRINT A.S.B.L., v njih pa je navedena domnevna potrošnja dveh splošnih vrst papirja, ki se uporablja za tiskanje revij in katalogov, v (zahodni in vzhodni) Evropi, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja v tiskarnah. Podatki ne omogočajo razlikovanja med trgoma za revije in kataloge.

(51)

Poljska je predložila tudi podatke o zmogljivostih, ustvarjenih na podlagi projekta, v primerjavi z velikostjo združenega trga publikacij, tiskanih na podlagi ofsetnega in rotacijskega globokega tiska (ponovno brez razlikovanja med trgoma za revije in kataloge), ki v količinskem smislu znaša [0–5] %. Tudi tržni delež upravičenca na tem združenem trgu je še vedno precej pod 25-odstotnim pragom (14).

4.2 Trg za rotacijski globoki tisk ne deluje pod svojimi zmogljivostmi

(52)	Poljski organi so prav tako navedli, da bi tudi v primeru, ko bi bil upoštevni trg omejen na rotacijski globoki tisk, njegova sestavljena letna stopnja rasti za obdobje 2001–2006 presegla sestavljeno letno stopnjo rasti BDP znotraj EGP.

(53)

V zvezi s tem je Poljska predložila nove podatke, ki jih je Evropsko združenje za rotacijski globoki tisk predstavilo na konferenci Premedia, ki je potekala v Neaplju od 14. do 16. januarja 2008. Podatki zajemajo obdobje 2002–2006 in zadevajo potrošnjo papirja, uporabljenega za rotacijski globoki tisk. Podatkov za leto 2001 ta vir ni zagotovil, zato jih je Poljska ocenila na podlagi zgoraj navedenih podatkov združenja CEPIPRINT.

(54)

Podatki združenja CEPIPRINT zajemajo potrošnjo papirja, uporabljenega za ofsetni in rotacijski globoki tisk revij in katalogov. Ti podatki v primerjavi z letom 2001 kažejo na enoodstotno rast v letu 2002, zato je Poljska za dopolnitev niza podatkov za obdobje 2002–2006 z manjkajočimi podatki za leto 2001 predpostavila, da je rast tudi pri rotacijskem globokem tisku enoodstotna.

(55)	Na podlagi teh predpostavk sestavljena letna stopnja rasti za rotacijski globoki tisk revij med letoma 2001 in 2006 znaša 2,03 %, tj. je nekoliko višja od sestavljene letne stopnje rasti BDP znotraj EGP (15) v istem obdobju (2 %).

4.3 Povečanje zmogljivosti na nobenem od domnevnih upoštevnih trgov ne presega 5 %

(56)	Poljska je predložila tudi popravljene podatke, ki kažejo, da zmogljivosti, ustvarjene na podlagi projekta, niso presegale 5 % velikosti trgov za rotacijski globoki tisk, ki so bili v odločitvi o sprožitvi postopka opredeljeni kot upoštevni.

(57)

Kot je bilo navedeno zgoraj, je težavno pripraviti dokončno razčlenitev zmogljivosti, ustvarjenih na podlagi projekta, na tiskanje revij in tiskanje katalogov/prilog publikacijam, ker se revije in katalogi/priloge publikacijam tiskajo na istih proizvodnih linijah. Odločitev o sprožitvi postopka zato temelji na razčlenitvi zmogljivosti na predvidene deleže tiskanja revij ([90–100] %) in tiskanja katalogov/prilog publikacijam ([0–10] %) v celotni proizvodnji nove tiskarne. Na tej podlagi je povečanje zmogljivosti nekoliko preseglo 5-odstotni prag za tiskanje revij.

(58)	Poljski organi so se na to razčlenitev znova sklicevali v svojih pripombah ter navedli najnovejše razpoložljive informacije o sedanji in pričakovani prodaji tiskarne.

(59)

Poljska je navedla, da je bila delitev [90–100]% proti [0–10]% oblikovana samo kot kratkoročna napoved na podlagi prvotnih ocen v času predložitve. O naročilih za tiskanje katalogov so takrat še potekala pogajanja. Poljska se je sklicevala tudi na informacije, predložene med začetno stopnjo preiskave, v katerih je navedeno, da je bilo pridobivanje deleža na trgu za kataloge postopen proces, medtem ko je upravičenec že imel vzpostavljeno stalno knjigo naročil za revije. Ker je BVG nova tiskarna, je mogoče predpostavljati, da se bodo naročila za kataloge počasi, a neprekinjeno povečevala.

(60)

Poljska je ugotovila, da v EGP ni nobenih tiskarn, ki bi bile specializirane samo za tisk revij ali tisk katalogov. Tiskarne se ne morejo specializirati le za tisk revij, ker jim to ne bi omogočilo učinkovite uporabe vseh svojih razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti. Za preprečevanje upada produktivnosti zaradi prekinitev/izpadov med tiskanjem različnih revij so potrebna tudi naročila za kataloge.

(61)

Poljska je to utemeljila s sklicevanjem na prejšnjo odločbo o združitvi (16), v kateri je navedeno, da bodo tiskarji za čim bolj celovito uporabo obstoječih zmogljivosti običajno poskušali doseči kombinacijo različnih tiskarskih proizvodov, ker imajo ti različne značilnosti (periodičnost, čas tiskanja in obseg). Ob upoštevanju potrebe po ohranitvi nekaj prilagodljivosti je bilo navedeno, da naj bi si trije tiskarji, ki izvajajo rotacijski globoki tisk, navedeni v odločbi o združitvi, prizadevali za zagotovitev, da bi tisk revij v njihovem proizvodnem programu predstavljal največ 70–85 %.

(62)	Poljska je potrdila, da si tudi družba BVG prizadeva, da bi sčasoma dosegla bolj uravnotežen proizvodni program. To bo dosegla postopno z uvajanjem novih proizvodnih linij, povečanjem proizvodnih zmogljivosti in krepitvijo zaupanja strank.

(63)

Novejši podatki, ki jih je predložila Poljska, kažejo na postopno povečevanje deleža tiskarne BVG na trgu za kataloge. V tiskarskem letu od julija 2007 do junija 2008 (17) (podatki temeljijo na preteklih vrednostih do marca 2008 in potrjenih naročilih strank med aprilom in junijem 2008) je tisk revij znašal [90–95] % in tisk katalogov/prilog publikacijam [5–10] %.

(64)

S previdno oceno za obdobje 2008–2009, pri kateri so upoštevana samo naročila, ki so jih stranke že potrdile, in dve naročili (18), pri katerih so pogajanja že zelo daleč, je predviden delež v višini [85–90] % za revije in [10–15] % za kataloge/priloge publikacijam. Druga različica za obdobje 2008/09 je temeljila na predpostavki, da bodo naročila za drugo polovico tega obdobja dosegla isto raven kot v prvi polovici (ciljni pristop). V skladu s tem scenarijem se bo delež tiskanja revij v tem obdobju zmanjšal na [80–85] % v primerjavi z deležem za kataloge/priloge publikacijam v višini [15–20] %.

(65)

V spodnji tabeli 2 je prikazano, kako različne razčlenitve na tiskanje revij na eni strani in tiskanje katalogov/prilog publikacijam na drugi strani vplivajo na povečanje zmogljivosti na upoštevnih trgih (19).

Tabela 2

Povečanje zmogljivosti glede na velikost trga za rotacijski globoki tisk

	Ustvarjena zmogljivost (v tonah)	Velikost trga v letu 2003 (v tonah)	Povečanje zmogljivosti (v %)
Tiskanje publikacij na podlagi rotacijskega globokega tiska (revije, katalogi in priloge publikacijam)	152 000	4 600 000	3,3
Tiskanje revij v obdobju 2007/08 (dejanski podatki)	[136 800–152 000] ([90–100] %)	2 760 000	[5–10]
Tiskanje katalogov in prilog publikacijam v obdobju 2007/08 (dejanski podatki)	[0–15 200] ([0–10] %)	1 840 000	[0–5]
Tiskanje revij – ocena za obdobje 2008/09 (previdni pristop)	[121 600–136 800] ([80–90] %)	2 760 000	[0–5]
Tiskanje katalogov in prilog publikacijam – ocena za obdobje 2008/09 (previdni pristop)	[15 200–30 400] ([10–20] %)	1 840 000	[0–5]
Tiskanje revij – ocena za obdobje 2008/09 (ciljni pristop)	[121 600–136 800] ([80–90] %)	2 760 000	[0–5]
Tiskanje katalogov in prilog publikacijam – ocena za obdobje 2008/09 (ciljni pristop)	[15 200–30 400] ([10–20] %)	1 840 000	[0–5]

(66)

Ker celo previdne napovedi za obdobje 2008–2009 kažejo tako velik delež tiskanja katalogov, da bi se predvidena proizvodna zmogljivost za tiskanje revij znižala pod 5-odstotni prag, Poljska meni, da bi bili pogoji iz odstavka 24(b) večsektorskega okvira izpolnjeni tudi, če bi bil upoštevni trg omejen samo na rotacijski globoki tisk.

4.4 Geografski trg za rotacijski globoki tisk zajema celoten EGP

(67)

Poljska je najprej navedla, da transportni stroški niso predstavljali bistvenega deleža skupnih stroškov, ker so glede na lastne izračune upravičenca dosegali le [4–15] % skupnih stroškov za storitve. Stroški za prevoz v posamezne države so:

—	iz BVG (tiskarna upravičenca) v Francijo (zunanja stranka): [4–10] %,

—	iz BVG v Avstrijo (zunanja stranka): [4–10] %,

—	iz BVG v Švico (zunanja stranka): [4–10] %,

—	iz BVG v Združeno kraljestvo (povezana stranka): [10–15] %,

—	iz BVG (Bauer Verlag Publishing v Ciechanówu) v Združeno kraljestvo (povezana stranka): [10–15] %.

—	iz BDC v Rusijo (povezana stranka): [10–15] %.

(68)	Glede na mnenje Poljske dejstvo, da je ta naročila mogoče izpolniti, pomeni, da transportni stroški niso bistvena ovira. Zato ne upravičujejo sprejetja bolj omejevalne opredelitve geografskega trga, kot je EGP.

(69)

Poljski organi so poudarili tudi, da ima večina tiskarn za revije in kataloge stranke po vsej Evropi (v EU in zunaj nje). Te tiskarne (20) imajo v tujini prodajne službe, ki so specializirane za zagotavljanje podpore strankam ter ponujajo takojšnje nasvete in podporo v zvezi s posameznimi sporazumi in naročili.

(70)

Ena od največjih tiskarn na Poljskem, Winkowski (neodvisna tiskarna s tremi proizvodnimi obrati v Radzyminu, Piłi in Wyszkówu), za naročila iz tujine uporablja osrednjo službo, v kateri je zaposlenih 15 oseb, katerih naloga je pridobivanje naročil iz tujine in zagotavljanje podpore strankam na posameznih tujih trgih. Drugi uslužbenci zagotavljajo storitve za domači trg. Tiskarna ima prodajne podružnice tudi v Nemčiji, na Švedskem, v Avstriji in Združenem kraljestvu. Ima tudi lastne zmogljivosti za mednarodni prevoz. Tiskarna Winkowski dobavlja po vsej Evropi. Njeni najpomembnejši trgi so Francija, Skandinavija, Nemčija in Združeno kraljestvo. Družba dobavlja tudi v Ukrajino, Rusijo, Slovenijo, Romunijo in druge države.

(71)

Podobno strategijo in prodajno metodo uporablja še ena velika tiskarna, RR Donnelley, ki ima na Poljskem štiri podružnice (dve v Krakovu, eno v Starachowicah in eno v Kielcah). Družba iz svojega glavnega obrata na Poljskem dobavlja na najpomembnejše trge v Evropi. Družba RR Donnelley ima v lasti tudi prodajne podružnice v državah Beneluksa, Nemčiji, Švici, Združenem kraljestvu, Madžarski, Skandinaviji in Rusiji. Njene tiskarne na Poljskem proizvajajo revije in kataloge za izvoz v vse navedene države. Družba RR Donnelley ima tudi poseben oddelek za mednarodni prevoz in logistiko.

