23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 658/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, uvrščenega v oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi zahteve industrije Skupnosti je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka, z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 (3) pa so bile uvedene dokončne protidampinške dajatve na uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % („AN“) s poreklom iz Rusije, sedaj uvrščenih v oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91.

(2)

Po predložitvi zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 661/2008 (4) potrdil protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije.

(3)

Dne 14. septembra 2005 je JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat, družba, registrirana v skladu z rusko zakonodajo, v sodnem tajništvu vložila vlogo za razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 945/2005.

(4)

Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 10. septembra 2008 v zadevi T-348/05, kakor je bila obrazložena s sodbo z dne 9. julija 2009 v zadevi T-348/05 INTP, razveljavilo Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 v delu, ki se nanaša na JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat.

(5)

Glede na zgornje ugotovitve je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije razen amonijevega nitrata iz oznak KN 3102 30 90 in 3102 40 90, ki ga proizvaja in izvaža JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat, razveljaviti z retroaktivnim učinkom do začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 661/2008.

(6)

Povračilo ali odpust dajatev bi bilo treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo –

„(b)

za blago, ki ga proizvaja Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat (dodatna oznaka TARIC A959)

Za blago iz člena 2(1), ki ga proizvaja JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat in ni navedeno v zgornji preglednici, se ne uporablja protidampinška dajatev.“

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/3

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/5

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Schwäbische Maultaschen“ ali „Schwäbische Suppenmaultaschen“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/7

(1)

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 73/2009 za vsako državo članico določa zgornje meje, ki jih skupni zneski neposrednih plačil, neto zneski modulacije, ki se v zadevni državi članici odobrijo za koledarsko leto, ne smejo preseči.

(2)

Nemčija in Švedska sta se v skladu s členom 136 Uredbe (ES) št. 73/2009 odločili, da za podporo Skupnosti v okviru programa in financiranja razvoja podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) od obračunskega leta 2011 naprej namenita znesek, izračunan v skladu s členom 69(7) navedene uredbe. Zato je treba v skladu s členom 8(2)(d) navedene uredbe za koledarska leta 2010, 2011 in 2012 zmanjšati nacionalne zgornje meje za Nemčijo in Švedsko, ki so bile določene v Prilogi IV k navedeni uredbi, za zneske, namenjene podpori razvoja podeželja.

(3)

Portugalska je Komisiji sporočila, da se je zaradi nepredvidenih težav, ki jih je imel kmetijski sektor zaradi sedanje gospodarske krize, in zaradi negativnega vpliva na gospodarski položaj kmetov, odločila, da v koledarskem letu 2009 ne bo uporabila prostovoljne modulacije. Zato je treba v skladu s členom 8(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 za leto 2009 nacionalni zgornji meji za Portugalsko, ki je bila določena v Prilogi IV navedene uredbe, dodati neto znesek iz uporabe prostovoljne modulacije na Portugalskem v letu 2009, ki je bil določen v Odločbi Komisije 2008/788/ES (2), kakor je bila spremenjena z Odločbo 2009/505/ES (3).

(4)

Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 73/2009 je zato treba spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

vrstica, ki zadeva Nemčijo, se nadomesti z naslednjim:

2.

vrstica, ki zadeva Švedsko, se nadomesti z naslednjim:

3.

vrstica, ki zadeva Portugalsko, se nadomesti z naslednjim:

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/9

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XV Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu govejega in telečjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164 in 167 do 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Pogoji iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 z dne 21. novembra 2007 o določitvi pogojev za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za nekatere kose odkoščenega govejega mesa (5) določajo, da se posebno nadomestilo zniža, če znaša količina odkoščenega mesa, ki naj bi se izvozila, manj kakor 95 %, vendar ne manj kakor 85 % skupne mase kosov, dobljenih z izkoščevanjem.

(6)

Uredbo Komisije (ES) št. 654/2009 (6) je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/13

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XVII Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu prašičjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/15

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/17

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu perutninskega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/19

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se lahko razlika med cenami proizvodov iz dela XVI Priloge I k navedeni uredbi na svetovnem trgu in trgu Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu mleka in mlečnih izdelkov je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 162, 163, 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se izvozna nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Izvozna nadomestila za Dominikansko republiko so bila diferencirana, da se upošteva znižanje uvoznih carin v okviru uvozne tarifne kvote v skladu z Memorandumom o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (2), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 98/486/ES (3). Zaradi spremenjenega položaja na trgu v Dominikanski republiki, za katerega je značilna večja konkurenca za mleko v prahu, kvota ni več v celoti uporabljena. Da se optimizira uporaba kvote, je treba za Dominikansko republiko ukiniti diferenciacijo izvoznih nadomestil.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/23

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. oktobra 2009, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/24

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. oktobra 2009, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/25

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/27

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(2)(b) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/29

(1)

Člen 162(1)b Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(p) in navedene v delu XVI Priloge I k navedeni uredbi ter cenami v Skupnosti lahko krije z izvoznim nadomestilom, kadar se to blago izvozi kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2) so opredeljeni proizvodi, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s pododstavkom (a) odstavka 2 člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 se stopnja nadomestila za 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določi za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 162(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila lahko ogrožene zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne previdnostne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za navedene proizvode mora omogočiti izpolnitev navedenih dveh ciljev.

(6)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila za osnovne proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode po potrebi upoštevajo podpore ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi kmetijskih trgov.

(7)

Člen 100(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če takšno mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(8)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

23.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/32

(1)

Postopek se je začel na podlagi informacij, ki jih je Nemčija poslala 3. avgusta 2007. Po večkratni izmenjavi nadaljnjih informacij je Nemčija z dopisom z dne 15. januarja 2008 priglasila ukrepe in trdila, da bi bilo treba ukrepe vsekakor šteti za pomoč za reševanje oziroma prestrukturiranje, ki je združljiva s skupnim trgom.

(2)

Z dopisom z dne 27. februarja 2008 je Komisija Nemčijo uradno obvestila o svoji odločitvi, da bo v zvezi z ukrepi sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi uradnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: uvodna odločba) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o pomoči. Komisija ni prejela nobenih pripomb tretjih oseb.

(4)

Nemčija je po začetku uradne preiskave 27. marca 2008 predložila svoja stališča do navedb Komisije in je k informacijam, predloženim 15. in 25. januarja, 5. in 25. februarja ter 3., 6., 11., 14., 20. in 27. marca 2008, dodatno predložila nadaljnje informacije 3. in 25. aprila, 7. in 30. maja, 9. in 27. junija, 25. julija, 4., 22. in 26. avgusta, 2., 3., 4., 5., 16., 18., 19. in 25. septembra ter 14. oktobra 2008. Skupaj s temi informacijami je Nemčija predložila 68 pogodb in dokumentov, ki so podlaga za ukrepe. Poleg tega je bila z Nemčijo, upravičencem in Kreditanstalt für Wiederaufbau (v nadaljnjem besedilu: KfW) izvedena vrsta sestankov in telefonskih konferenc.

