(1)

Pomoč za zasebno skladiščenje je odobrena na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1329/2008 z dne 22. decembra 2008 o sprejetju nujnih ukrepov za podporo trga prašičjega mesa v obliki pomoči za zasebno skladiščenje v delu Združenega kraljestva (2). Pomoč je odobrena zaradi izjemnih okoliščin decembra 2008, ki so jih v sektorju prašičjega mesa na Irskem in Severnem Irskem povzročile ugotovitve povišanih vrednosti polikloriranih bifenilov (PCB) v prašičjem mesu s poreklom na Irskem. Stanje se je od takrat spremenilo, zato ukrepi niso več potrebni.

(2)

Pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa je zato treba ukiniti in določiti rok za vložitev zahtevkov.

(3)

Da se ne bi pojavile špekulacije, mora Uredba začeti veljati na dan njene objave, rok pa mora biti naslednji dan po začetku veljavnosti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Riso del Delta del Po“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

(1)

Pomoč za zasebno skladiščenje je odobrena na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1278/2008 z dne 17. decembra 2008 o sprejetju nujnih ukrepov za podporo trga prašičjega mesa v obliki pomoči za zasebno skladiščenje na Irskem (2). Pomoč je odobrena zaradi izjemnih okoliščin decembra 2008, ki so jih v sektorju prašičjega mesa na Irskem povzročile ugotovitve povišanih vrednosti polikloriranih bifenilov (PCB) v prašičjem mesu s poreklom na Irskem. Stanje se je od takrat spremenilo, zato ukrepi niso več potrebni.

(2)

Pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa je zato treba ukiniti in določiti rok za vložitev zahtevkov.

(3)

Da se ne bi pojavile špekulacije, mora Uredba začeti veljati na dan njene objave, rok pa mora biti naslednji dan po začetku veljavnosti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Direktiva 2004/22/ES usklajuje zahteve za dajanje na trg in/ali začetek uporabe merilnih instrumentov, ki imajo merilno funkcijo določeno v prilogah o posameznih instrumentih (MI-001 do MI-010). Merilni instrumenti morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I in priloge o posameznih instrumentih.

(2)

Priloge o posameznih instrumentih k Direktivi 2004/22/ES vsebujejo zahteve, ki so prilagojene različnim vrstam merilnih instrumentov. Te zahteve vključujejo posebne določbe o dopustnih pogreških, da se zagotovi točnost in ustrezno delovanje merilnega instrumenta ter omogoči, da merilni pogrešek v okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj ne presega predpisane vrednosti največjega dopustnega pogreška (NDP).

(3)

Z razvojem novih specifikacij za plinomere in korektorje bi lahko zelo posebna zahteva iz točke 2.1 Priloge MI-002 ovirala tehnični razvoj in inovacije ter prosti promet s plinomeri. Zato jo je treba nadomestiti z bolj splošno zahtevo glede delovanja.

(4)

Direktiva 2004/22/ES v točki 7.3 Priloge I v zvezi z merilnimi instrumenti distribucijskih podjetij določa splošno zaščito proti neupravičenim pristranskim pogreškom zunaj nadzorovanega območja. Vendar so izkušnje pokazale, da je treba zahtevati tudi zaščito pred neupravičenim pristranskim pogreškom znotraj nadzorovanega območja teh instrumentov, da se zagotovi, da merilni instrument ne izkorišča največjega dopustnega pogreška (NPD) in sistematično daje prednost kateri koli sodelujoči stranki pri transakciji.

(5)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in za interese Skupnosti izdelajo svoje tabele, ki prikazujejo, kolikor je to mogoče, korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter jih tudi objavijo.

(6)

Direktivo 2004/22/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za merilne instrumente, ustanovljenega s členom 15(1) Direktive 2004/22/ES –

(1)

Sporazum o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani (1) je bil podpisan v Bruslju 6. decembra 2002 in je bil nato v skladu s Sklepom 2008/143/ES z dne 28. januarja 2008 (2) sklenjen dne 31. januarja 2008 ter je začel veljati 1. marca 2008.