(72)

Primer zahodnoevropske tiskarne, ki dokazuje, da prevoz na velike razdalje ni nujno ovira trgovanju na tiskarskem trgu, če so vzpostavljeni ustrezni distribucijski sistemi, je Prinovis iz Nemčije. V skladu s splošno dostopnimi informacijami (21) se nekatere francoske revije za družbo Prisma Presse tiskajo v Nemčiji in dobavljajo v Pariz za nadaljnjo končno obdelavo ali distribucijo, in sicer:

—	tedenska revija za ženske „Femme Actuelle“ v Dresdnu (poljski organi so poudarili, da je razdalja med Dresdnom in Parizom približno 1 035 kilometrov, medtem ko je tiskarna BDN oddaljena dodatnih 120 kilometrov),

—	tedenska revija za ženske „Prima“ v dveh formatih (revija in žepna izdaja) v Itzehoeju (razdalja med Itzehoejem in Parizom je 942 kilometrov),

—	specializirani mesečniki „Ça m’intéresse“, „Guide Cuisine“ in „Cuisine Actuelle“ v Itzehoeju,

—	posebna izdaja mesečnika „Cuisine Actuelle“ v Dresdnu,

—	žepna izdaja mesečne revije za ženske „Bien dans ma vie“ v Itzehoeju,

—	poleg tega je družba Prisma Presse pred kratkim podpisala sporazum z družbo Prinovis o tiskanju francoske revije v zvezi s televizijskim programom „Télé Loisirs“, ki izhaja enkrat tedensko in se tiska v nakladi 1,6 milijona; vsaka številka ima povprečno 140 strani.

(73)

Po mnenju Poljske to kaže, da ustrezno distribucijsko omrežje zagotavlja pravočasno dobavo teh revij, kjer je to posebej pomembno, ne glede na dejstvo, da francoska stranka družbe Prinovis ni zunanji subjekt. Uspeh te operacije se lahko pripiše zlasti vzpostavitvi ustreznih omrežij za distribucijo na dolge razdalje in sistemov za nadzor oskrbe, ki jih uvajajo vsi založniki in tiskarji, ki sodelujejo na daljavo.

(74)

Ob upoštevanju teh primerov, ko subjekti oskrbujejo stranke v različnih državah po celotnem EGP in v vzhodni Evropi, poljski organi menijo, da čas, stroški in vprašanja distribucije ne pomenijo bistvenih ovir za sodelovanje z založniki na daljavo. Običajna praksa tiskanja revij in katalogov v EGP za ruski trg bi lahko upravičila še širšo opredelitev trga, ki bi vključevala EGP in Rusijo.

(75)

Poljski organi so poudarili tudi, da založniki s sedežem zunaj tistih držav z največ zmogljivostmi za tiskanje, kjer je ponudba na trgu boljša kot v drugih delih Evrope, običajno izbirajo tiskarne veliko različnih družb, pri čemer dejstvo, da morda pripadajo isti skupini, ni odločilni dejavnik. Ker geografski položaj ni odločilen, založniki običajno izberejo tiskarno na podlagi konkurenčnih ponudb in koristi, ki jih zagotavlja stalno sodelovanje. Ob upoštevanju tehnološkega razvoja na področju ofsetnega tiska in možnosti za medsebojno zamenljivost tiskarskih tehnologij ne glede na obseg naročila, se je število potencialnih konkurentov, ki lahko sodelujejo na istem razpisu, zdaj bistveno povečalo.

5. OCENA POMOČI

5.1 Obstoj državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(76)

Pomoč je zagotovljena v obliki oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb, kar povzroča izgubo dohodkov poljskih organov. Pomeni državna sredstva v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ker se pomoč dodeljuje eni družbi, je ukrep selektiven. Na podlagi pomoči je upravičenec oproščen plačila stroškov, ki bi jih moral kriti v običajnih tržnih razmerah, zato ima družba v primerjavi s svojimi konkurenti gospodarsko prednost, kar povzroča tveganje za izkrivljanje konkurence. Ker se proizvodi, ki jih zadeva projekt, tržijo, obstaja tveganje, da bi pomoč negativno vplivala na trgovino med državami članicami.

(77)	Zato Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja pomeni pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

5.2 Obveznost priglasitve, zakonitost pomoči in veljavna zakonodaja

(78)	Poljski organi so s priglasitvijo ukrepa pomoči izpolnili zahtevo po posamični priglasitvi iz odstavka 24 večsektorskega okvira. Kakršna koli pomoč, ki presega prag za posamično priglasitev, se lahko dodeli šele, ko to odobri Komisija.

(79)	Komisija je v skladu z odstavkom 63 in opombo 58 Smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (22) ocenila ukrep pomoči na podlagi določb Smernic o državni regionalni pomoči iz leta 1998 (23) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1998) in večsektorskega okvira.

5.3 Združljivost pomoči s smernicami iz leta 1998

(80)

Kot je bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, se je pomoč dodelila v skladu z odobreno shemo PL 39/2004, zato so bila izpolnjena standardna merila združljivosti, določena v smernicah iz leta 1998 (na primer začetna naložba v regijah, upravičenih do regionalne pomoči, upravičeni stroški, lastni prispevek, spodbujevalni učinek, ohranitev naložbe, kumulacija).

5.4 Združljivost z večsektorskim okvirom

5.4.1 Intenzivnost pomoči

(81)

Ob upravičenih izdatkih v višini 734,031 milijona PLN (približno 157,95 milijona EUR) (diskontirana vrednost) in veljavni standardni zgornji meji regionalne pomoči v višini 50 % v neto ekvivalentu dotacije je prilagojena najvišja intenzivnost pomoči, dovoljena na podlagi odstavka 21 večsektorskega okvira, 29,98 % neto ekvivalenta dotacije.

(82)

Predvideni znesek pomoči v višini 220,057 milijona PLN (47,35 milijona EUR) (diskontirana vrednost), ki pomeni intenzivnost pomoči v višini 29,98 % neto ekvivalenta dotacije (24), ne presega te zgornje meje. Zato je predlagana intenzivnost pomoči v skladu z mehanizmom zmanjšanja iz odstavka 21 večsektorskega okvira.

5.4.2 Združljivost s pravili iz odstavka 24(a) in (b) večsektorskega okvira

(83)	Ker predlagani skupni znesek pomoči v višini približno 47,35 milijona EUR presega prag za priglasitev v višini 37,5 milijona EUR, je treba oceniti skladnost predlagane pomoči z odstavkom 24(a) in (b) večsektorskega okvira.

(84)

Odločitev Komisije, da omogoči regionalno pomoč za večje naložbene projekte iz odstavka 24 večsektorskega okvira, je odvisna od tržnega deleža upravičenca pred naložbo in po njej ter zmogljivosti, ustvarjenih na podlagi naložbe. Da bi Komisija lahko izvedla ustrezne preskuse iz odstavka 24(a) in (b) večsektorskega okvira, mora najprej opredeliti proizvode, ki jih zadeva naložba, ter upoštevni proizvodni in geografski trg.

(85)

„Upoštevni proizvod“ v skladu z odstavkom 52 večsektorskega okvira pomeni proizvod, predviden v naložbenem projektu, ali po potrebi nadomestne proizvode, ki jih kot take štejejo potrošniki (zaradi značilnosti, cene in predvidene uporabe proizvoda) ali proizvajalci (v smislu prilagodljivosti proizvodnih obratov). Kadar projekt zadeva vmesni proizvod in se znaten delež proizvodnje ne prodaja na trgu, se lahko šteje, da upoštevni proizvod vključuje tudi proizvode v nadaljnjih proizvodnih fazah.

(86)

Naložbeni projekt, ki se pregleduje, zadeva tiskanje revij, prodajnih katalogov in prilog publikacijam na podlagi tehnologije rotacijskega globokega tiska. Upravičenec je zaradi svoje lastniške strukture povezan z veliko založniško hišo Heinrich Bauer Verlag. Skupina Heinrich Bauer Verlag bo najpomembnejša stranka nove tiskarne, ki ji bo glede na ocene namenjeno […] % prodaje novega obrata. Zato je treba najprej ugotoviti, ali prodaja tiskarskih proizvodov, ki jih zadeva naložba, skupini Heinrich Bauer Verlag poteka pod tržnimi pogoji.

(87)

Poljski organi so potrdili, da bodo transakcije med družbo, ki upravlja novo tiskarno, in družbo Heinrich Bauer Verlag potekale po tržnih načelih (Bauer Verlag sprejme vsaj tri ponudbe vodilnih evropskih tiskarn, ki izvajajo rotacijski globoki tisk, pri čemer se cena, ki jo zahteva družba, določi kot povprečje teh ponudb). Davčni organi so pooblaščeni, da preverijo ta izračun in zahtevajo dodatno dokazno dokumentacijo.

(88)

Poleg tega je pričakovano, da se bo s povečevanjem proizvodnih zmogljivosti zmanjševal delež prodaje skupini Heinrich Bauer Verlag. Razlog za to je, da so zaradi več vzpostavljenih proizvodnih linij posledice napak pri delovanju manj resne, kar na drugi strani omogoča pridobivanje novih zunanjih strank na trgu, kjer sta pravočasna dostava in zanesljivost bistveni.

(89)	Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da se bodo proizvodi družbe BVG prodajali po tržnih pogojih, zato je treba v tem primeru upoštevni proizvodni trg opredeliti kot trg za tiskarske dejavnosti in ne trg proizvodov v nadaljnjih proizvodnih fazah (založništvo).

(90)

Naložbeni projekt zadeva tehnologijo rotacijskega globokega tiska, pri kateri jekleni tiskarski valj, ki je lasersko graviran, tiskarsko črnilo prenese na površino (na primer papir). V nasprotju z rotacijskim globokim tiskom je ofsetno tiskanje tehnika, pri kateri so tiskane in netiskane površine na isti ravnini kot nosilec slike. Netiskane površine ostanejo prazne, ker odbijajo črnilo, medtem ko ga tiskane površine sprejemajo. To se doseže, ker je črnilo za ofsetni tisk izdelano na oljni osnovi, netiskane površine pa ostanejo prazne s pomočjo vodnih raztopin ali raztopin na vodni osnovi, saj se voda in olje ne mešata.

(91)

Med obema tehnologijama obstajajo precejšnje razlike. Prvič, investicijski stroški tiskarskih strojev za rotacijski globoki tisk so enkrat višji kot stroški primerljivih tiskarskih strojev za ofsetni tisk. To se izravna zaradi zmožnosti rotacijskega globokega tiska, da zagotavlja enotno kakovost celo pri dolgotrajnem tiskanju, medtem ko je kakovost pri ofsetnem tisku precej spremenljiva, ker je težko ohraniti ravnovesje med vodo in črnilom med celotnim postopkom tiskanja. Tiskarski stroji za rotacijski globoki tisk so tudi učinkovitejši (na takem tiskarskem stroju je v primerjavi z ofsetnim tiskarskim strojem mogoče v krajšem času izdelati več izvodov), njihova življenjska doba pa je daljša.

(92)

Zato rotacijski globoki tisk nad določeno naklado pri tiskanju omogoča nižje proizvodne stroške. Več kot je izvodov, nižji so proizvodni stroški v primerjavi z drugimi procesi. Vendar se pri manjših nakladah stroškovna učinkovitost rotacijskega globokega tiska zmanjša zaradi sorazmerno visokih stroškov za pripravo valjev, če jih primerjamo s pripravo tiskarske forme v ofsetni tehniki.

(93)	Zato je rotacijski globoki tisk posebej primeren za velike naklade (25), medtem ko je ofsetna metoda večinoma omejena na manjše naklade. Zaradi višje in stabilnejše kakovosti rotacijskega globokega tiska se razlike pojavljajo tudi na strani povpraševanja.

(94)

Kar zadeva trditve Poljske v zvezi s približevanjem tehnologij rotacijskega globokega tiska in ofsetnega tiska, je treba opozoriti, da je tržna raziskava, opravljena pri prejšnji odločbi o združitvi (26), potrdila, da se zmogljivosti ofsetnih tiskarskih strojev stalno povečujejo. Vendar so trenutno verodostojno nadomestilo pri tiskanju revij le za tiste revije, zdaj tiskane na podlagi rotacijskega globokega tiska, ki imajo najmanjšo naklado in najmanjše število strani.

(95)

V navedeni odločbi o združitvi niso natančno opredeljeni pragovi v smislu naklade ali števila strani, nad oziroma pod katerimi se daje prednost uporabi ofsetnega ali rotacijskega globokega tiska. Natančna opredelitev trga torej ni bila oblikovana, zato je bil trg analiziran na najožji mogoči ravni (tj. kot omejen na rotacijski globoki tisk).

(96)

Enako previden pristop je upravičen tudi v tem primeru. Treba je poudariti tudi, da rotacijski globoki tisk na podlagi informacij, ki so na voljo na spletni strani Evropskega združenja za rotacijski globoki tisk (27), še naprej ohranja svojo visoko kakovost: „Ker globoki tisk v nasprotju z vsemi drugimi tiskarskimi postopki zagotavlja stalno visoko kakovost med dolgotrajnim tiskanjem, ima še naprej vodilno vlogo kot ključni tiskarski postopek za revije, kataloge in označevanje blaga na vse bolj mednarodnem trgu.“

(97)	Zato Komisija kljub očitni konkurenci med tehnologijama ofsetnega in rotacijskega globokega tiska na nekaterih delih trga za tisk revij meni, da je treba v tem primeru tržno analizo omejiti na rotacijski globoki tisk v skladu s pristopom najslabšega mogočega izida.