(5)

Upravičenec je IKB Deutsche Industriebank AG (v nadaljnjem besedilu: IKB). IKB je srednje velika nemška zasebna banka, ki je vključena v indeks SDAX in ima sedež v Düsseldorfu. Glavni delničar je KfW, ki je v državni lasti in je pred krizo imel 38 % delnic. Poleg tega je imela ustanova Stiftung Industrieforschung, ki se ne ukvarja z nobenim lastnim poslovnim področjem, 12-odstotni delež, s preostalimi 50 % delnic pa se je prosto trgovalo. Po načrtovani dokapitalizaciji bi lahko delež KfW narasel na 91 %.

(6)

Glavni delničar IKB, tj. KfW, je razvojna banka države (80 %) in zveznih dežel (20 %). S skupno bilančno vsoto 360 milijard EUR (stanje na dan 31.12.2006) spada med deset največjih bank v Nemčiji. KfW kot subjekt javnega prava s sedežem v Nemčiji spodbuja gospodarstvo, družbo in varovanje okolja v Nemčiji, Evropi in po vsem svetu. Med nalogami KfW so podpora malim in srednje velikim podjetjem, spodbujanje financiranja in posodobitve stanovanj ter izobraževanja in dodatnega izobraževanja, financiranje komunalne infrastrukture, spodbuda za financiranje izvoza in projektov, podpora državam v razvoju in prehodu ter spodbujanje varovanja podnebja in okolja. KfW pridobiva sredstva za spodbudo večinoma na kapitalskem trgu. Razvojna naloga banke, ki ji jo je dodelila država, je določena v zakonu o KfW (3). Pri izvajanju svojih javnih nalog ima KfW na voljo jamstvo za poslovanje javnih institucij (Anstaltslast).

(7)

Pred prestrukturiranjem se je dejavnost IKB razdelila na naslednja štiri področja poslovanja:

(8)

V poslovnem letu 2006/2007 so bili na različnih področjih poslovanja doseženi ti rezultati:

Preglednica 1

Pregled področij poslovanja

(9)

Pred krizo je bila bilančna vsota IKB 49,1 milijarde EUR (stanje na dan 31. decembra 2006), po popravku z upoštevanjem vseh zunajbilančnih dejavnosti IKB pa je narasla na 63,5 milijarde EUR (stanje na dan 31. marca 2007).

(10)

Težave IKB so povezane s še vedno trajajočo ameriško krizo zaradi tveganih hipotekarnih kreditov (subprime kriza), zaradi katere sta bili banka IKB in še zlasti ena od njenih namenskih družb, Rhineland Funding Capital Corporation (v nadaljnjem besedilu: Rhineland), izpostavljeni visokim tveganjem (5). Zaradi krize so nastale likvidnostne težave, ki jih je družba Rhineland (če komercialni zapisi, ki se običajno uporabljajo, ne bi bili v celoti vpisani) premostila s kreditnimi linijami pri poslovnih bankah.

(11)

Banka IKB je družbi Rhineland zagotovila več likvidnostnih posojil v višini približno 8,1 milijarde EUR. Družba Rhineland je vložila v strukturirane kreditne portfelje, k čemur spadajo tudi tveganja zaradi ameriških hipotekarnih kreditov s področja subprime, in refinancirala svoje naložbe z izdajo kratkoročnih vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem (Commercial Papers, v nadaljnjem besedilu: CP). Poleg likvidnostnega posojila, ki je bilo neposredno dodeljeno družbi Rhineland, je banka IKB prek tako imenovane strukture Havenrock posredno zagotovila zaščito pred tveganjem za postavke sredstev družbe Rhineland. Tveganje za skupno izgubo IKB pri strukturi Havenrock je obsegalo 1,2 milijarde EUR. Pri neposrednem likvidnostnem posojilu družbi Rhineland in strukturi Havenrock je v obeh primerih šlo za zunajbilančne ukrepe. Poleg tega je imela banka IKB podrejene dolžniške instrumente v strukturiranem naložbenem nosilcu Rhinebridge (v nadaljnjem besedilu: Rhinebridge), v drugih vrstah naložbenih portfeljev (npr. Collateralised Debt Obligations – vrednostni papirji, zavarovani z dolžniškimi instrumenti, CDO), pa tudi neposredne bilančne portfeljske naložbe (delno iz segmenta subprime). Poleti leta 2007 so bonitetne agencije znatno znižale ocene za dele prvotno zelo visoko ovrednotenih strukturiranih portfeljev Rhinelanda in Rhinebridgea ter CDO.

(12)

Zaradi trajajoče krize na ameriškem hipotekarnem trgu na področju subprime in neposredno zaradi tega, ker so bonitetne agencije znižale ocene vrednostnih papirjev, zavarovanih s terjatvami subprime, je padla vrednost nekaterim vrednostnim papirjem, s katerimi se trguje v tem tržnem segmentu. To je veljalo zlasti za namensko družbo Rhineland, ki je bila v nevarnosti, da svojega naložbenega portfelja ne bo mogla več refinancirati na trgu CP. Glede na mrtev trg CP je bilo verjetno, da bo družba Rhineland črpala likvidnostna posojila v višini 8,1 milijarde EUR, ki jih je zagotovila banka IKB in za katere v bilanci IKB ni bilo predvideno zavarovanje. Poleg tega so bile druge bilančne portfeljske naložbe, kot je Rhinebridge, močno izpostavljene nihanjem poštene vrednosti, ki jih je bilo treba spremljati v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (International Financial Reporting Standards – IFRS).

(13)

Razlog za težave IKB so portfeljske naložbe v višini 18,3 milijarde EUR. Portfeljske naložbe, izkazane v popravljeni bilanci za obdobje 2006/2007, v višini 18,3 milijarde EUR so bile prvotno večinoma upoštevane zunajbilančno v družbi Rhineland, v manjšem delu pa so bile izkazane v bilanci IKB. Pri zunajbilančnih aktivnih postavkah v družbi Rhineland je šlo za sredstva v vrednosti 11,5 milijarde EUR (stanje na dan 31. marca 2007 in tudi med krizo). S prodajo in popravki zaradi sprememb menjalnega tečaja se je njihova vrednost vsakič znižala in je avgusta 2008 padla na 6,3 milijarde EUR. V popravljeni bilanci za obdobje 2006/2007 so obračunane portfeljske naložbe obsegale 6,8 milijarde EUR.