(2)

Protokol o spremembi Sporazuma o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji je bil podpisan 5. septembra 2005 v Pekingu in je bil sklenjen v skladu s Sklepom 2008/144/ES z dne 28. januarja 2008 (3).

(3)

V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu iz leta 2005 (4) bosta Republika Bolgarija in Romunija s pomočjo protokola med Svetom in vlado Ljudske republike Kitajske pristopili k Sporazumu.

(4)

Protokol o spremembi Sporazuma o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani (5) zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji je bil podpisan v Bruslju 31. marca 2009.

(5)

Potrebni ustavni in institucionalni postopki so zaključeni, zato bi bilo Protokol treba odobriti –

(1)

Družba Viridis je 28. februarja 2000 pri pristojnih organih Francije vložila zahtevek za dajanje na trg dveh izvlečkov iz listov lucerne (Medicago sativa) kot novega živila ali nove živilske sestavine; pristojni organ Francije za ocenjevanje živil je 28. aprila 2003 izdal poročilo o začetni oceni. V navedenem poročilu je ugotovil, da je potrebna dodatna ocena.

(2)

Komisija je 27. februarja 2004 vsem državam članicam poslala poročilo o začetni oceni. Nekatere države članice so imele dodatne pripombe.

(3)

Družba L.-R.D. (Luzerne – Recherche et Développement) je 12. oktobra 2006 prevzela odgovornost za zahtevek; družba je obseg zahtevka zmanjšala na izvleček listov lucerne, predložila odzive na poročilo o začetni oceni in dodatne pripombe držav članic.

(4)

11. februarja 2008 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki je 13. marca 2009 izdala „Znanstveno mnenje znanstvenega sveta za dietetične izdelke, prehrano in alergije na zahtevo Komisije v zvezi z varnostjo beljakovinskega koncentrata alfalfe kot živila“.

(5)

V navedenem mnenju je EFSA ugotovila, da je beljakovinski koncentrat lucerne (Medicago sativa) pod posebnimi pogoji uporabe varen za prehrano ljudi.

(6)

Iz znanstvene ocene izhaja, da beljakovinski koncentrat lucerne (Medicago sativa) izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Družba Robert Craig & Sons je 30. junija 2003 pri pristojnih organih Združenega kraljestva vložila zahtevek za dajanje na trg semena oljne kadulje (Salvia hispanica)in zmletega semena kot nove živilske sestavine; pristojni organ Združenega kraljestva za ocenjevanje živil je 7. maja 2004 izdal poročilo o začetni oceni. V navedenem poročilu je ugotovil, da je oljna kadulja (Salvia hispanica) varna za predlagane uporabe v živilih.

(2)

Komisija je 14. junija 2004 vsem državam članicam poslala poročilo o začetni oceni.

(3)

V roku 60 dni, ki je določen v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili v skladu z navedeno določbo predloženi utemeljeni ugovori glede trženja proizvoda; zato je bil 4. aprila 2005 opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki je 5. oktobra 2005 izdala svoje mnenje. Ker prijavitelj ni mogel zagotoviti zadostnih podatkov, EFSA v svojem mnenju ni ugotovila varne uporabe, vendar je bila pripravljena ponovno odločati o prijavi, če bi prijavitelj predložil dodatne informacije.

(4)

Odgovornost za prijavo je bila 30. septembra 2006 prenesena na družbo Columbus Paradigm Institute S.A., ki je na zahtevo EFSA predložila dodatne podatke in informacije. Zato je bila EFSA 21. januarja 2008 pozvana, da dokončno pripravi oceno semena oljne kadulje (Salvia hispanica)in zmletega semena.

(5)

EFSA je 13. marca 2009 izdala drugo mnenje o varnosti semena oljne kadulje (Salvia hispanica) in zmletega semena kot živilskih sestavin.