(98)

Rotacijski globoki tisk se uporablja za tiskanje dveh glavnih grafičnih proizvodov, in sicer publikacij in pregibnega embalažnega materiala. Ker tiskarskih strojev, namenjenih tiskanju revij in katalogov, ni mogoče uporabiti za tiskanje embalažnega materiala in bo tiskarna, ki prejema pomoč, tiskala samo publikacije, je upoštevni trg v tem primeru omejen na rotacijski globoki tisk publikacij.

(99)

Rotacijski globoki tisk publikacij oskrbuje trg za revije in kataloge. V odločbi o združitvi (28) je bilo določeno, da za rotacijski globoki tisk revij obstaja ločen proizvodni trg, in sicer zaradi časovnih omejitev, povezanih s tiskanjem teh proizvodov, ter posebnih zahtev v zvezi s končno obdelavo in distribucijo. Ločeno obravnavanje trga za revije je upravičeno tudi, ker bodo večino prodaje tiskarne v Nowogrodziecu predstavljale revije, kar pomeni, da je projekt posebej usmerjen k temu delu trga.

(100)

Glede na te ugotovitve bodo tržne raziskave v tem primeru opravljene na treh domnevnih upoštevnih trgih:

—	rotacijski globoki tisk publikacij (široka opredelitev trga),

—	rotacijski globoki tisk revij,

—	rotacijski globoki tisk katalogov in prilog publikacijam.

(101)

Čeprav tržna raziskava v prejšnji odločbi o združitvi (29) ni omogočila opredelitve natančnega praga, pod katerim bi bile vse tiskarne, ki izvajajo rotacijski globoki tisk, konkurenčne, je bilo potrjeno, da trg presega nacionalne okvire zaradi čezmejnih trgovinskih tokov in konkurence. To je še očitneje, če upoštevamo dejstvo, da v nekaterih državah ni tiskarn za rotacijski globoki tisk (na primer na Švedskem, kjer je več strank navedlo, da so lahko tudi poljske tiskarne konkurenčne).

(102)

Zato je bilo v odločbi o združitvi opredeljeno, da mora v primeru Belgije in Švedske (tj. držav, kjer združitev povzroča znatna prekrivanja) opredelitev geografskega trga za rotacijski globoki tisk revij vključevati vse tiskarne iz sosednjih držav, ki izvajajo rotacijski globoki tisk (30). Ugotovljeno je bilo, da bi lahko bil obseg trga za rotacijski globoki tisk katalogov še širši, ker časovne omejitve niso bile posebej pomembne in ni bilo posebnih težav z distribucijo.

(103)

V tem primeru so poljski organi navedli primere, ki dokazujejo, da je ponudba storitev tiskanja revij na daljavo izvedljiva, če so vzpostavljeni ustrezni distribucijski sistemi. Zdi se, da taka distribucijska omrežja in sistemi za nadzor oskrbe na daljavo prinašajo več koristi za pravočasno dobavo revij od koristi, ki jih zagotavlja integrirana organizacijska struktura zadevnih družb.

(104)

Poleg tega je Poljska navedla primere transportnih stroškov, ki jih je imel upravičenec pri dostavi revij. Ti stroški se lahko obravnavajo kot sorazmerno nizki tudi v primeru daljših razdalj. Upravičenec ima zdaj stranke tudi zunaj sosednjih držav (v Avstriji, Švici, Združenem kraljestvu in Franciji). To kaže tudi, da je upravičenec lahko konkurenčen v precejšnjem delu EGP.

(105)

Primeri poljskih tiskarn (poleg tiskarne upravičenca), ki opravljajo storitve za oddaljene stranke, dodatno dokazujejo, da je mogoče ponujati storitve tiskanja revij na oddaljenih trgih, ne da bi to povzročalo previsoke distribucijske stroške. Poljske tiskarne so lahko konkurenčne tudi na trgih zunaj EGP (na primer v Ukrajini ali Rusiji).

(106)

Podatki, ki so bili zbrani v inštitutu MillwardBrown SMG/KRC (31) in so jih predložili poljski organi, kažejo, da tiskarne, ki izvajajo rotacijski globoki tisk, obstajajo samo v 14 državah EGP. Diagram 1 kaže razčlenitev zmogljivosti po državah.

Diagram 1

Zmogljivosti rotacijskega globokega tiska v Evropi, 1 000 ton/leto (ocene za leto 2006)

(107)

Kot kaže diagram 1, Nemčija dosega 43 % vseh zmogljivosti rotacijskega globokega tiska v EGP, medtem ko njeno prebivalstvo (in torej ocenjeni delež potrošnje revij/katalogov) predstavlja samo približno 17 % vsega prebivalstva v EGP. Skupne zmogljivosti štirih največjih proizvajalcev (Nemčija, Italija, Francija in Združeno kraljestvo) dosegajo 78 %, medtem ko njihovo prebivalstvo predstavlja 53 % vsega prebivalstva v EGP. To kaže tudi, da je proizvodnja koncentrirana in da znotraj EGP poteka obsežna čezmejna trgovina s storitvami rotacijskega globokega tiska.

(108)

Zato Komisija na podlagi informacij, ki so ji zdaj na voljo, ter glede na to, da ni nobene druge priznane geografske razdelitve in da tretje strani niso predložile nobenih pripomb, meni, da v tem primeru upoštevni geografski trg zajema EGP. Treba je opozoriti tudi, da se na podlagi večsektorskega okvira domnevna potrošnja določi na ravni EGP za namene izvajanja odstavka 24(b) večsektorskega okvira.

(109)

Za preučitev, ali je projekt združljiv z odstavkom 24(a) večstranskega okvira, mora Komisija analizirati tržni delež upravičenca na ravni skupine pred naložbo in po njej. Ker se je naložba začela leta 2004 in bi se morala zaključiti leta 2009, bo Komisija preučila tržni delež družbe BVG v letih 2003 in 2010.

(110)

Komisija je za ugotovitev tržnega deleža družbe BVG na ravni skupine primerjala njeno prodajo v količinskem smislu na ravni EGP s skupno količino potrošnje papirja, tiskanega z rotacijskim globokim tiskom, v EGP.

(111)

Na voljo ni nobenih podatkov v smislu vrednosti, vendar je Poljska potrdila, da upravičenec cene določa na ravni povprečnih tržnih cen ali zelo blizu tej ravni. To pomeni, da so tržni deleži (in povečanje zmogljivosti) v smislu vrednosti zelo podobni deležem v količinskem smislu, zato je upravičeno, da analiza temelji samo na količinskih podatkih.

(112)

Podatki za splošno potrošnjo v količinskem smislu za celoten EGP (tj. količina papirja, ki se tiska na podlagi tehnologije rotacijskega globokega tiska) temeljijo na podatkih Evropskega združenja za rotacijski globoki tisk (32) (ERA), ki so jih predložili poljski organi. ERA je potrdila tudi zmogljivosti proizvodnih linij […], ki naj bi jih vzpostavil upravičenec. Razčlenitev celotne potrošnje/prodaje na pododdelke za revije in kataloge/priloge publikacijam je zagotovil inštitut MillwardBrown SMG/KRC. Ta odstotna razčlenitev (60,2 % za revije in 39,8 % za druge publikacije) je zadevala leto 2006 in naj bi ostala stabilna.

(113)

Poljski organi so predložili podatke organizacije ERA za obdobje 2002–2006. Podrobne splošne napovedi za leto 2010 niso na voljo, vendar ERA pričakuje, da se bo v prihodnjih letih nadaljevala majhna rast v višini približno 1 %. Vendar se v najslabšem primeru pričakuje, da bo trg stagniral, zato so se podatki za leto 2006 uporabili za oceno skupne potrošnje v letu 2010.

(114)

Tržni delež družbe BVG je bil ocenjen na ravni EGP na podlagi treh domnevnih upoštevnih proizvodnih trgov, opredeljenih v uvodni izjavi 100. Tržni deleži na ravni skupine (tj. vključno s tiskarno družbe Heinrich Bauer Verlag) v letu pred naložbo in po njej so navedeni v tabeli 3.

Tabela 3

Tržni deleži v količinskem smislu v EGP

(v %)
	2003	2010
Tržni delež za rotacijski globoki tisk publikacij (široka opredelitev trga)	[0-5]	[5-10]
Tržni delež za rotacijski globoki tisk revij	[5-10]	[10-15]
Tržni delež za rotacijski globoki tisk katalogov in prilog publikacijam	[0-5]	[0-5]

(115)

Podatki, ki jih je zbral inštitut MillwardBrown SMG/KRC o zmogljivostih za rotacijski globoki tisk, kažejo tudi, da ima skupina Bauer skromen delež na trgu EGP in se srečuje z močno konkurenco.

Diagram 2

Tiskarske zmogljivosti družb za rotacijski globoki tisk v Evropi – % skupnih zmogljivosti rotacijskega globokega tiska (ocene za leto 2006)

(116)

Kot je prikazano v diagramu 3, je pri vseh opredelitvah trga tržni delež družbe BVG na ravni skupine precej nižji od 25-odstotnega praga iz odstavka 24(a) večsektorskega okvira. Zato Komisija meni, da je kljub dovoljenemu odstopanju pri zgornjih ocenah ukrep pomoči združljiv z odstavkom 24(a) večsektorskega okvira.

(117)

V skladu z odstavkom 24(b) večsektorskega okvira projekt ni upravičen do pomoči za naložbe, če ustvarjene zmogljivosti presegajo 5 % velikosti trga, ki deluje pod svojimi zmogljivostmi (tj. kjer je sektorska rast pod rastjo na ravni EGP). Polne zmogljivosti, ki jih ustvarja projekt, bodo dosežene leta 2010.

(118)

Ker sestavljena letna stopnja rasti na trgu v obdobju 2001–2006 (2,03 %), izračunana na podlagi podatkov, ki jih je predložila Poljska, presega sestavljeno letno stopnjo rasti BDP znotraj EGP (2,00 %), ni treba preučiti, ali ustvarjene zmogljivosti presegajo 5 % velikosti trga.

(119)

Vendar podatki za leto 2001, ki je najpomembnejše leto za izračun sestavljene letne stopnje rasti v obdobju 2001–2006, niso bili neposredno na voljo, ampak jih je Poljska ocenila na podlagi rasti, ki je bila zabeležena na celotnem trgu za revije v obdobju 2001–2002. To morda ni reprezentativno za rast na področju rotacijskega globokega tiska revij, zato je potrebno nekaj previdnosti. Zato je Komisija preverila tudi, ali zmogljivosti, ustvarjene na podlagi projekta, presegajo 5 % velikosti trga.

(120)

Skupne zmogljivosti, ustvarjene na podlagi projekta (vključno z vsemi novimi proizvodnimi linijami […]), znašajo 152 000 ton na leto ob predpostavki, da ena proizvodna linija prispeva […] tisoč ton na leto.

(121)

Ta ocena zadeva dejanske zmogljivosti ob upoštevanju dejavnikov, kot so izpadi zaradi popravil in vzdrževanja (najdaljši delovni čas proizvodnih strojev je bil ocenjen na 61 % celotnega teoretičnega časa), in dejavnikov, ki so specifični za tehnologijo rotacijskega globokega tiska.

(122)

Tiskarski stroji, ki delujejo na podlagi te tehnologije, imajo zlasti določeno največjo dolžino valja, tj. širino uporabljenega papirnega zvitka, ki ustreza zadevni količini standardnih tiskanih strani (v primeru strojev, ki jih uporablja upravičenec, najširši valj, ki ga je mogoče uporabiti, omogoča tiskanje največ […] standardnih strani.) Valj z določeno dolžino omogoča tiskanje nekaj jasno določenih naklad revij/katalogov (pri valju z obsegom […], ki se uporablja v obratu, ki prejema pomoč, to na primer pomeni […] strani).

(123)

Teoretične zmogljivosti temeljijo na največjih zmogljivostih, ki jih je mogoče doseči pri valju z največjim obsegom; v primeru upravičenca to ustreza le zmogljivostim za tiskanje revij z natančno […] stranmi. V praksi se tiskajo revije z različnimi nakladami, pri čemer se ustrezno spreminjajo tudi zmogljivosti strojev. Pri oceni je bilo torej upoštevano tudi dejstvo, da proizvodnja poteka pri različnih širinah tiska in različnih obsegih valjev, tj. ne vedno pri največji mogoči zmogljivosti. Ocena je bila pripravljena ob sklicevanju na načrtovane tiskarske zmogljivosti na podlagi pogodbenih naročil.

(124)

Glede na navedbe poljskih organov je težavno izdelati nedvoumno razčlenitev zmogljivosti, ki jih ustvarja projekt, na tiskanje revij in tiskanje katalogov/prilog publikacijam, ker se revije in katalogi/priloge publikacijam tiskajo na istih proizvodnih linijah. Vendar so poljski organi navedli, da je ena od mogočih rešitev, da se razčlenitev zmogljivosti oceni na podlagi pričakovanega deleža revij in katalogov/prilog publikacijam v prodaji obrata, ki prejema pomoč.