(14)

Ena od nemških bank, ki je banki IKB dala na voljo kreditno linijo, je 27. julija 2007 zvezni urad za finančni nadzor Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (v nadaljnjem besedilu: urad BaFin) obvestila, da bo to linijo zaprla. Zaradi tega je urad BaFin obvestil KfW, zvezno ministrstvo za finance (Bundesministerium der Finanzen) in druge zainteresirane strani, da bo zaprl IKB (6), če navedene strani ne prevzamejo tveganj, ki izhajajo iz vključenosti IKB v družbo Rhineland. Poleg tega se je izkazalo, da postavke subprime IKB niso omejene na družbo Rhineland, temveč so zajemale tudi Rhinebridge in druge portfeljske naložbe subprime.

(15)

Urad BaFin, zvezno ministrstvo za finance (Bundesministerium der Finanzen), KfW in tri velika nemška kreditna združenja (7) so se 29. julija 2007 dogovorili, da bo KfW v dogovoru z uradom BaFin posredoval in prevzel zaščito pred tveganjem za IKB. Kreditna združenja so navedla, da so pripravljena prevzeti 30 % tveganj iz zaščite pred tveganjem. To je bilo potrjeno v pisni obliki 16. avgusta 2007 z dogovorom med KfW in temi tremi kreditnimi združenji.

(16)

KfW je napovedal naslednje ukrepe za zagotovitev bonitete IKB:

(17)

Prvotno je Nemčija pričakovane izgube v okviru zaščite IKB pred tveganji prek KfW in kreditnih združenj ocenila na skupaj 3,5 milijarde EUR (Rhineland in Havenrock: 2,5 milijarde EUR, Rhinebridge in druge portfeljske naložbe subprime: 1 milijarda EUR (9)).

(18)

V prvotnem dogovoru z dne 29. julija 2007 so se KfW in kreditna združenja strinjali, da pričakovane izgube iz zaščite pred tveganjem porazdelijo tako:

(19)

Razdelitev tveganja med KfW in kreditnimi združenji do najvišje jamstvene meje v višini 1 milijarde EUR velja za kreditna združenja (glej uvodno izjavo 18) neodvisno od tega, na kateri postavki zaščite pred tveganjem (Rhineland, Rhinebridge ali neposredna vlaganja) se realizirajo izgube, pri čemer se obremenitev med partnerji izvrši enakovredno v skladu z dogovorjeno razdelitvijo tveganja.

(20)

Poleg svoje udeležbe pri zaščiti pred tveganjem so tri kreditna združenja navedla, da so pripravljena vplivati na svoje članice, tako da bi znova odprle kreditne linije IKB, ki so bile zaprte ob začetku krize.

(21)

Poleg tega je v dogovoru z dne 16. avgusta 2007 navedeno, da bo banka KfW v svoji vlogi vodje poola izpogajala primerno nadomestilo za ukrepe za zaščito pred tveganjem in sprejela ukrepe za vračilo vseh izdatkov kreditnih združenj in KfW. Ob tem, ko je bilo v zvezi z vračilom doseženo soglasje in so bili za to sprejeti ustrezni ukrepi, je bilo vprašanje nadomestila opuščeno, saj bi bilo to mogoče razlagati kot vprašanje […], ki bi zahtevalo odobritev […].

(22)

Delež tveganja v višini 30 %, ki so ga prevzela združenja, je bil med njimi razdeljen tako:

(23)

Združenje BdB je prevzelo 50-odstotni delež, ker so bila sredstva vsakega posameznika ali podjetja, ki je stranka, v primeru plačilne nesposobnosti IKB zavarovana s skladi zajamčenih vlog pri zasebnih bankah do višine 30 % zadevnega rizičnega lastnega kapitala IKB (približno 662 milijonov EUR na stranko na dan 26. septembra 2007) (10).

(24)

Glede na nadaljnje poslabšanje položaja na finančnih trgih je bila zaščita pred tveganjem za izgube IKB v okviru strukture Havenrock v celoti terjana in se je izkazala za nezadostno. Za zagotovitev nadaljevanja poslovanja IKB so bili potrebni dodatni ukrepi za pokritje izgub. KfW in kreditna združenja so 30. novembra 2007 v zvezi s kreditnimi linijami v strukturi Havenrock banke IKB zavarovali dodatna tveganja v višini približno 350 milijonov EUR (440 milijonov USD). Od tega je KfW zavaroval 150 milijonov EUR – 54,3 milijona EUR v obliki zamenljivih vrednostnih papirjev, ki jih je 14. februarja 2008 (z začetkom veljavnosti 28. februarja 2008) KfW zamenjal za delnice, da je povišal svoj delež v IKB na 43 %. Združenje BdB je prevzelo dodatnih 150 milijonov EUR, združenji BVR in DSGV pa dodatnih 50 milijonov EUR.

(25)

Zvezna vlada je februarja 2008 družbi KfW naročila, naj banki IKB zagotovi dodatnih 2,3 milijarde EUR.

(26)

Sredstva v višini 1,05 milijarde EUR so bila zagotovljena v obliki posojil, za katera je bila neposredno izdana podreditev terjatev in za katera obstaja „klavzula o izboljšanju stanja“, v skladu s katero bo IKB povrnila zneske, ko bo v prihodnjih letih spet imela dobiček. Ukrepi so bili nujni za vložek kapitala v banko in s tem se je preprečilo, da bi temeljni kapital IKB padel pod zakonsko določen prag.

(27)

Poleg tega je urad BaFin od KfW zahteval zagotovilo o povečanju kapitala v neomejeni višini. KfW je navedel, da je pripravljen zagotoviti dodatno financiranje v obliki kapitalskega vložka v višini 1,25 milijarde EUR. Ukrepi za to krepitev kapitala so bili načeloma sprejeti avgusta 2008, vendar se lahko dejansko povečanje kapitala izvede šele, ko bi Komisija izdala pozitivno odločbo. Krepitev kapitala tako še ni bila izvedena. Po krepitvi kapitala bi delež KfW v IKB zajemal približno 90,8 %.

(28)

Tretji ukrep KfW so podprli zvezna vlada s sredstvi v višini 1,2 milijarde EUR, ki je ta sredstva zagotovila KfW, in kreditna združenja s sredstvi v višini 300 milijonov EUR.