(6)

EFSA je v navedenem mnenju ugotovila, da so predložene informacije podporni dokaz, ki omogoča pozitivno mnenje o varnosti semena oljne kadulje (Salvia hispanica) in zmletih celih semen oljne kadulje (Salvia hispanica). EFSA je zlasti ugotovila, da ni verjetno, da bi semena oljne kadulje (Salvia hispanica) in zmleta semena v kruhu pod določenimi pogoji uporabe škodljivo vplivala na javno zdravje.

(7)

Iz znanstvene ocene izhaja, da seme oljne kadulje (Salvia hispanica) in zmleto seme oljne kadulje izpolnjujeta merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Evropska unija si je postavila za cilj vzdrževanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

(2)

V skladu s Sklepi Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 in zlasti s točko 36 Sklepov bi moralo načelo vzajemnega priznavanja veljati tudi za sodne naloge v predsodnem postopku. Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja v kazenskih zadevah obravnava v ukrepu 10 področje vzajemnega priznavanja nadzornih ukrepov.

(3)

Ukrepi, predvideni v tem okvirnem sklepu, bi morali izboljšati varstvo širše javnosti, s tem da bi osebi, ki ima prebivališče v eni državi članici, vendar je v kazenskem postopku v drugi državi članici, omogočili, da jo nadzorujejo organi v državi, v kateri prebiva v pričakovanju sojenja. Cilj tega okvirnega sklepa je torej spremljanje obtoženčevega gibanja ob upoštevanju pomembnejšega cilja varstva širše javnosti in tveganja za javnost zaradi obstoječega sistema, ki predvideva samo dve možnosti: začasni pripor ali nenadzorovano gibanje. S temi ukrepi se bo torej še bolj uveljavila pravica državljanov, ki spoštujejo zakon, da živijo varno in so zaščiteni.

(4)

Z ukrepi, predvidenimi v tem okvirnem sklepu, bi se obenem morali zavzemati za okrepitev pravice do prostosti in domneve nedolžnosti v Evropski uniji ter zagotovitev sodelovanja med državami članicami, kadar so osebi naložene obveznosti ali ji je odrejen sodni nadzor v obdobju pred izdajo sodne odločbe. Zato je cilj tega okvirnega sklepa, kjer je primerno, spodbuditi uporabo ukrepov brez odvzema prostosti kot alternativo začasnemu priporu, tudi če po pravu zadevne države članice začasnega pripora ni bilo mogoče odrediti ab initio.

(5)

V zvezi s priporom oseb v kazenskem postopku obstaja nevarnost različnega obravnavanja tistih oseb, ki imajo prebivališče v državi, kjer poteka sojenje, in oseb, ki nimajo prebivališča v tej državi: osebi, ki nima prebivališča v državi, kjer poteka sojenje, se lahko odvzame prostost v obdobju pred sojenjem tudi takrat, kadar se to v podobnih okoliščinah ne bi zgodilo osebi, ki ima prebivališče v državi, kjer poteka sojenje. V skupnem evropskem območju pravice brez notranjih meja je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da oseba v kazenskem postopku, ki nima prebivališča v državi, kjer poteka sojenje, ni obravnavana drugače kot oseba v kazenskem postopku, ki ima prebivališče v tej državi.

(6)

V potrdilu, ki bi ga bilo treba pristojnemu organu države izvršitve posredovati skupaj z odločbo o nadzornih ukrepih, bi moral biti naveden naslov, kjer bo zadevna oseba v državi izvršitve prebivala, pa tudi druge ustrezne informacije, ki bi lahko olajšale spremljanje nadzornih ukrepov v državi izvršitve.

(7)

Pristojni organ v državi izvršitve bi moral pristojni organ v državi izdaje obvestiti, koliko časa se lahko najdlje spremljajo nadzorni ukrepi v državi izvršitve, če je takšno najdaljše obdobje predpisano. V državah članicah, kjer je treba nadzorne ukrepe redno podaljševati, se to najdaljše obdobje spremljanja razume kot celotno obdobje, po koncu katerega nadzornih ukrepov pravno ni več mogoče podaljšati.