(125)

V zvezi s tem je Poljska predložila najnovejše podatke o proizvodnji, ki utemeljujejo trditev, da si upravičenec prizadeva za doseganje bolj uravnoteženega proizvodnega programa, kot je bilo navedeno med začetno stopnjo preiskave. Na začetku opredeljeni [90- do 100-odstotni] delež tiskanja revij v novi tiskarni je temeljil na obstoječih naročilih iz tistega obdobja. Vendar je od takrat pridobivanje novih strank povzročilo postopno povečevanje deleža tiskanja katalogov/prilog publikacijam.

(126)

Kot je prikazano v tabeli 2 na podlagi pričakovane razčlenitve za obdobje 2008/09 na tisk revij in katalogov, povečanje zmogljivosti na nobenem od domnevno upoštevnih trgov ne presega 5 %. Poleg tega je analiza temeljila na najslabšem možnem scenariju, da upoštevni trg vključuje samo rotacijski globoki tisk.

(127)

Ker sta bila oba pogoja iz odstavka 24(b) večstranskega okvira izpolnjena (trg ne deluje pod svojimi zmogljivostmi in povečanje zmogljivosti ne presega 5 %), Komisija meni, da je ukrep pomoči združljiv z odstavkom 24(b) večstranskega okvira.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(128)

Komisija na podlagi navedenih ugotovitev meni, da so bili njeni dvomi, ali projekt presega pragove iz odstavka 24(a) in (b) večstranskega okvira, neupravičeni in zato ugotavlja, da je pomoč združljiva s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Poljska namerava izvajati v korist družbe BVG Medien Beteiligungs, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES.

V skladu s tem se odobri dodelitev pomoči, ki ne presega 220,057 milijona PLN v diskontirani vrednosti (kar pomeni intenzivnost pomoči v višini 29,98 % neto ekvivalenta dotacije upravičenih stroškov, kar znaša 734,031 milijona PLN v diskontirani vrednosti). Če so upravičeni stroški nižji, intenzivnost pomoči ne sme presegati 29,98 % neto ekvivalenta dotacije teh stroškov.

Člen 2

Poljski organi v šestih mesecih od plačila zadnjega obroka pomoči na podlagi priglašenega načrta plačil predložijo podrobno končno poročilo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 10. decembra 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 159, 24.6.2008, str. 18.

(2) Začetno dvomesečno obdobje, v katerem je treba opraviti oceno, se je začelo 3. januarja 2007.

(3) UL C 70, 19.3.2002, str. 8.

(4) Glej opombo 1.

(5) PL 1/2004 – Dopis Komisije z dne 13. avgusta 2004, C(2004) 3230/5.

(6) Glej oddelek 5.4.2.

(7) Zaupne informacije.

(8) Na podlagi menjalnega tečaja PLN/EUR v času dodelitve pomoči, tj. 4,6474.

(9) Shema regionalne pomoči za podjetja, ki svojo poslovno dejavnost izvajajo v posebnih ekonomskih conah. Dopis Komisije z dne 9. marca 2005, C(2005) 735.

(10) Izmerjeno glede na standard kupne moči.

(11) „Take a Break“ je najbolje prodajana tedenska revija za ženske v Združenem kraljestvu, katere naklada je več kot milijon izvodov.

(12) COMP/M.4893 – Quebecor World/RSDB.

(13) Kot približek se uporabljajo podatki za EU-27.

(14) Podatki, ki jih je predložila Poljska, kažejo tržne deleže v višini [0–5]% za leto 2003 in [0–5]% za leto 2010 na združenem trgu. Zdi se, da v teh podatkih ni upoštevana prodaja tiskarn, ki izvajajo ofsetni tisk, v lasti družbe Bauer Verlag. Vendar je Poljska na začetni stopnji ocene navedla, da ima skupina Bauer Verlag samo dve tiskarni, ki izvajata ofsetni tisk, katerih proizvodne zmogljivosti so majhne (skupna zmogljivost znaša približno 50 000 ton na leto), zato so pravilni tržni deleži združenega trga za ofsetni in rotacijski globoki tisk nekoliko večji od tistih, ki so jih navedli poljski organi.

(15) Kot približek se uporabljajo podatki za EU-27, BDP v milijonih EUR v cenah iz leta 1995.

(16) COMP/M.3178 – Bertelsmann Springer/JV.

(17) Obdobje za večino naročil katalogov je med julijem in junijem naslednjega leta.

(18) Prvo od teh naročil zadeva založbo WeltBild, pri čemer še potekajo pogajanja o ceni. Vendar dejstvo, da je ta stranka v preteklosti že sodelovala z družbo BVG, pomeni, da bo naročilo zelo verjetno potrjeno. Drugi primer zadeva gradivo družbe Carrefour, pri čemer je bila že dogovorjena cena in pripravljen vzorec za tisk, vendar uradna pogodba do zdaj še ni bila podpisana. V obeh primerih naj bi se tiskanje začelo julija 2008.

(19) Podatki za potrošnjo v količinskem smislu za celoten EGP temeljijo na podatkih Evropskega združenja za rotacijski globoki tisk (ERA), ki so jih predložili poljski organi. Razčlenitev celotne potrošnje/prodaje na pododdelke za revije in kataloge/priloge publikacijam je zagotovil inštitut MillwardBrown SMG/KRC.

(20) Predstavljeni primeri v zvezi z distribucijo in oskrbo geografskih trgov vključujejo tudi tiskarne, ki izvajajo ofsetni tisk. Vendar so poljski organi prepričani, da proizvodna metoda za končni proizvod (revije) ni bistvena z vidika oskrbe, ker proizvodna tehnologija ne vpliva na distribucijske poti.

(21) http://www.prinovis.de/en/unternehmen/aktuelle_nachrichten/2008/03/neuer–frankreich–auftrag–fuer–prinovis.php

(22) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(23) UL L 74, 10.3.1998, str. 9.

(24) Ker je pomoč zagotovljena v obliki davčne oprostitve, je neto ekvivalent dotacije pri pomoči enakovreden bruto ekvivalentu dotacije.

(25) Razen pri tiskanju časopisov, kjer slaba kakovost časopisnega papirja negativno vpliva na tehnično stanje strojev, namenjenih za tiskanje visoko kakovostnih materialov (na primer revije). Zato se časopisi tiskajo na podlagi rotacijskega ofsetnega tiska s hladnim sušenjem ali fleksografskega tiska.

(26) Glej opombo 11.

(27) http://www.era.eu.org/upload/File/press_releases/PressReleaseDrupa08_eng(2).doc

(28) Odločba z dne 3. maja 2005 v zadevi št. COMP/M.3178 – Bertelsmann/Springer/JV.

(29) Glej opombo 11.

(30) V primeru Belgije je ta opredelitev vključevala Nizozemsko, zahodno Nemčijo in severno Francijo, v primeru Švedske pa vsaj vse tiskarne, ki izvajajo rotacijski globoki tisk, na Finskem, v severni Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem.

(31) Poljska podružnica družbe Millward Brown International, ene od največjih neodvisnih družb za tržne raziskave.

(32) Evropsko združenje za rotacijski globoki tisk (ERA) je vodilna mednarodna organizacija industrije rotacijskega globokega tiska. Je neprofitna organizacija, ki podpira uporabnike tehnologije rotacijskega globokega tiska.

17.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 301/41

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 17. junija 2009

o državni pomoči C 33/08 (ex N 732/07) podjetju Volvo Aero Corporation za projekt R&R, ki ga namerava izvajati Švedska

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4542)

(Besedilo v švedskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/838/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1),

ob upoštevanju navedenih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Švedski organi so v dopisu z dne 10. decembra 2007 Komisiji priglasili ukrepe, povezane s pomočjo, ki so jo nameravali dodeliti podjetju Volvo Aero Corporation. V dopisu z dne 28. januarja 2008 je Komisija zahtevala dodatne informacije. Švedski organi so nekaj odgovorov na to zahtevo predložili v dopisu z dne 18. marca 2008.

(2)

Dne 15. aprila 2008 je bil sestanek med švedskimi organi in službami Komisije, po katerem je Komisija v še enem dopisu z dne 21. aprila 2008 zahtevala dodatne informacije. Švedski organi so odgovorili na ta dopis in predložili nadaljnje pripombe v dopisu z dne 2. junija 2008. V navedenem dopisu so se švedski organi sklicevali na dodatne informacije, zlasti notranjo izmenjavo e-pošte med vodji upravičenca. Te dodatne informacije so bile predložene 19. junija 2008.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 16. julija 2008 uradno obvestila Švedsko o svoji odločbi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi z zgoraj navedenim ukrepom. Odločba Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepu. Švedska je predložila pripombe 17. oktobra 2008.

(4)

Fred Bodin, bivši predsednik in generalni direktor podjetja Volvo Aero, je predložil pripombe po telefaksu z dne 28. oktobra 2008. Družba GE Aviation je predložila pripombe v dopisu z dne 31. oktobra 2008. Sindikat kovinske industrije IF Metall podjetja Volvo Aero je predložil pripombe po e-pošti z dne 3. novembra 2008.

(5)	Komisija je z dopisom z dne 3. novembra 2008 poslala te pripombe švedskim organom, ki so predložili pripombe 12. decembra 2008.

(6)	Komisija je od švedskih organov zahtevala dodatne informacije v dopisu z dne 30. marca 2009, na katerega je Švedska odgovorila 3. aprila 2009.

2. CILJ UKREPA

(7)

Švedski organi nameravajo dodeliti pomoč podjetju Volvo Aero (podjetje) za raziskave in razvoj (R&R) komponent za motor GEnx, ki ga je podjetje General Electric (GE) razvilo za letali Boeing B787 in B747-8. Podjetje Volvo Aero je 15. decembra 2004 z GE podpisalo začetni partnerski sporazum o delitvi tveganja in začelo delo na projektu R&R.

(8)

Volvo Aero razvija in proizvaja komponente motorjev za komercialna in vojaška letala, leta 2008 pa je imelo podjetje 359 milijonov SEK(pribl. 39 milijonov EUR (3) prihodka iz poslovanja in 4,8-odstotno maržo iz poslovanja. Podjetje je majhen akter na t. i. sekundarnem trgu (4), ki proizvaja komponente za vse proizvajalce originalne opreme: General Electric (GE) in Pratt & Whitney (PW) v Severni Ameriki ter Rolls-Royce (RR) v Evropi.

(9)

Volvo Aero je del skupine Volvo Group (skupina). Skupina deluje predvsem v sektorju tovornjakov, konstrukcijske opreme in avtobusov. Prav tako ponuja motorje za plovila za prosti čas in delovna plovila, dizelske generatorske sklope in dejavnosti v letalski industriji (prek svoje podružnice Volvo Aero) (5). Leta 2008 je prihodek iz poslovanja skupine znašal 15 851 milijonov SEK(pribl. 1 704 milijone EUR), s 5,2-odstotno maržo iz poslovanja. V skupini prispeva Volvo Aero 2-odstotni delež čistega prihodka od prodaje in prihodka iz poslovanja.

(10)

GEnx razvijajo GE in več partnerjev, ki si delijo tveganja in prihodke (RRSP), ki poleg podjetja Volvo Aero vključujejo še naslednja podjetja: Avio (Italija) z 12-odstotnim deležem, ki je odgovorno za oblikovanje in proizvodnjo predležja agregatov; Techspace Aero (Belgija) s 5-odstotnim deležem, ki je odgovorno za statorje nizkotlačnega kompresorja, ter drugi partnerji na Japonskem (IHI in MHI s skupnim 15-odstotnim deležem) in v ZDA.

(11)

GEnx za B787 je bil certificiran marca 2008, GEnx za B747-8 pa bo predvidoma certificiran sredi leta 2009. Za letali B787 in B747-8 je bilo zagotovljenih 1120 naročil motorjev GEnx, vendar pa je Boeing model B787 dal na tržišče z odlogom skoraj dveh let in do zdaj dejansko ni bil prodan še noben motor.

(12)

Delež podjetja Volvo Aero pri projektu GEnx na podlagi sporazuma RRSP znaša 5,6 % skupnih stroškov za GEnx. Volvo Aero skrbi za razvijanje številnih komponent za GEnx: ogrodja za pesto ventilatorja, dodatne tuljave, zadnjega ogrodja turbine, zadnjega ohišja ventilatorja in korenskega tesnila za visokotlačno turbino, skupni stroški za projekt R&R pa znašajo 927 milijonov SEK(pribl. 100 milijonov EUR).

(13)

Obseg predlaganega projekta R&R je štirikrat večji od katerega koli projekta R&R, ki ga je podjetje izvedlo do zdaj, prvič pa je Volvo Aero prevzel tako stopnjo odgovornosti. Poleg tega so tehnična in poslovna tveganja, ki jih predstavlja GEnx, precejšnja. Motor GEnx sestavljajo kompleksne lahke komponente, ki jih je treba uporabiti na nov način. Ambiciozni tehnološki cilji, ki jih je GE določil za razvoj komponent GEnx, so povezani z majhno porabo goriva, nizko ravnijo hrupa, nizkimi emisijami in majhno težo.