(29)

Poleg tega je družba KfW banki IKB od januarja 2008 zagotovila likvidnostna posojila v skupni vrednosti [> 2,5] milijarde EUR. Sredstva so razdeljena v okvirna vira v višini po […] milijard EUR, pri čemer je bil prvi okvirni vir z dne 24. januarja 2008 zagotovljen z obrestno mero euribor plus od [< 50] do [> 50] osnovnih točk s [> 100]-odstotnim zavarovanjem. Drugi okvirni vir z dne 18. julija 2008 je bil zagotovljen z obrestno mero euribor plus [> 100] osnovnih točk s [> 100]-odstotnim zavarovanjem. Tako visoko zavarovanje kreditov bi moralo zagotoviti, da bodo zavarovanja tudi v najslabšem primeru zadostovala za pokritje kredita.

(30)

Tudi druge banke so IKB zagotovile likvidnostna posojila. Tako sta [velika ameriška banka] in [druga velika ameriška banka] dali IKB na voljo likvidnostna sredstva v višini [> 0,75] milijarde EUR mesečno po obrestni meri euribor plus [< 100] do [< 100] osnovnih točk z zavarovanjem v višini od [> 100] % do [> 100] %. Banka IKB je poleg tega imela dostop do likvidnostnega posojila v višini do [> 250] milijonov EUR, ki ga je [nemška deželna banka] zagotovila za obdobje enega leta po obrestni meri euribor plus [> 90] do [> 100] osnovnih točk z zavarovanjem v višini od [> 100] % do [> 100] %. Pri [drugi nemški deželni banki] je bilo na voljo dodatno likvidnostno posojilo v višini [> 500] milijonov EUR za obdobje enega leta z obrestno mero euribor plus [> 50] osnovnih točk z ustreznim zavarovanjem.

(31)

Pričakovane izgube, ki naj bi jih pokrila zaščita pred tveganjem za zunajbilančne aktivne postavke v družbi Rhineland, so narasle s prvotno ocenjenih 2,5 milijarde EUR (v najslabšem primeru) na 7 milijard EUR (11). Med trajanjem zaščite pred tveganjem za družbo Rhineland, ki je bila vzpostavljena v juliju 2007, je KfW v okviru likvidnostnega posojila za družbo Rhineland prevzel vsa tveganja v zvezi z zunajbilančnimi aktivnimi postavkami. To pomeni, da je vsa tveganja prevzel na svojo bilanco. To nikakor ne vpliva na najvišje jamstvo v višini 1 milijarde EUR za izgube iz drugih postavk, ki so ga dala kreditna združenja.

(32)

Poleg tega je prvi ukrep pokrival izgube do vrednosti 1 milijarde EUR za bilančne portfeljske naložbe v višini 6,8 milijarde EUR. Bilančne naložbe so se spomladi 2008 zaradi sprememb menjalnih tečajev znižale na 6,31 milijarde EUR. Prav tako spomladi 2008 je banka IKB poskušala oba portfelja prodati na javni dražbi. Zaradi še vedno trajajoče krize na finančnem trgu prodaja ni bila izvedena, saj so bile ponudbe veliko nižje od pričakovanih prodajnih cen. Zato je morala banka IKB knjigovodsko vrednost teh portfeljev še dodatno znižati. Do avgusta 2008 je IKB utrpela premoženjsko izgubo v višini [< 750] milijonov EUR. Poleg tega je bilo premoženje mogoče prodati na trgu z nominalno vrednostjo v višini 990 milijonov EUR. Tako je bila nominalna vrednost preostalega portfelja v avgustu 2008 [< 5] milijard EUR.

(33)

Da bi se naredil jasen rez, je bila v pripravi na morebitno prodajo IKB v avgustu zagotovljena preostala zaščita pred tveganjem za portfelje v bilanci IKB tako, da je KfW predčasno zagotovil preostalih 360 milijonov EUR. Izgube uradno še niso nastale, vendar so aktivne postavke, ki so podlaga za to, že izpadle. Jamstvo v višini 1 milijarde EUR je bilo tako v celoti črpano in ga je mogoče šteti za izpolnjeno.

(34)

V okviru pogajanj s ponudniki so bile preostale portfeljske naložbe razdeljene v dva strukturirana naložbena portfelja (SIP 1 in SIP 2). Portfelj SIP 1 zajema predvsem [določene vrednostne papirje] z nominalno vrednostjo v višini […] milijard EUR in knjigovodsko vrednostjo [> 1] milijard EUR (12). Portfelj SIP 2 vsebuje preostale [vrednostne papirje] IKB z nominalno vrednostjo v višini […] milijard EUR in knjigovodsko vrednostjo [> 1] milijard EUR.

(35)

Preglednica 2 vsebuje pregled gibanja vrednosti portfeljskih naložb do konca avgusta 2008. Ustvarjene in pričakovane izgube so ocenjene na približno 10,28 milijarde EUR.

Preglednica 2

Portfeljske naložbe med marcem 2007 in avgustom 2008

(36)

Prodaja delnic IKB, ki jih je imel v lasti KfW, se je začela v januarju 2008 in je bila končana 21. avgusta 2008 na podlagi odločitve, da se bo banka IKB prodala družbi Lone Star Funds VI Financial Holdings, L. P. Dallas, ZDA (v nadaljnjem besedilu: Lone Star).

(37)

Prodaja je bila izvedena v okviru odprtega, nediskriminatornega in preglednega razpisnega postopka. Po splošni objavi v začetku januarja 2008 je v prvem krogu svoje zanimanje izrazilo [> 40] ponudnikov (vključno z nemškimi in mednarodnimi bankami ter finančnimi vlagatelji). [> 20] ponudnikov je po podpisu izjave o zaupnosti prejelo informacijski memorandum (konec januarja). [> 5] ponudnikov je predložilo prvo ponudbo (konec februarja). [> 5] ponudnikov je dobilo dostop do podatkovne sobe. Skupno [< 5] ponudniki so predložili podrobno ponudbo (v sredini maja).

(38)

KfW je konec maja 2008 tri od teh [< 5] ponudnikov ([finančni in strateški vlagatelji iz različnih držav]) pozval, naj predložijo zavezujočo ponudbo. Od [< 5] ponudnikov, ki so predložili veljavno ponudbo, je bila na podlagi gospodarske primerjave [< 5] ponudb izbrana družba Lone Star, saj je ponudila višjo neto ceno.