(8)

Nobena zahteva pristojnega organa v državi izvršitve za potrditev, da je podaljšanje spremljanja nadzornih ukrepov nujno, ne bi smela posegati v pravo države izdaje, ki ureja odločbe o podaljšanju, pregledu ali odpravi odločbe o nadzornih ukrepih. Pristojni organ v državi izdaje zaradi takšne zahteve za potrditev ne bi smel biti dolžan sprejeti nove odločbe o podaljšanju spremljanja nadzornih ukrepov.

(9)

Pristojni organ države izdaje bi morali biti pristojen za vse nove odločbe v zvezi z odločbo o nadzornih ukrepih, vključno z odreditvijo začasnega pripora. Takšen začasen pripor se lahko odredi zlasti zaradi kršitve nadzornih ukrepov ali neupoštevanja sodnega poziva za udeležbo na zaslišanju ali sodni obravnavi med kazenskim postopkom.

(10)

Da bi se izognili nepotrebnim stroškom in težavam v zvezi s privedbo osebe v kazenskem postopku za namen zaslišanja ali sojenja, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da uporabljajo telefonske konference in videokonference.

(11)

Po potrebi bi se lahko elektronsko spremljanje uporabilo za spremljanje nadzornih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in postopki.

(12)

Ta okvirni sklep bi moral omogočiti, da se nadzorni ukrepi, izrečeni zoper zadevno osebo, spremljajo v državi izvršitve, medtem ko se zagotavlja nemoteno delo sodišča ter zlasti, da bo zadevna oseba na voljo za sodno obravnavo pred sodiščem. Če se zadevna oseba ne vrne v državo izdaje prostovoljno, se jo lahko preda državi izdaje v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2) (v nadaljevanju: Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje).

(13)

Medtem ko so v ta okvirni sklep zajeta vsa kazniva dejanja in okvirni sklep torej ni omejen na določene vrste ali teže kaznivih dejanj, bi se morali nadzorni ukrepi načeloma uporabiti v primeru lažjih kaznivih dejanj. Kadar mora pristojni organ v državi izvršitve odločati o predaji zadevne osebe, bi bilo treba torej uporabljati vse določbe iz Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje, razen člena 2(1) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje. To pomeni, da bi bilo treba v takšnem primeru uporabiti tudi člen 5(2) in (3) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje.

(14)

Ta okvirni sklep ne ureja stroškov potovanja zadevne osebe med državo izvršitve in državo izdaje zaradi spremljanja nadzornih ukrepov ali udeležbe na zaslišanju. Možnost kritja dela stroškov ali vseh stroškov, zlasti za državo izdaje, ureja nacionalno pravo.

(15)

Ker cilja tega okvirnega sklepa, torej vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med kazenskim postopkom, države članice z enostranskimi ukrepi ne morejo v zadovoljivo doseči in ker je te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(16)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih še posebej priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in so podana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Nič v tem okvirnem sklepu se ne bi smelo razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja odločbe o nadzornih ukrepih, če obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bil naložen z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi lahko bila oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(17)

Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobode združevanja, svobode tiska, svobode izražanja v drugih medijih in verske svobode.

(18)

Določbe tega okvirnega sklepa bi bilo treba uporabljati v skladu s pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je določena v členu 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(19)

Osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bi morali biti varovani v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (3), in v skladu z načeli, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, ki so jo ratificirale vse države članice –

(a)

„odločba o nadzornih ukrepih“ pomeni izvršljivo odločbo pristojnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;

(b)

„nadzorni ukrepi“ pomeni obveznosti in navodila, izrečena fizični osebi v skladu z nacionalnim pravom in postopki države izdaje;

(c)

„država izdaje“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana odločba o nadzornih ukrepih;

(d)

„država izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se spremljajo nadzorni ukrepi.