(14)

Švedski organi so nameravali podjetju Volvo Aero dodeliti vračljivi predujem (6), in sicer 362 milijonov SEK(pribl. 39 milijonov EUR po deviznem tečaju, veljavnem v času dodelitve pomoči), ki bi pokrival 39 % upravičenih stroškov projekta R&R. Pomoč še ni bila izplačana, saj jo mora odobriti Komisija. Po mnenju švedskih organov bi mehanizem vračila zagotovil vračilo 7,32 % posojila, kar je več od trenutnega referenčnega tečaja za Švedsko (5,49 % leta 2007).

(15)

Vračilo je določeno na podlagi dobička, ki ga bo imel Volvo Aero od projekta (glede na plačilo, ki ga bo prejel od GE). Švedski organi na podlagi napovedi prodaje 4 937 motorjev do leta 2028 ocenjujejo, da bo plačilo znašalo 23 milijard SEK (7). Dokler to število ni doseženo, se pričakuje, da Volvo Aero vladi plača […] (8) % plačil, prejetih od GE, vključno s plačili od drugih izvedenk motorja GEnx. Ko bo prodaja presegla 23 milijard SEK, bo Volvo Aero še naprej plačeval delež od prihodka, […] % letnega prometa od projekta GEnx (razen prihodnjih izvedenk motorja), brez časovne omejitve.

(16)

Volvo Aero je pred začetkom projekta v dopisu švedski vladi z dne 7. decembra 2004 zaprosil za pomoč. Decembra 2004 je Volvo Aero od švedskih organov dobil ustno zagotovilo, da bodo dodelili nekaj pomoči za projekt R&R (vendar pa niso potrdili natančnega zneska in oblike pomoči). Vlada je svoje pozitivno stališče glede pomoči izrazila samo neuradno, s telefonskim klicem z ministrstva za industrijo na podjetje Volvo Aero.

(17)

Volvo Aero trdi, da se je zanašal na to zagotovilo in zato 15. decembra 2004 podpisal sporazum z GE, čeprav od vlade ni dobil pisnega potrdila v zvezi s pomočjo. Švedski organi so pomoč uradno odobrili šele 14. junija 2007, ko so Uradu za javni dolg dali navodila, da formalizira posojilo, potem ko se je po navedbah švedskih organov razjasnil obseg sodelovanja podjetja Volvo Aero pri projektu. Do takrat je bil končan velik del projekta R&R.

3. RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(18)	Komisija je sklenila, da sproži formalni postopek preiskave zaradi številnih pomislekov, ki so povzeti spodaj:

(19)

Komisija je imela pomisleke glede nedelovanja trga, na katerega se je sklicevala Švedska, in sicer zaradi nasprotujočih si informacij v zvezi s financiranjem, ki se uporablja za to vrsto projekta (9). Glede na domnevo, da Volvo Aero ni finančno neodvisen od skupine Volvo Group ter da so se stroški projekta dejansko krili iz denarnega toka poslovanja podjetja Volvo Aero in združenih denarnih sredstev (cash pool) znotraj skupine, se je postavilo vprašanje, ali podjetju Volvo Aero v resnici primanjkuje sredstev za sodelovanje pri projektu GEnx.

(20)

Komisija je dvomila o spodbujevalnem učinku pomoči in potrebi po njem ter si zastavila vprašanje, v kolikšni meri je bila pomoč odločilni dejavnik pri odločitvi podjetja Volvo Aero, da začne projekt, glede na to, da je bila uradno odobrena šele, ko je bila končana že skoraj polovica projekta. Komisija je bila mnenja, da ustna razprava med vlado in podjetjem ni bila nadomestilo za uradni postopek dodelitve pomoč.

(21)	Komisija se je spraševala o sorazmernosti pomoči glede na pogoje odplačevanja vračljivega predujma. Komisija je bila zaskrbljena, da valutno tveganje namesto podjetja Volvo Aero nosi vlada.

(22)

Komisija je bila v odločbi o sprožitvi postopka mnenja, da je vpliv pomoči na konkurenco omejen, glede na to, da je tržni delež upravičenca zelo majhen (2-odstotni delež na trgu motorjev za velika civilna letala). Vseeno pa je Komisija pozvala konkurente oz. tretje osebe, da predložijo morebitne pripombe v zvezi z vplivom na konkurenco.

4. PRIPOMBE ŠVEDSKE IN ZAINTERESIRANIH STRANI

(23)

Komisija je v skladu s členom 20(2) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10) in kot odgovor na javno objavo v Uradnem listu Evropske unije (11) prejela pripombe od švedskih organov, bivšega predsednika in generalnega direktorja podjetja Volvo Aero, GE Aviation in sindikata kovinske industrije IF Metall podjetja Volvo Aero.

4.1 Pripombe Švedske

4.1.1 Tržna pomanjkljivost

(24)

Švedski organi so predložili informacije, da bi odgovorili na dvome Komisije v zvezi z vprašanjem nedelovanja trga ter pojasnili nedelovanje trga v obravnavanem primeru, s poudarkom na razpoložljivosti sredstev za ustrezno notranje ali zunanje financiranje ter na finančni politiki podjetja Volvo Group v zvezi z uporabo zunanjih virov financiranja, vključno s sredstvi javne pomoči.

(25)

Švedska je predložila dodatne informacije o finančni politiki podjetja Volvo Group, vključno s pogoji posojila znotraj skupine podjetju Volvo Aero. Predložene informacije kažejo, da je bila združitev denarnih sredstev znotraj skupine glede na dogovorjeno vladno podporo verjetno začasen nujen ukrep, ki bi podjetju Volvo Aero omogočil izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do GE. Vendar pa bi nadaljevanje takega posojila lahko povzročilo neuravnoteženost sredstev za druge dejavnosti skupine in zato ni trajna možnost.

(26)

V zvezi z razpoložljivostjo sredstev za zunanje financiranje je Švedska pojasnila, zakaj sredstva za zunanje financiranje projekta niso bila na voljo. Volvo Group ni od nobene komercialne banke ali finančne institucije nikoli prejel pogojnega posojila, primerljivega z vračljivim predujmom. Skupina Volvo Group običajno ne prejme komercialnih posojil, če posojilo presega plačilni rok desetih let, medtem ko je rok za zaprošeni vračljivi predujem 20 let. Nordea, preferenčna banka skupine Volvo Group, podjetju Volvo Group ni bila pripravljena dati pogojnih posojil ali posojil s plačilnim rokom 20–30 let.

4.1.2 Spodbujevalni učinek

(27)

Švedski organi so pojasnili razloge za časovni zamik med začetnimi zagotovili vlade za dodelitev pomoči, začetkom projekta R&R in uradno odobritvijo pomoči. Po navedbah Švedske je vlada podjetju Volvo Aero leta 2004 potrdila, da bo dodelila pomoč. Vendar pa je bila odobritev pomoči zaradi številnih objektivnih razlogov, kot so obseg projekta, ki se je razjasnil šele jeseni leta 2006, in volitve leta 2006, formalizirana šele leta 2007.

(28)

Švedska je predložila informacije, s katerimi je želela dokazati, da so imela jasna in pozitivna zagotovila v zvezi s pomočjo, ki jih je Volvo Aero dobil leta 2004, spodbujevalni učinek, saj so podjetju omogočila sodelovanje pri projektu GEnx. Švedski organi so zatrdili, da je vlada predvidela, da se bo Volvo Aero zanesel na ustna zagotovila in na podlagi tega sklenil sporazum z GE. Komisiji so bili predloženi notranji dokumenti, da bi dokazali, da so ta zagotovila natančno odražala namen švedskih organov v tistem času.

(29)

Glede na zagotovila vlade leta 2004, ki so bila povod za spremembo v poslovanju podjetja, je bilo, po navedbah švedskih organov, uradno soglasje o dodelitvi pomoči leta 2007 zgolj formalizacija dejanske ponudbe pomoči leta 2004. Po navedbah Švedske časovni zamik med zagotovili in njihovo formalizacijo ne odraža negotovosti, da je bila pomoč dejansko že izplačana. Poleg tega so švedski organi poudarili, da je bila uradna odločitev za odobritev pomoči sprejeta, ko je bil velik del projekta R&R še vedno izvajal.

(30)

Nadalje so švedski organi ponovno poudarili, da je bilo glede na izredno naravo projekta GEnx, vključno z njegovo velikostjo in obsegom ter prisotnimi tehnološkimi in poslovnimi tveganji, za podjetje Volvo Aero pogojno posojilo ključno za sklenitev sporazuma z GE. Predložili so podrobne informacije v zvezi s poslovnimi in tehnološkimi tveganji, povezanimi s projektom, tako na začetku projekta kot tudi v času formalizacije vračljivega predujma sredi leta 2007 in pozneje. Ob upoštevanju tehničnih in finančnih tveganj je imel GE na začetku resne pomisleke glede vključitve podjetja Volvo Aero v projekt GEnx, in sicer zaradi njegovih omejenih izkušenj v razvijanju komponent za motorje. Precejšnja tehnična in poslovna tveganja so bila zaradi tekočega dela R&R in manjše prodaje letal z motorji GEnx, kot je bila prvotno pričakovana, prisotna do sredine leta 2007 in pozneje.

(31)

Po navedbah švedskih organov dejansko stanje podjetja Volvo Aero (ker je bil projekt R&R izpeljan z notranjimi sredstvi in sredstvi skupine) ne pomeni, da so bila sredstva za dolgoročno financiranje ali financiranje z deljenim tveganjem na voljo podjetjem, ki poslujejo znotraj skupine. Ker je Volvo Aero podpisal sporazum z GE, je po pogodbenih obveznostih moral nadaljevati s projektom. Če tega ne bi storil, bi to imelo dramatične posledice, kot so kršitev pogodbe in zamujanje pri njegovem izvajanju, izguba ugleda ter tveganje, da bi veljal za nezanesljivega partnerja. Zato je bila začasna odvisnost od združenih denarnih sredstev znotraj skupine ključna, vendar to ni bilo nadomestilo za dolgoročno financiranje. Švedski organi so poudarili, da se podjetje zaradi zakasnitve pričakovane državne pomoči sooča z najbolj dramatičnim stanjem v zvezi z denarnim tokom v svoji zgodovini.

4.1.3 Sorazmernost pomoči

(32)

Švedski organi so predložili argumente, ki kažejo, zakaj bi valutno tveganje nosilo podjetje Volvo Aero in ne vlada. Trdili so tudi, da je instrument bolj sorazmeren, saj vključuje tudi prodajo rezervnih delov in ker vračilo predujma temelji na prihodkih od prodaje (ne glede na valuto) in ne na prodanih enotah. Poleg tega so švedski organi zatrdili, da je bila pomoč sorazmerna zlasti zaradi pogojev odplačevanja vračljivega predujma.

4.1.4 Izkrivljanje konkurence

(33)

Švedski organi so se strinjali, da je bilo izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno. Poudarili so, da je bilo tveganje za izrinjanje omejeno, saj je vsak projekt v zvezi z motorji nova priložnost za več proizvajalcev komponent, da se vključijo v nove projekte R&R. Po navedbah švedskih organov bi pomoč le neznatno povečala tržni delež podjetja, saj bo projekt GEnx nadomestil prejšnji program CF6-80. Nenazadnje bi pomoč podjetju omogočila, da se vključi v razvijanje in proizvodnjo komponent motorjev za civilna letala.

4.2 Pripombe zainteresiranih strani

(34)

Fred Bodin, bivši predsednik in generalni direktor podjetja Volvo Aero, je predložil podrobnosti pogajalskega procesa z GE in vlado. Glede na posledice denarnega toka pri projektu GEnx je bila odločitev odbora za sklenitev sporazuma z GE sprejeta ob upoštevanju predpostavke, da bo Volvo Aero prejel pomoč, kot je določeno v sporazumu med GE in partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov z dne 15. decembra 2004. Bodin je poudaril, da je vlada jasno potrdila dodelitev pomoči in da sporazuma z GE brez jasne zaveze vlade ne bi odobril.

(35)

Pripombe družbe GE Aviation so vključevale informacije, ki so pojasnjevale pogajalski proces z GE in pokazale, da je imel GE pomisleke glede tehničnih in finančnih sredstev podjetja Volvo Aero za sodelovanje pri projektu GEnx, največjem projektu R&R, ki se ga je Volvo Aero kdaj lotil. Predstavniki podjetja so GE večkrat povedali, da je bil prejem vladne podpore za projekt kritično dejstvo pri njihovi odločitvi, da postanejo partner pri delitvi tveganja pri projektu GEnx, in da je Volvo Aero sklenil sporazum z GE ob upoštevanju predpostavke, da je upravičen do posojila. GE je tudi poudaril, da še vedno obstajajo tveganja v zvezi s programom GEnx.