(39)

Dogovor o prodaji IKB vključuje zlasti prodajno ceno v višini približno […] milijonov EUR (za 90,8 % delnic) in zagotovilo finančnega vlagatelja Lone Star, da bo v IKB vložil [> 400] milijonov EUR. Družba Lone Star je pri svoji ponudbi izhajala iz predpostavke, da bo klavzula o izboljšanju stanja opuščena. Po drugi strani pa se je družba Lone Star zavezala, da bo s prej omenjenimi [> 400] milijoni EUR financirala portfelj SIP 2. IKB trenutno razmišlja o prodaji aktivnih postavk portfelja SIP 2 namenski družbi. KfW je izjavil, da je pripravljen sodelovati pri refinanciranju portfelja SIP 2 s kreditom v višini 775 milijonov EUR, ki se vrača po obrestni meri euribor plus [> 80] osnovnih točk in ima prednost pred kapitalskimi zapisi v višini [> 200] milijonov EUR ter podrejenimi dolžniškimi zapisi v višini [> 150] milijonov EUR družbe Lone Star in banke IKB.

(40)

KfW je kupil portfelj SIP 1 za 1 milijardo EUR (13). Družba KfW nosi prvo tveganje izgube v višini 150 milijonov EUR, na podlagi jamstva Nemčija nosi naslednje tveganje v višini 600 milijonov EUR (gre za nepričakovane izgube (14)), preostalih 250 milijonov EUR tveganja pa nosi KfW. KfW meni, da so vse izgube, ki jih je mogoče pričakovati pri portfelju, že vključene v ceni in tako niso potrebni nobeni nadaljnji ukrepi.

(41)

Poleg tega bosta okvirna vira IKB v višini [> 2,5] milijarde EUR, ki ju je KfW prevzel, podaljšana največ do […] (prvotno naj bi potekla aprila oz. julija 2009). Pogoji so bili rahlo spremenjeni. Zavarovanje prvega vira je bilo zmanjšano z [> 100] % na [> 100] % in obrestna mera drugega vira je bila znižana s stopnje euribor plus [> 100] osnovnih točk na stopnjo euribor plus [> 100] osnovnih točk. Po mnenju KfW so te spremembe upravičene, ker je banka IKB povečala svoj lastni kapital.

(42)

Kupna pogodba poleg tega ne vsebuje nobenih posebnih pogojev za nakup, z izjemo odškodninske klavzule, v skladu s katero so [določene okoliščine] s finančnim učinkom do največ […] EUR izvzete. To se nanaša zlasti na […]. Čeprav gre tukaj za […], ki bi lahko bila visoka do […] EUR, je tveganje, […], po mnenju Nemčije zelo majhno, saj je bila banka IKB en mesec pred začetkom finančne krize zaradi svojih dobrih poslovnih rezultatov na drugem mestu bonitetne lestvice za banke v Nemčiji in ker banka pri vrednotenju […] glede na informacije, ki so na voljo, ni odstopala od običajne poslovne prakse. Glede na to, da je po eni strani verjetnost, da se […] zgodi, zelo majhna, po drugi strani pa bi lahko […] učinki […] bili hudi, je ta […] težko ovrednotiti. Nemčija trdi, da pri prevzemih takšna […] tveganja običajno ostanejo v breme nekdanjega lastnika. Zaradi tega je KfW to tveganje že od začetka izvzel iz prodaje. Ker je dejanski nastop takšnega tveganja zelo malo verjeten, banka IKB v svojih poslovnih knjigah ni predvidela rezervacij za morebitne terjatve.

(43)

Nemčija je predložila več spremenjenih različic načrta za prestrukturiranje IKB. V dokumentaciji iz avgusta 2007 so bili opisani ukrepi za premostitev bančne krize in preprečevanje težav v prihodnosti. Neposredno po odobritvi prvega ukrepa je banka IKB pooblastila družbo PriceWaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: PWC), naj preuči takratno stanje. Na podlagi te študije je IKB 3. septembra 2007 sporočila, da se bo umaknila s področja mednarodnih strukturiranih naložb.

(44)

Medtem je banka IKB uresničila načrt in je bila prodana družbi Lone Star. Družba Lone Star je predložila sanacijski načrt IKB, ki ga je revizijska družba KPMG preverjala od 16. julija do 25. septembra 2008. Sanacijski načrt vsebuje pregled pomembnih osrednjih trgov IKB, pojasnjuje vzroke za krizo, preučuje težave in predlaga ukrepe za njihovo odpravljanje. Cilj tega načrta je po eni strani kratkoročno stabilizirati finančni položaj banke z zagotovitvijo potrebne likvidnosti, po drugi strani pa znova vzpostaviti dolgoročno donosnost z zmanjševanjem tveganih postavk in osredotočanjem na osrednjo poslovno dejavnost. Sanacijski načrt dolgoročno predvideva, da se bo banka IKB osredotočila na poslovanje s srednje velikimi podjetji in da bodo strukturirana financiranja ohranjena samo v obsegu, potrebnem za poslovanje s podjetji.

(45)

Sanacijski načrt potrjuje umik iz dejavnosti portfeljskih naložb, za katerega se je banka IKB odločila takoj po pojavu krize.

(46)

Med potekom pogovorov s Komisijo je banka IKB poleg tega sprejela tudi izravnalni ukrep, da bo izstopila iz dejavnosti financiranja nepremičnin. To pomeni, da IKB od konca leta 2008 naprej ne bo več sklepala novih pogodb za financiranje nepremičnin, obstoječe aktivne postavke pa bo hitro zaprla (kreditnih linij ni mogoče razveljaviti brez roka). Pri tem mora biti na koncu obdobja prestrukturiranja, tj. 30. septembra 2011, zaprtih vsaj 60 % postavk, IKB pa mora prodati svoje odvisne družbe IKB Immobilien Management GmbH, IKB Projektentwicklungs GmbH Co. KG in IKB Projektentwicklungsverwaltungsgesellschaft mbH. (15) Preostali portfelj v višini [< 3 milijarde] milijard EUR se pri zapadlosti preostalih aktivnih postavk likvidira. Popolna odsvojitev omogoča zmanjšanje zneska posojil za 4,9 milijarde EUR na področju financiranja nepremičnin.

(47)

Nemčija je poleg tega kot izravnalni ukrep predlagala, naj se IKB loči od nekaterih svojih odvisnih družb:

(48)

Glede na napete razmere na trgu se je Nemčija dogovorila o gospodarski klavzuli, ki daje banki IKB možnost, da v primeru nepredvidenih okoliščin, še posebej pri trajanju krize na finančnem trgu ali pri neuspešni prodaji določenih aktivnih postavk, spremeni ali nadomesti ukrep ali podaljša rok, če je to dovolj utemeljeno in če Komisija ne poda ugovora.