(36)

Sindikati delavcev v svojih pripombah poudarjajo, da je program GEnx nov in edinstven tako za Švedsko kot za Volvo Aero. Prejšnje delo podjetja Volvo Aero v civilnem sektorju je temeljilo na proizvodnji komponent za motorje, medtem ko bo pomemben del novega projekta vključeval razvoj novih komponent za motorje. Program GEnx je veliko obširnejši od prejšnjih projektov sodelovanja z Rolls Roycem.

(37)

Sindikati delavcev so izrazili zaskrbljenost glede težav na letalskem trgu za tako majhne akterje, kot je Volvo Aero, za katerega je tovrstni program bistvenega pomena za obstanek na svetovnem trgu. Zavedajo se finančnih posledic in omejitev, ki jih je predstavljal program za podjetje Volvo, hkrati pa razumejo možnosti, ki jih ponuja državno posojilo. Brez državne pomoči sodelovanje pri tako obširnem programu za podjetje Volvo Aero ne bi bilo mogoče.

(38)

Po njihovih navedbah razvojno delo še ni končano in še vedno obstajajo precejšnja tehnična tveganja. Tudi poslovna tveganja so še vedno precejšnja, saj se naročila, zlasti zaradi gospodarske in finančne krize, ne končajo vedno s prodajo. Delavske sindikate v primeru nedodeljene državne podpore skrbijo negativne posledice na stanje v zvezi z denarnim tokom podjetja Volvo Aero, ki je slabše kot kdaj prej.

4.3 Pripombe Švedske k pripombam tretje osebe

(39)

Švedski organi so z dopisom z dne 12. decembra 2008 predložili pripombe k pripombam tretje osebe in zagotovili dodatne informacije na podlagi nadaljnjih informacij, prejetih s strani podjetja Volvo Aero, s čimer so želeli dokazati, da je bil vračljivi predujem za podjetje Volvo Aero ključnega pomena za sklenitev sporazuma z GE.

(40)

Švedski organi so se strinjali s pripombami GE in sindikatov delavcev, ki trdijo, da je GEnx predstavljal izjemen izziv za Volvo Aero ter da je delo na projektu R&R še vedno v teku, prav tako pa obstajajo z njim povezani tehnični izzivi. Poleg tega so po navedbah Švedske te pripombe popolnoma skladne z informacijami, ki jih je predložil Fred Bodin, bivši predsednik in generalni direktor podjetja, kar tudi pravilno predstavlja povezavo med pogajanji z GE in zagotovili vlade za dodelitev pomoči.

4.4 Nadaljnje informacije, ki jih je predložila Švedska

(41)

Kot odgovor na dopis Komisije z dne 30. marca 2009 je Švedska predložila nadaljnje informacije o financiranju znotraj skupine, da bi utemeljila, zakaj AB Volvo ni prispeval sredstev za dolgoročno financiranje projekta GE. Glede na to, da bi pozna formalizacija pomoči lahko postavila pod vprašaj nedelovanje trga in spodbujevalni učinek, so švedski organi izrazili pripravljenost, da sprejmejo spremembo prvotno priglašenega zneska pomoči.

(42)

Volvo Aero je 14. junija 2007, na datum uradnega soglasja vlade za dodelitev pomoči, dejansko plačal pribl. 66,5 % upravičenih stroškov. To je več od prvotno načrtovanega 60-odstotnega prispevka, zato je treba pomoč zmanjšati na pribl. 33,5 % upravičenih stroškov, kar glede na prvotno načrtovanih 362 milijonov SEK(pribl. 39 milijonov EUR) znaša pribl. 304 milijone SEK(pribl. 33 milijonov EUR).

5. OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI

5.1 Obstoj državne pomoči

(43)	Kot je navedeno v odločbi o sprožitvi postopka, sodi ukrep, ki se ocenjuje, na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe. Temu zaključku ni oporekala nobena stranka.

(44)

Priglašeni ukrep se nanaša na posojilo, ki ga je Švedski urad za javni dolg dodelil podjetju Volvo Aero. Uporabljena sredstva so državna sredstva, ki jih je dal na voljo švedski parlament, navodila za njihovo uporabo pa je pripravila švedska vlada. Ukrep je selektiven, saj zadeva samo eno podjetje, Volvo Aero, veliko podjetje, ki posluje z drugimi državami članicami. Ukrep podjetju Volvo Aero zagotavlja prednost, saj mu omogoča dostop do sredstev pod pogoji, ki jih trg ne more zagotoviti. Zato ukrep predstavlja državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

5.2 Zakonitost ukrepa

(45)	Švedski organi so priglasili ukrep pred začetkom njegovega izvajanja in tako izpolnili svoje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe ES. Priglašeni ukrep se bo v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES začel izvajati šele po odobritvi Komisije.

6. ZDRUŽLJIVOST Z ENOTNIM TRGOM

(46)	Komisija je ocenila ukrep v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, zlasti na podlagi določb v zvezi s pomočjo za R&R Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (12) (Okvir R&R&I), ki velja od 1. januarja 2007.

6.1 Nedelovanje trga

(47)

Da se pomoč za velik projekt R&R lahko pravilno oceni, je treba oceniti cilje ukrepa, zlasti, katero nedelovanje trga namerava odpraviti. Šteje se, da nedelovanje trga obstaja samo takrat, kadar tržne sile same ne morejo doseči gospodarsko učinkovitega rezultata. Švedski organi so v svoji priglasitvi pojasnili, da zaradi nepopolnih in nasprotujočih si informacij primanjkuje sredstev za zasebno financiranje z deljenim tveganjem za projekt GEnx, za katerega so značilna velika tehnološka tveganja in dolgoročni donosi.

(48)

Komisija je priznala obstoj takega nedelovanja trga v zvezi z obširnimi programi v letalskem sektorju v prejšnjih odločbah (13). Vendar pa to ne pomeni, da bo pri vsakem projektu v sektorju obstajalo nedelovanje trga. Očitno je, da so različna podjetja v sektorju lahko večkrat financirala nove projekte iz svojih lastnih sredstev ali preko finančnih trgov. Komisija mora oceniti obstoj in obseg nedelovanja trga v določenem primeru, ki se ocenjuje.

(49)

V odločbi o sprožitvi postopka se je Komisija spraševala, ali je nedelovanje trga obstajalo, glede na to, da je bila uradna odločitev vlade za dodelitev pomoči sprejeta v zelo pozni fazi programa, ko je projekt že financiralo podjetje Volvo Aero iz svojega denarnega toka poslovanja in združenih denarnih sredstev znotraj skupine. Komisija se je zato spraševala, ali bi lahko financiranje znotraj skupine dejansko pomenilo dolgoročno financiranje projekta GEnx.

(50)

Komisija upošteva informacije, ki so jih predložili švedski organi o finančni politiki podjetja Volvo Group, vključno s pogoji posojila znotraj skupine za podjetje Volvo Aero, s katerimi želijo dokazati, da financiranje iz sistema združenih denarnih sredstev znotraj skupine ne bi moglo veljati za dolgoročno financiranje projekta GEnx. Takšno financiranje je verjetno predstavljalo nujen začasni ukrep, ki bi podjetju Volvo Aero omogočil izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do GE, vendar bi njegovo nadaljevanje lahko povzročilo neuravnoteženost financiranja drugih dejavnosti skupine.

(51)

Kot je pojasnila Švedska, finančna politika skupine zahteva, da se podružnice financirajo iz svojega denarnega toka poslovanja ali združenih denarnih sredstev znotraj skupine, ki se vlagajo prek podjetij skupine in zunanjih virov. Volvo Treasury je odgovoren za upravljanje združenih denarnih sredstev znotraj skupine z namenom zagotavljanja zadostnih rezerv za zaščito tekočega financiranja dejavnosti podjetja Volvo. Odgovoren je za ocenjevanje skupnih potreb in možnosti na vseh poslovnih področjih skupine ter določanje omejitev združenih denarnih sredstev (izposojanje in posojanje) podjetij skupine Volvo Group na četrtletni osnovi.

(52)

Kot so nadalje pojasnili švedski organi, sredstva znotraj skupine niso namenjena kritju stroškov financiranja v zvezi s projektom. Podružnice so obvezane, da same financirajo svoje izdatke za R&R. Poleg tega se lahko združena denarna sredstva skupine uporabijo samo za kratkoročne projekte, pod strogimi vračilnimi pogoji in v sorazmerju s prispevkom k prihodku iz poslovanja skupine, tako da se financiranje znotraj skupine ne izvaja na stroške drugih poslovnih področij skupine. Po navedbah švedskih organov so sredstva znotraj skupine zagotovljena po tržnih pogojih.

(53)

Komisija ugotavlja, da je bila skoraj štiriletna odvisnost podjetja Volvo Aero od združenih denarnih sredstev znotraj skupine izjema finančne politike skupine. Po navedbah Švedske je bil Volvo Aero edino delujoče podjetje, ki je redno prejemalo večjo negativno omejitev združenih denarnih sredstev, ki se je v obdobju 2004–2008 gibala med […] in […] milijoni SEK(pribl. med […] in […] milijonov EUR). Poleg tega se omejitve združenih denarnih sredstev ne določajo več na letni, temveč na četrtletni osnovi. Z omejenim 2-odstotnim prispevkom k prihodku iz poslovanja skupine je bila taka odvisnost od sredstev znotraj skupine v primerjavi z relativno pomembnostjo podjetja v skupini (14) nesorazmerna.

(54)

Komisija upošteva tudi pojasnilo, ki so ga predložili švedski organi, da taka izjemna odvisnost od združenih denarnih sredstev skupine lahko ogrozi skladnost dejavnosti skupine. Volvo Aero je bil odvisen od združenih denarnih sredstev skupine na stroške drugih poslovnih področij skupine, to pa ogroža kontinuiteto in uravnoteženo rast drugih dejavnosti skupine (15), saj ustvarja neuravnoteženost tveganj med letalskimi in neletalskimi oddelki podjetja Volvo Group. To bi omejilo zmogljivost skupine za financiranje drugih projektov skupine, ki so manj tvegani in ustvarjajo boljše donose.

(55)

Komisija je mnenja, da stalna odvisnost od združenih denarnih sredstev skupine na dolgi rok ne bo vzdržala, saj skupina na podjetje Volvo Aero izvaja hud finančni pritisk za odplačilo posojila, ne glede na njegov negativen denarni tok. Volvo Aero je imel po plačilu davka leta 2008 negativen denarni tok poslovanja […] milijonov SEK(pribl. […] milijonov EUR). Volvo Aero je moral zato uvesti več notranjih ukrepov za ustvarjanje prihodka, kot npr […] (16).

(56)

Na podlagi teh argumentov Komisija lahko sklepa, da so združena denarna sredstva znotraj skupine podjetju Volvo Aero zagotavljala kritje likvidnosti, da je lahko izpolnilo svoje obveznosti do GE. Vendar pa taka sredstva ne bi mogla vzdržati pri dolgoročnem financiranju projekta, saj bi lahko ogrozila skladnost sredstev znotraj skupine in pomenila tveganja za ravnovesje med podjetji skupine.

(57)

Glede na to, da je letalstvo eno izmed poslovnih področij skupine, čeprav omejeno na 2 % prihodkov iz poslovanja skupine, pa bi skupina vseeno morala prispevati nekaj sredstev za dolgoročno financiranje projekta, kljub temu, da po navedbah švedskih organov podjetje ni upravičeno do pridobitve bolj sistematične dolgoročne obveznosti v zvezi z GEnx pri podjetju Volvo Treasury. Na podlagi predloženih informacij se zato zdi, da sta obseg in narava nedelovanja trga v zvezi s projektom GEnx do neke mere omejena, kar bi lahko kazalo na to, da predlagani znesek pomoči v resnici ni v sorazmerju s projektom.

(58)

Poleg tega se je glede na to, da Volvo Aero ni finančno neodvisen pri pridobivanju zunanjih sredstev za naložbe, kot je ta, ki temelji na ukrepu, Komisija v odločbi o sprožitvi postopka spraševala, ali je podjetju Volvo Group v resnici primanjkovalo sredstev za zagotovitev zunanjega financiranja projekta GEnx.

(59)

Švedski organi so v svojih pripombah najprej potrdili, da podjetja skupine Volvo Group niso upravičena do nobenih neposrednih zunanjih sredstev bank in drugih finančnih institucij. Preden je skupina zaprosila za vladno podporo, je brez uspeha iskala druge možne vire zunanjega rizičnega kapitala. Kljub dejstvu, da ima AB Volvo močan položaj pri dostopu do zunanjih sredstev, so za to vrsto dolgoročnega letalskega projekta R&R na voljo zelo omejena zunanja sredstva, delno zaradi zaznanih velikih projektnih tveganj.