(49)

Poleg tega se je Nemčija zavezala, da bo zagotovila, da bo skupna bilančna vsota IKB do 30. septembra 2011 največ 33,5 milijarde EUR (18); to ustreza zmanjšanju bilance za 47,2 % glede na 63,5 milijarde EUR, izkazanih v popravljeni bilanci za marec 2007. Nemčija je za izvedbo izravnalnih ukrepov in umik iz dejavnosti portfeljskih naložb predlagala naslednje:

Preglednica 4

Ukrepi za zmanjševanje

(50)

Poleg tega je v sanacijskem načrtu navedeno, da ima banka IKB, katere ocena je po Fitchu padla z A + na BBB–, pri trenutnih tržnih pogojih težave s financiranjem. Največja potreba po likvidnih sredstvih do konca prestrukturiranja je ocenjena na [> 10 milijard] EUR. Ta primanjkljaj naj bi se pokril s povečanjem kapitala, podaljšanjem likvidnostnih posojil KfW in refinanciranjem, ki temelji na terjatvah. Del likvidnostnega primanjkljaja bo pokrit z zmanjšanjem novega poslovanja.

(51)

Sanacijski načrt poleg tega vsebuje domneve o prihodnjem razvoju banke v dobrem, osnovnem in slabem primeru. V skladu s temi predpostavkami bi banka IKB lahko v slabem primeru na koncu obdobja prestrukturiranja v septembru 2011 dosegla donos na lastni kapital v višini […] %. Dobiček pred plačilom davka bi bil […] milijonov EUR z […] zaposlenimi s polnim delovnim časom. Primarni kazalnik kapitalske ustreznosti bi narasel na […] % in razmerje med stroški in prihodki (cost-income ratio) bi padlo na […] %.

(52)

Nemčija je predložila podatke o stroških prestrukturiranja, ki jih je mogoče razčleniti takole: stroški zaradi izgub v portfeljskih naložbah v višini [> 6] milijard EUR (Rhineland: 5,8 milijarde EUR, Havenrock: 1,2 milijarde EUR) in bilančnih portfeljskih naložbah ([…] milijard EUR) (19), dejanski stroški prestrukturiranja (vključno z zaščito pred tveganjem, stroški za izstop iz portfelja in upravni stroški v višini približno [> 0,25] milijarde EUR), kapitalske izgube v višini približno [> 1] milijarde EUR, stroški zaradi skrčenja poslovnih dejavnosti, kar je deloma že izvedeno in bo deloma še izvedeno, ker so bile že veljavne pogodbe podaljšane, v višini [> 1] milijarde EUR ter […] v višini […] milijard EUR (20). Nemčija zato stroške za prestrukturiranje IKB ocenjuje na skupaj približno [> 15] milijard EUR.

(53)

Komisija je v uvodni odločbi dvomila, ali ukrepi KfW v korist IKB ustrezajo načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj tveganje za KfW, povezano z ukrepi, ni bilo omejeno, medtem ko so kreditna združenja svojo udeležbo pri zaščiti pred tveganjem omejila in drugi delničarji IKB sploh niso sodelovali.

(54)

Komisija je takrat tudi dvomila, ali je mogoče ukrepe šteti za združljive s skupnim trgom v skladu s členom 87(3) Pogodbe ES. Po mnenju Komisije ukrepov ni bilo mogoče šteti za pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, ki je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(b) Pogodbe ES. Poleg tega po mnenju Komisije ni bilo nobenega razloga, da bi se ukrepe štelo za pomoč za reševanje, ker ni šlo za prehodne ukrepe. Do tistega časa pogoji, navedeni v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: Smernice) (21), niso bili v celoti izpolnjeni.

(55)

Nemčija je vztrajala pri svojem prvotnem mnenju, da pri ukrepih ne gre za državno pomoč, ker ustrezajo načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ukrepi so bili izvedeni v skladu z razmišljanjem vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj bi bila za KfW plačilna nesposobnost IKB povezana z višjimi stroški kot podporni ukrepi med prestrukturiranjem IKB. V zvezi s tem Nemčija poudarja, da vprašanje primernega donosa na kapital ni pomembno. Poleg tega bi se moral pregled, ali je bilo upoštevano načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, izvesti vnaprej.

(56)

Pri presoji prvega ukrepa bi se morale po mnenju Nemčije upoštevati samo prvotno ocenjene izgube, tj. izgube v višini 3,5 milijarde EUR v najslabšem primeru in izgube v višini [< 2,5] milijarde EUR v srednjem primeru. Nemčija trdi, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu za osnovo vzel neposredne stroške plačilne nesposobnosti IKB, tj. v tem primeru 1,5 milijarde EUR, ki izhajajo iz ohranjanja knjigovodske vrednosti IKB v višini okoli 620 milijonov EUR (22) (po nemških računovodskih standardih) in odpisa kreditov v višini okoli 850 milijonov EUR, ki jih je banka IKB v okviru dejavnosti KfW za pospeševanje dodelila tretjim stranem (23). Poleg tega bi plačilna nesposobnost banke IKB privedla do tega, da bi bilo treba odpisati dodatne kredite iz dejavnosti za pospeševanje v višini najmanj 1,1 milijarde EUR, tako da bi stroški refinanciranja narasli. Končno pa bi škodo utrpelo tudi dobro ime KfW.

(57)

Nemčija še navaja, da bi bilo treba pomoč, tudi če bi ukrepe pomoči šteli za državno pomoč, zmanjšati za izgube, ki bi jih utrpel KfW v primeru plačilne nesposobnosti.

(58)

Nemčija v zvezi z drugim ukrepom opozarja na to, da gre samo za dopolnitev prvega ukrepa in da so ga večinoma financirala kreditna združenja. Glede na sodbo v zadevi Alitalia naj bi izhajali iz tega, „da dokapitalizacija iz javnih sredstev ustreza načelu zasebnega vlagatelja in ne pomeni državne pomoči, če je izvedena skupaj z večjo dokapitalizacijo zasebnega vlagatelja, ki je bila izvedena pod primerljivimi pogoji“ (24).

(59)

Nemčija ne zanika, da ima tretji ukrep značilnosti pomoči.

(60)

Tudi pri prodaji IKB po mnenju Nemčije ne gre za državno pomoč, ker je KfW deloval kot odsvojitelj v tržnem gospodarstvu. Nakupna cena naj bi bila rezultat pogajanj z različnimi potencialnimi kupci in torej posledično v skladu s tržnimi pogoji. Dodatni ukrepi naj bi bili nujni za prodajo banke in so bili prav tako v skladu s tržnimi pogoji.

(61)

To se prvič nanaša na portfelj SIP 1, ki je bil KfW prodan za [< 10] % nižjo ceno od knjigovodske vrednosti. Ta cena je dejansko boljša od cene, ki jo je s pogajanji dosegla družba Lone Star za portfelj SIP 2 ([odbitek > 10] %), pri čemer je seveda treba upoštevati, da je bil portfelj SIP 2 v nasprotju s portfeljem SIP 1 sestavljen predvsem iz […]. Zaradi tega Nemčija trdi, da bi KfW lahko portfelj prodal ali ga obdržal do zapadlosti brez izgub. Poleg tega je KfW za prodajo portfelja SIP 1 potreboval podporo svoje lastnice, Zvezne republike Nemčije, ker […]; to je bilo premoščeno z državnim jamstvom, da bi se preprečilo, da bi moral KfW vezati lastni kapital v višini približno […] milijonov EUR ([…]). Drugič je bila udeležba KfW v portfelju SIP 2 ravno tako ekonomsko utemeljena, saj je kljub prednosti kredita vsebovala manj tveganja in donos (euribor plus [> 80] osnovnih točk), za katerega je Nemčija posredovala tržne primerjave, je bil visok. Dejstvo, da je moral KfW prevzeti tveganje zaradi jamstva (rezerve) v višini […] EUR za […], ni nenavadno v primerih z majhno verjetnostjo uresničitve in visoko vrednostjo spornega predmeta in so ga v zadnjem krogu pogajanj vsi sodelujoči postavili za pogoj.

(62)

Če bi Komisija menila, da ukrepi vsebujejo značilnosti pomoči, Nemčija trdi, da bi bilo treba te ukrepe v vsakem primeru šteti za pomoč pri prestrukturiranju, ki je združljiva s skupnim trgom. Poslovna dejavnost banke, ki jo je privedla v težave, je bila opuščena in banka se bo od zdaj osredotočala na svojo osnovno dejavnost.

(63)

Poleg tega se je Nemčija zavezala, da bo sprejela vse ukrepe, navedene v uvodni izjavi 46.

(64)

Nemčija še zatrjuje, da je banka k prestrukturiranju prispevala znatna lastna sredstva (najmanj [> 10] milijard EUR). Nemčija je svoje podatke v zvezi s to točko večkrat spremenila in je nazadnje navedla lastni prispevek kot vsoto vseh prispevkov za prestrukturiranje, za katere ni bila priznana pomoč, prihodkov zaradi zmanjšanja poslovnih dejavnosti in donosov zaradi odsvojitev, zmanjšano za izgube. Neto prihodki zaradi odsvojitev so bili ocenjeni na [> 5] milijard EUR; osnova za to so bile aktivne postavke, namenjene prodaji v obdobju prestrukturiranja, zmanjšane za […], preostalo dejavnost v Luxembourgu in nekatere portfeljske naložbe v Luxembourgu. Podrobno je Nemčija ocenila […] milijard EUR za dejavnost nepremičnin, […] milijard EUR za odvisno družbo iz Luxembourga, […] milijard EUR za odvisno družbo iz New Yorka, […] milijonov EUR za Amsterdam, […] milijard EUR za družbo Movesta in […] milijard EUR za drugo nestrateško premoženje.

(65)

Komisija bo najprej preverila, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. V skladu s tem odstavkom je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(66)

Komisija vztraja pri svojem stališču, ki ga je zagovarjala v uvodni odločbi, da vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi uporabil nobenega od treh finančnih ukrepov in da zaradi tega vsi pomenijo državno pomoč. Ker je delovanje IKB mednarodno in presega meje, je jasno, da bi dajanje prednosti z zagotovitvijo državnih sredstev oviralo konkurenco v bančnem sektorju in vplivalo na trgovino v Skupnosti (25).

(67)

Komisija je upoštevala argument Nemčije, da zadevni ukrepi niso dali nobene prednosti IKB, ker je KfW deloval izključno v svoji vlogi lastnika in s tem zasebnega vlagatelja. Nemčija kljub temu ne zanika, da je KfW državna kreditna ustanova, ki opravlja javne storitve, in je treba ravnanje KfW pripisati državi. S tem ko Nemčija priznava, da zvezno ministrstvo za finance na sestankih upravnega odbora, ki je sodeloval pri vseh odločitvah med 27. in 29. julijem 2007, ni samo sodelovalo, temveč je med odločitvijo celo predsedovalo, Nemčija v bistvu potrjuje, da je treba odločitve KfW pripisati državi (26).

(68)

Zaradi tega se je Komisija pri svoji preiskavi osredotočila na vprašanje, ali je imela banka IKB zaradi posredovanja KfW prednost, ki bi ji jo pod enakimi pogoji zagotovil tudi vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Komisija navaja, da naj bi po vnaprej opravljenih ocenah zaščita pred tveganjem za IKB v najmanj ugodnem primeru pokrila izgube v skupni višini 2,5 milijarde EUR. Kot pri podobnih primerih (27) Komisija tudi tukaj izhaja iz dejstva, da bi v takšni nepregledni situaciji zasebni vlagatelj pričakovane izgube ocenjeval glede na najmanj ugoden primer in ne po srednjem primeru. Poleg tega je treba poudariti, da KfW ni izključil, da bi jamstvo lahko naraslo tudi do 8,1 milijarde EUR.

(69)

Trditev, da naj bi bil ukrep za KfW in Nemčijo cenejši od likvidacije IKB, ne drži (28), niti takrat ne, ko za podlago vzamemo vnaprejšnjo oceno položaja v času, ko je bila odločitev sprejeta (29). Komisija ne more sprejeti vseh stroškov likvidacije, ki jih navaja Nemčija. Tudi če je bila knjigovodska vrednost IKB dejansko 620 milijonov EUR, je Komisija že v uvodni odločbi opozorila na to, da je cena delnice IKB znatno padla že pred posredovanjem KfW, tako da vrednost deleža KfW v IKB ob času posredovanja najverjetneje ni ustrezala tej knjigovodski vrednosti. Poleg tega je Komisija v uvodni odločbi dvomila, ali je bilo upoštevano tveganje zaradi neplačil v višini približno [> 15] % pri kreditih, dodeljenih v okviru dejavnosti za pospeševanje, realno. Nemčija ni predložila zadostnih trdnih dokazov, ki bi podprli verjetnost ocene, ki jo je izvedel KfW.

(70)

Po mnenju Komisije niso dovolj utemeljene niti trditve o nevarnosti posrednih izgub zaradi splošne bančne krize, ki se, kot je že bilo navedeno v uvodni odločbi, zdijo popolnoma hipotetične. Komisija še vztraja, da strukturirano financiranje v okviru dejavnosti za pospeševanje spada med javne storitve KfW in ni del dejavnosti KfW kot običajne kreditne ustanove. Zaradi tega izgub iz te dejavnosti ni mogoče šteti za stroške, ki bi jih upošteval tudi vlagatelj v tržnem gospodarstvu (30).