(60)	Švedski organi so predložili tudi argumente, s katerimi pojasnjujejo, zakaj izposojanje ne bi bil ustrezen način za financiranje kapitalsko intenzivnih letalskih projektov R&R z velikimi tehnološkimi in poslovnimi tveganji ter zelo dolgimi obdobji odplačevanja.

(61)

Švedski organi so pojasnili, da je podjetje Volvo Group za projekt GEnx neuspešno iskalo zunanja sredstva za financiranje z deljenim tveganjem. Volvo Group se je obrnil na banko Nordea Bank, ki pa ne bi zagotovila sredstev za financiranje z deljenim tveganjem. Prav tako je podjetje Volvo Group na neuradni ravni navezalo stik z zasebnimi akterji z lastniškim deležem, vendar neuspešno. Na koncu je Volvo Aero lahko zagotovil le majhen prispevek enega od podizvajalcev (Carlton ForgeWorks), da je plačal vstopno pristojbino družbi GE.

(62)	Komisija zato lahko sklepa, da za projekt GEnx ni bilo na voljo nobenih zunanjih sredstev za financiranje.

(63)

V odločbi o sprožitvi postopka je Komisija še navedla, da bi bilo iz finančne politike skupine Volvo Group mogoče sklepati, da so bila državna sredstva predpogoj za financiranje njenih podružnic. Švedske oblasti so v svojih pripombah pojasnile, da javna sredstva niso bila predpogoj za to, da je skupina financirala svoje podružnice. Finančna politika skupine določa postopke za pridobitev alternativnih virov financiranja preko posojil zunaj skupine Volvo Group ali komercialnega kredita in drugih oblik strukturiranih produktov, vključno z javnimi sredstvi.

(64)

Komisija na podlagi predloženih pripomb meni, da je bilo podjetje Volvo Aero zaradi nerazpoložljivosti pomoči primorano v močno odvisnost od sredstev za financiranje znotraj skupine in da skupina ni sposobna dolgoročno ohranjati takih sredstev, ne da bi to povzročilo tveganja za druge dejavnosti skupine. Glede na nove elemente in zmanjšanje pomoči s strani švedskih organov z namenom upoštevanja dejanskega prispevka same skupine pri projektu na datum uradne dodelitve pomoči, Komisija lahko sklepa, da je pomoč namenjena odpravi nedelovanju trga.

6.2 Spodbujevalni učinek

(65)

Komisija je v svoji odločbi o sprožitvi postopka izrazila dvom o spodbujevalnem učinku pomoči, saj je švedska vlada dala uradno soglasje o dodelitvi pomoči, ko je bil projekt, vsaj za Boeing B787, v veliki meri že izveden. Ker je bila odločitev sprejeta, ko je bil projekt skoraj končan, se je zdelo, da so bili kriti stroški tveganj, ki niso bila povezana z vsebino projekta R&R.

(66)

V skladu s poglavjem 6 Okvira R&R&I Komisija najprej pogleda, ali je upravičenec zahtevek za pomoč predložil pred začetkom projekta R&R. Kot je navedeno v odločbi o sprožitvi postopka, je Volvo Aero zahtevek za pomoč predložil pred začetkom projekta, kar je v skladu z določbami drugega odstavka poglavja 6 Okvira R&R&I.

(67)

Komisija navaja, da se o spodbujevalnem učinku ukrepa običajno sprašuje takrat, kadar država sprejme uradno odločitev o dodelitvi pomoči na točki, ko projekt dobro napreduje in ga dejansko financira upravičenec. V primeru R&R je bistveno, da mora imeti pomoč vpliv na poslovanje podjetja, tako da spodbuja večje ali hitrejše naložbe v projekt. Brez takega vpliva pomoč ne bi imela spodbujevalnega učinka in zato ne bi bila potrebna.

(68)

Da bi pomoč imela tak vpliv, mora o njej odločiti država, bodisi uradno, vendar s klavzulo o odložitvi zaradi potrebne odobritve Komisije v zvezi z združljivostjo pomoči na podlagi člena 88(3) Pogodbe, ali s pismom o nameri, ki ne bi vzbudilo nobenega upravičenega pričakovanja, vendar bi zadostovalo, da pokaže pripravljenost države za podporo projekta (17).

(69)

Komisija prav tako navaja, da je potreben pogoj za združljivost pomoči za projekt R&R zgodnja priglasitev pomoči v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Priglasitev pomoči za projekt, ki je skoraj pri koncu, bi pomenila, da država ni prepričana o pomoči, ki jo namerava dodeliti, ali ne more dati zagotovila za tako pomoč. Če se v tej negotovosti izkaže, da je podjetje sposobno izvajati projekt in ga celo dokončati, je verjetno, da pomoč v veliki meri za samo podjetje ni potrebna.

(70)

V skladu s poglavjem 6 Okvira R&R&I Komisija za vse posamezne ukrepe oceni več meril glede spodbujevalnega učinka pomoči, povezanega s povečanjem velikosti, obsega ali hitrosti projekta ali povečanjem skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za R&R. Pri podrobnem ocenjevanju spodbujevalnega učinka se je Komisija oprla na točko 7.3.3 Okvira R&R&I.

(71)

Pri določanju spodbujevalnega učinka pomoči pri spremembi poslovanja podjetja se je Komisija spraševala o vrednosti ustnih zagotovil, ki jih je vlada dala podjetju Volvo Aero decembra 2004. Švedski organi in tretje osebe so v svojih pripombah ponovno poudarili, da so bila zagotovila vlade za zagotovitev pomoči odločilni dejavnik pri odločitvi podjetja Volvo Aero za sodelovanje pri projektu. Stiki podjetja Volvo Aero z ministrstvom za industrijo jeseni 2004 so še dodatno okrepili prepričanje podjetja Volvo Aero, da bodo sredstva, ki jih je prihranil parlament, uporabljena za podporo projekta GEnx R&R (18).

(72)

Švedski organi so predložili tudi notranje dokumente, ki kažejo, da je podjetje na zagotovila v zvezi s pomočjo računalo že pred vključitvijo v projekt (19). Kot je navedel bivši generalni direktor podjetja, Volvo Aero sporazuma z GE ne bi sklenil, če ne bi dobil takih zagotovil vlade, saj bi projekt predstavljal nesprejemljivo raven tveganja in nesprejemljiv obseg naložbe za podjetje ter skupino.

(73)

Po navedbah Švedske bi tudi dejstvo, da ni hipotetičnega projekta (tj. projekta, ki bi ga podjetje izvedlo, če pomoči ne bi bilo), lahko kazalo na to, da je Volvo Aero pričakoval, da bo dobil pomoč, tako kot pri projektu TRENT 900 (20). Tudi GE je v svojih pripombah potrdil, da je bilo pričakovanje prejetja pomoči pomemben dejavnik pri odločitvi podjetja Volvo Aero, da postane partner pri delitvi tveganja. Sporazum GE s podjetjem Volvo Aero z dne 15. decembra 2004 vsebuje tudi sklicevanje na podporo Švedske države.

(74)

Komisija je upoštevala gospodarske argumente, ki so jih predložili švedski organi in ki utemeljujejo, zakaj se projekt GEnx brez vladne podpore ne bi izvedel. Prvič, visoki predhodni stroški bi pomenili nesprejemljivo obremenitev za finančno stanje podjetja. Kot je razvidno iz finančnih dokumentov, je bilo podjetje Volvo Aero iz svojega denarnega toka poslovanja sposobno financirati samo 60 % stroškov projekta, medtem ko je bilo preostalih 40 % stroškov projekta začasno kritih iz združenih denarnih sredstev znotraj skupine, ob upoštevanju pričakovanih javnih sredstev.

(75)

Komisija navaja, da se zdi, da je imela pomoč omejen učinek na likvidnost (navsezadnje je podjetje Volvo Aero projekt financiralo iz svojega notranjega denarnega toka in sredstev znotraj skupine) in omejen učinek na donosnost z vidika njenega vpliva na notranjo stopnjo donosa (internal rate of return – IRR) ter neto sedanjo vrednost (net present value – NPV), vendar pa je pomoč zmanjšala finančno izpostavljenost podjetja Volvo Aero, tako da je zmanjšala projektna tveganja v primeru tehnološkega ali poslovnega neuspeha.

(76)

Komisija navaja, da je projekt GEnx večji od prejšnjega projekta podjetja Volvo Aero R&R (Trent 900). Podjetju je tudi omogočil, da prevzame dodatne obveznosti za R&R. Delo na projektu R&R, povezano z GEnx, je predstavljalo dodatna tveganja, ki jih pri programu CF6-80, ki je vključeval samo proizvodno delo brez kakršnih koli komponent R&R, ni bilo.

(77)

V odločbi o sprožitvi postopka se je Komisija spraševala o spodbujevalnem učinku pomoči, ki bi bila dodeljena, ko bi bil projekt skoraj končan, narava tehničnih in poslovnih tveganj pa spremenjena. Švedski organi so v svojih pripombah ustrezno dokazali, da so bila kljub temu, da je bil projekt R&R že v precej napredni fazi, tehnična in poslovna tveganja zaradi novosti v tehnologiji in omejenih izkušenj podjetja Volvo Aero pri tej vrsti projekta še vedno precejšnja.

(78)

Glede na zgoraj navedeno lahko Komisija sklene, da notranji dokumenti v zvezi z odločanjem in pripombe GE kažejo na to, da je bila pomoč za Volvo Aero odločilnega pomena pri sprejemanju odločitve za vključitev v projekt, saj je zmanjšala ravni tveganja na raven, ki je za podjetje sprejemljiva za izvedbo projekta. Na podlagi teh elementov Komisija lahko potrdi, da je imela pomoč spodbujevalni učinek, saj se je štela za potrebno, da se je podjetje Volvo Aero lahko vključilo v projekt GEnx.

6.3 Sorazmernost

(79)

V odločbi o sprožitvi postopka je Komisija navedla, da ni popolnoma prepričana o sorazmernosti pomoči glede na pogoje odplačevanja vračljivega predujma. Ker je povračilo predujma sestavljeno na podlagi prodajnega tečaja SEK, medtem ko so prihodki od prodaje družbi GE v USD, je Komisija domnevala, da bi valutno tveganje nosila vlada in ne podjetje.

(80)

Komisija navaja argumente, ki so jih predložili švedski organi, da valutno tveganje nosi Volvo Aero in ne vlada, saj podjetje Volvo Aero prejema plačila od GE v USD, medtem ko mora biti pomoč povrnjena v SEK. Ker vračilo predujma temelji na prihodkih od prodaje (ne glede na valuto) in ne na prodanih enotah, je tudi instrument bolj sorazmeren, saj vključuje tudi prodajo rezervnih delov.

(81)	Videti je, da bi pogoji odplačevanja vračljivega predujma potrdili sorazmernost pomoči: donosi so določeni na 7,32 %, vračila presežnih sredstev niso časovno omejena in vračilo na četrtletni osnovi temelji na prihodkih GE.

(82)

Medtem ko Komisija navaja, da bi moralo valutno tveganje nositi podjetje, je, glede na to, da se povračilo izvede od vseh prihodkov in ne samo od prodaje motorjev, morebitna prednost podjetja zaradi valutnih zaslužkov izničena. Poleg tega je vračljivi predujem skladen z Okvirom R&R&I in je manj izkrivljajoč instrument pomoči. Tudi ob upoštevanju razmeroma visokih povračil, ki jih zahteva Švedska, se pomoč, kar zadeva valutno tveganje, lahko šteje za sorazmerno.

(83)

Nadalje Komisija poudarja, da je vračljivi predujem instrument z deljenim tveganjem, ki dopušča večje povračilo od sorazmernega s strani upravičenca, kadar je projekt uspešen: če se napovedi prodaje uresničijo, se pomoč povrne v celoti, vključno z obrestmi. Če je prodaja manjša od napovedi, se povračilo sorazmerno zmanjša (21). Če je prodaja večja od napovedi, povračilo preseže znesek prejetega predujma.

(84)

Komisija oceni, ali je pomoč sorazmerna z naravo in obsegom tržne pomanjkljivosti, pri tem pa mora zagotoviti, da je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek. Komisija se je zato v svojem dopisu z dne 12. novembra 2008 spraševala, ali je bil celoten znesek pomoči dejansko potreben, saj je bila pomoč uradno dogovorjena, ko je bil projekt že v precej napredni fazi in je bilo podjetje Volvo Aero sposobno kriti stroške iz zgoraj opisanih združenih denarnih sredstev.

(85)

Kot odgovor na pomisleke Komisije, da pomoč ni bila omejena na najnižji znesek, so švedski organi potrdili, da sta postopek dodelitve pomoči in finančno stanje skupine kazala na to, da bi se znesek pomoči v primerjavi z njihovo prvotno namero lahko zmanjšal. Predlagali so zmanjšanje zneska pomoči na podlagi dejanskega stanja podjetja Volvo Aero v času soglasja za dodelitev pomoči dne 14. junija 2007. Od navedenega datuma je Volvo Aero kril pribl. 66,5 % upravičenih stroškov, pri čemer se je 60 % krilo z notranjim denarjem podjetja Volvo Aero. Ostalih 6,5 %, kar znaša pribl. 58 milijonov SEK(pribl. 6 milijonov EUR), se je krilo iz združenih denarnih sredstev skupine. Švedska zato predlaga zmanjšanje skupnega zneska pomoči s prvotno zahtevanih 362 milijonov SEK(pribl. 39 milijonov EUR) na pribl. 304 milijone SEK(pribl. 33 milijonov EUR).

(86)

Komisija meni, da omejitev pomoči na predlaganih 304 milijone SEK(pribl. 33 milijonov EUR), kar je 33,5 % upravičenih stroškov projekta, v primerjavi s prvotno predlaganimi 39 % upravičenih stroškov, zagotavlja, da je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek. To pa zato, ker predlagani znesek pomoči ustreza dejansko potrebnim sredstvom podjetja Volvo Aero v času formalizacije pomoči in tako bolje odraža obseg nedelovanje trga. Komisija zato lahko sklene, da zmanjšani znesek pomoči zagotavlja, da pomoč ostaja sorazmerna in omejena na absolutno najnižji znesek.

(87)	Komisija zato lahko sklene, da so pogoji odplačevanja pomoči in zmanjšanje zneska pomoči na 33,5 % upravičenih stroškov sorazmerni s stopnjo in obsegom nedelovanja trga.

6.4 Vpliv na konkurenco

(88)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija menila, da je trg motorjev za velika civilna letala upoštevni trg. Komisija je predhodno ugotovila, da je vpliv pomoči na konkurenco glede na omejen tržni delež in velikost naložbe omejen. Kljub temu so bili konkurenti pozvani, da pošljejo pripombe in utemeljijo morebiten znaten vpliv na konkurenco.

(89)

Švedski organi so navedli, da je Volvo Aero na svetovnem trgu komponent za letalske motorje majhen akter v primerjavi s konkurenti v Evropi, kot so Rolls Royce, Snecma, Avio in MTU. Glede na to, da ima Volvo Aero samo 2-odstotni tržni delež na trgu motorjev za velika civilna letala, bi imela pomoč zelo omejen vpliv. Komponente, ki jih razvija in proizvaja Volvo, ni mogoče zlahka šteti za ločen podtrg, tudi zato, ker jih lahko razvijajo veliki proizvajalci originalne opreme ali drugi ponudniki.

(90)

Komisija navaja, da po sprožitvi uradnih postopkov preiskave s strani Komisije ni posredoval noben konkurent. Glede na publiciteto, ki jo je bila deležna odločba o sprožitvi postopkov, in zelo omejen tržni delež podjetja Volvo Aero na trgu motorjev za velika civilna letala ter verjetno pomanjkanje evropskih partnerjev za enake komponente, Komisija sklepa, ker ni bilo pripomb, da nobenega konkurenta ni skrbelo, da bi ta pomoč lahko izkrivljala dinamične spodbude, ustvarjala tržno moč ali ohranjala neučinkovite tržne strukture. Komisija je upoštevala tudi pripombe v podporo, ki so jih poslali GE Aviation, bivši predsednik in generalni direktor podjetja Volvo Aero ter sindikati podjetja.

(91)

Vse kaže, da predlagana pomoč ne izkrivlja dinamičnih spodbud konkurentov (proizvajalcev komponent za motorje) za naložbe in konkuriranje. V veliki meri je vzrok tega lahko dejstvo, da veliko ponudnikov na drugi in tretji stopnji raje dolgoročno sodeluje z enim proizvajalcem originalne opreme, ki je njihov prednostni partner. Volvo Aero projektno sodeluje z različnimi proizvajalci originalne opreme, zlasti z Rolls-Roycem in GE, ter je neodvisen.

(92)

Kar zadeva konkurenco na proizvodnih trgih, se pomoč nanaša samo na omejeno število komponent motorjev za letala, zlasti ogrodja za pesto ventilatorja, dodatne tuljave in zadnjega ogrodja turbine. Poleg tega so te komponente sestavljene posebej za motor GEnx in tako ne vplivajo na druge tipe motorjev. Nadalje je v primerjavi z naložbami, potrebnimi za razvoj novega motorja, obseg zadevne naložbe omejen. Zato pomoč nima znatnega vpliva na tržno moč. Pomoč ima torej omejen učinek na konkurenco na trgu komponent motorjev za letala.

(93)	Nenazadnje pomoč ni povezana z uporabo določenih sredstev za zadevne proizvode in določeno lokacijo za dejavnosti R&R.

(94)	Ker konkurenti ali tretje osebe niso posredovali, in ob upoštevanju zelo omejenega tržnega deleža podjetja Volvo Aero, lahko Komisija glede na zgornje premisleke sklene, da je vpliv na konkurenco zelo omejen.

6.5 Preskus tehtanja

(95)	Ob upoštevanju zgoraj ocenjenih pozitivnih in negativnih elementov in v skladu s točko 7.5 Okvira R&R&I Komisija pretehta učinke ukrepa in ugotovi, ali izhajajoče izkrivljanje negativno vpliva na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(96)	V zadevnem primeru Komisija ugotavlja, da ima pomoč pozitiven učinek, kolikor obravnava nedelovanje trga, da ima spodbujevalni učinek za upravičenca in da je bila dodeljena z ustreznim instrumentom, ki zagotavlja sorazmernost pomoči ter omejen vpliv na konkurenco.

(97)	Komisija tudi ugotavlja, da so negativni učinki ukrepa omejeni, saj je izkrivljanje konkurence zaradi pomoči neznatno, ker ne izrinja naložb konkurentov in ne zagotavlja tržne moči.

(98)	Pri tehtanju teh dejavnikov Komisija tudi navaja, da so švedski organi zmanjšali znesek pomoči, da bi zagotovili omejitev na najnižji potrebni znesek.

(99)	Švedski organi bodo predložili letno poročilo o izvajanju pomoči in Komisiji omogočili spremljanje ukrepa.

(100)

Komisija lahko zaključi, da je preskus tehtanja za ocenjevano pomoč pozitiven.

7. SKLEPNE UGOTOVITVE

(101)

Na podlagi zgoraj navedenih elementov Komisija torej lahko sklene, da bi morala sprejeti pozitivno končno odločbo v zvezi s pomočjo v višini 304 milijone SEK(pribl. 33 milijonov EUR), ki jo Švedska namerava dodeliti podjetju Volvo Aero za razvoj komponent za motor GEnx, ki ga GE razvija za letali Boeing B787 in B747-8 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v višini 304 milijonov SEK(pribl. 33 milijonov EUR), ki jo Švedska namerava dodeliti podjetju Volvo Aero, je združljiva s skupnim trgom.

Izvajanje pomoči se torej dovoli.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 17. junija 2009

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 253, 4.10.2008, str. 31.

(2) Glej opombo 1.

(3) Po podatkih Evropske centralne banke je bil na dan obvestila 10. decembra 2007 devizni tečaj švedske krone v primerjavi z eurom pribl. 9,3.

(4) Sekundarni trg vključuje ponudnike letalskih konstrukcij, kot so: Hamilton (ZDA), Honeywell (ZDA), IHI (Japonska), MTU (Nemčija), Snecma (Francija), Avio (Italija) in ITP (Španija).

(5) Skupina ponuja tudi druge storitve, kot so financiranje, lizing, zavarovanje, storitvene dejavnosti, jamstvo, najemi, informacijske rešitve in logistične storitve.

(6) Vračljivi predujem pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih in katerega pogoji povračila so odvisni od rezultata projekta R&R&I.

(7) Pričakovani prihodki podjetja Volvo Aero od prodaje motorjev in rezervnih delov.

(8) Poslovna skrivnost.

(9) Informacije si nasprotujejo zaradi obsega predhodne naložbe, ki je zelo pomembna, medtem ko so donosi samo dolgoročni. Prag rentabilnosti se običajno doseže po 15–20 letih. Prav tako so bistvenega pomena tehnična in poslovna tveganja.

(10) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(11) Glej opombo 1.

(12) UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(13) Glej npr. odločbe Komisije v zadevah N 165/03 (Španija, pomoč podjetju ITP za Trent 900), N 372/05 (Francija, pomoč podjetju Snecma za motor SaM 146), N 120/01 (Združeno kraljestvo, pomoč podjetju Rolls-Royce za razvoj motorjev Trent 600 in Trent 900) in novejše v zadevah N 195/07 (Nemčija, pomoč podjetju Rolls-Royce Deutschland) in N 447/07 (Francija, pomoč podjetju Turbomeca) ter najnovejše v zadevi C 9/2007 (Španija, pomoč podjetju ITP).

(14) Podružnici Volvo Construction Equipment je bila odobrena visoka meja pri združenih denarnih sredstvih, vendar samo za eno leto, podjetje pa je k prihodku iz poslovanja skupine prispevalo 11 %.

(15) Kot je navedeno v dopisu skupine Volvo Group z dne 27. novembra 2008 podjetju Volvo Aero.

(16) Treba je omeniti, da je bilo januarja 2009 napovedano, da bo Volvo Aero s sindikati začel pogajanja za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev za 250 in števila mest pisarniških delavcev za približno 100. To jasno kaže na finančne težave, s katerimi se Volvo Aero trenutno sooča.

(17) Glej npr. odst. 38 Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(18) Švedski parlament je leta 2002 sprejel odločitev, da prihrani sredstva za prihodnje dejavnosti, povezane z R&R v švedski letalski industriji.

(19) Predstavitev bivšega generalnega direktorja Odboru pred koncem leta 2004.

(20) Državna pomoč N 301/03.

(21) Izkrivljanje konkurence je bolj omejeno, ker izdelek ni bil uspešen.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.301.slv
Uradni list Evropske unije		L 301

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 17. november 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 1095/2009 z dne 16. novembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1096/2009 z dne 16. novembra 2009 o dovoljenju za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksinalaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), kot krmni dodatek za piščance za pitanje in dovoljenju o novi uporabi tega pripravka kot krmnega dodatka za race (imetnik dovoljenja je BASF SE) ter spremembi Uredbe (ES) št. 1458/2005 ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1097/2009 z dne 16. novembra 2009 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za dimetoat, etefon, fenamifos, fenarimol, metamidofos, metomil, ometoat, oksidemeton-metil, procimidon, tiodikarb in vinklozolin v nekaterih proizvodih ali na njih ( 1 )	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1098/2009 z dne 16. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2535/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot	23

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	32,0
	MK	38,6
	TR	58,8
	ZZ	43,1
0707 00 05	EG	171,8
	JO	161,3
	MA	69,5
	TR	96,9
	ZZ	124,9
0709 90 70	MA	67,9
	TR	113,4
	ZZ	90,7
0805 20 10	MA	79,8
	ZA	117,3
	ZZ	98,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	52,3
	HR	64,7
	MA	58,8
	TR	73,1
	ZZ	62,2
0805 50 10	AR	55,7
	TR	73,1
	ZA	72,0
	ZZ	66,9
0806 10 10	AR	196,3
	BR	249,9
	LB	279,3
	TR	125,5
	US	288,8
	ZZ	228,0
0808 10 80	AU	171,8
	CA	69,4
	NZ	100,7
	US	91,0
	ZA	89,8
	ZZ	104,5
0808 20 50	CN	62,9
	TR	84,0
	US	72,0
	ZZ	73,0

Številka kvote	Oznaka KN	Poimenovanje (1)	Država porekla	Letna kvota od 1. januarja do 31. decembra (v tonah)	Carinska stopnja (v EUR/100 kg neto mase)
09.0243	0406 90 29	Sir kačkaval	Turčija	2 300	0
	0406 90 50	Siri iz ovčjega ali bivoljega mleka v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože
	ex 0406 90 86 ex 0406 90 87 ex 0406 90 88	„Tulum Peyniri“ iz ovčjega ali bivoljega mleka v posameznih plastičnih embalažah ali druge vrste pakiranjih z maso manj kot 10 kg

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2009/837/ES
*	Odločba Komisije z dne 10. decembra 2008 o ukrepu pomoči C 11/08 (ex N 908/06), ki ga Poljska namerava izvajati v korist družbe BVG Medien Beteiligungs GmbH (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7813) ( 1 )	26
	2009/838/ES
*	Odločba Komisije z dne 17. junija 2009 o državni pomoči C 33/08 (ex N 732/07) podjetju Volvo Aero Corporation za projekt R&R, ki ga namerava izvajati Švedska (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4542) ( 1 )	41
	2009/839/ES
*	Odločba Komisije z dne 13. novembra 2009 o spremembi Odločbe 2004/4/ES o začasni dovolitvi državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8702)	52