(71)

Odločilni argument za Komisijo je, da ocenjene izgube v okviru zaščite pred tveganjem dejansko niso bile omejene na 2,5 milijarde EUR, temveč so bile odprte navzgor. Tudi če bi bilo mogoče trditi, da je urad BaFin to neomejeno jamstvo zahteval kot nujen pogoj za opustitev moratorija, še vedno ni mogoče dvomiti, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu to okoliščino prav tako upošteval pri tehtanju. To je očitno, če opazujemo zasebno udeležbo pri zaščiti pred tveganjem.

(72)

V zvezi z ravnanjem KfW in kreditnih združenj Komisija opozarja, da mora biti v primeru javnega delničarja, ki deluje vzporedno z zasebnimi vlagatelji, dodelitev kapitala sorazmerna ter izvedena pod enakimi pogoji (31) in zaradi enakih poslovnih pričakovanj (32). Ta pričakovanja so bila tudi podlaga za sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi Alitalia, na katero se je sklicevala Nemčija in v kateri je bilo zahtevano priznanje podobnih okoliščin.

(73)

V zvezi s tem Komisija meni, da so kreditna združenja svojo udeležbo pri pokritju izgub v okviru prvega ukrepa omejila na 1 milijardo EUR (približno 30 %), medtem ko KfW ni določil zgornje meje in je tako prevzel veliko večje tveganje kot kreditna združenja. Tudi če bi odšteli morebitne neposredne izgube na podlagi lastništva KfW in kreditov (glej uvodno izjavo 56), kar naj bi skupaj obsegalo […] milijard EUR, in bi za osnovo vzeli najmanj ugodne ocene, bi bila udeležba KfW pri zaščiti pred tveganjem še vedno enako visoka kot udeležba vseh kreditnih združenj skupaj. Zaradi tega je treba ugotoviti, da KfW ni deloval podobno kot bančni pool.

(74)

Poleg tega tudi argument o splošni krizi v nemškem bančnem sektorju, ki je imela katastrofalne posledice za KfW, ni trden. Kriza je podobno vplivala tudi na vse druge banke. Vendar pa na 1 milijardo EUR (približno 30 %) omejena udeležba kreditnih združenj pri zaščiti pred tveganjem ni v nobenem razmerju z več kot 95-odstotnim tržnim deležem njihovih bank članic v Nemčiji (33). Komisija tako ne more ugotoviti nobenega ekonomskega razloga za nesorazmerno visok vložek KfW. KfW je mogoče do določene mere deloval v interesu svojih odvisnih družb, vendar je kljub vsemu nedvomno šel dlje, kot bi šel zasebni vlagatelj. Zasebni lastnik bi se zavzel veliko manj in bi zahteval dodatno podporo kreditnih združenj ali države. Zaradi tega se KfW vsaj v določeni meri ni obnašal kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(75)

Enako velja za drugi ukrep, pri katerem je po navedbah Nemčije šlo le za ukrep za podporo prvi zaščiti pred tveganjem. Tudi če bi se udeležba KfW in kreditnih združenj v absolutnih številkah zdela bolj uravnotežena (vendar bi morala biti udeležba kreditnih združenj relativno gledano znatno višja), bi bilo treba ta ukrep ovrednotiti skupaj s prvim ukrepom glede na celotno prestrukturiranje, tako da KfW, potem ko ni ravnal kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, po ustaljeni sodni praksi ne more več uveljavljati argumenta vlagatelja v tržnem gospodarstvu (34).

(76)

To velja toliko bolj za tretji ukrep, pri katerem je Nemčija KfW naročila, naj ukrepa, in podprla nadaljnji ukrep v višini 2,3 milijarde EUR s sredstvi v višini 1,2 milijarde EUR. Zaradi tega je bil KfW izpostavljen veliko bolj kot kreditna združenja, celo če bi v primeru plačilne nesposobnosti IKB uporabil varnostni mehanizem, s katerim bi se breme porazdelilo na celotni bančni sektor.

(77)

V drugih primerih je Komisija zagovarjala trditev, da je znesek pomoči težko izračunati, če je pomoč zavarovana z zavarovanjem pred tveganjem (35). V skladu s smernicami in sodno prakso je element pomoči pri jamstvu za podjetje v težavah lahko natanko tako visok kot znesek, ki je potencialno pokrit z jamstvom, od primera do primera pa tudi nižji (36). Vendar pa tudi, če bi bil element pomoči vnaprej ocenjen na manj kot 8,1 milijarde EUR (Rhineland, Havenrock in 1 milijarda EUR bilančnih aktivnih postavk), ostaja realistična ocena izgub s 6,8 milijarde EUR medtem nad ocenami za najmanj ugoden primer (glej preglednico 3, brez tretjega ukrepa). Komisija zato ugotavlja, da pomoč, ki je bila dodeljena v okviru zaščite pred tveganjem in s kapitalskimi vložki, znaša 8,8 milijarde EUR (glej preglednico 3 št. 1 do 3).

(78)

KfW poslovanja IKB ni podprl samo s kapitalskimi vložki in ukrepi za izravnavo izgub, ampak tudi z dvema okvirnima viroma v višini po [> 1] milijard EUR. Ta ukrepa sta bila izvedena med prestrukturiranjem in ju ni mogoče ločiti od prvega in drugega ukrepa, tako da se KfW tudi v tem primeru ne more več sklicevati na argument vlagatelja v tržnem gospodarstvu (37). Komisija ni prepričana, da bi zasebni vlagatelj – še zlasti brez zavarovanja pred tveganjem – sprejel tako visoko tveganje. Če bi se družba KfW kljub temu morala opirati na določene tržne primerjave, bi se to moralo pokazati v količinski opredelitvi elementa pomoči.

(79)

Komisija vztraja, da je bila za prvi okvirni vir, ki je že bil črpan, določena fiksna obrestna mera euribor plus [< 50] do [> 50] osnovnih točk, za drugo likvidnostno posojilo je bila določena obrestna mera euribor plus [> 100] osnovnih točk in vsak vir je bil zavarovan za […] nad 100 % ([…] %). Zavarovana sta bila z aktivnimi postavkami IKB s polno vrednostjo, ki ne izvirajo iz portfeljskih naložb in običajno ne bi smele izostati. Zavarovanje je urejeno tako, da dejansko nikoli ne more pasti pod 100 %. Tako za dodeljeno likvidnostno posojilo dejansko obstaja visoko zavarovanje in razmeroma nizko tveganje izpada. KfW se tako ni zanašal samo na finančno moč IKB, temveč je imel tudi polnovredna zavarovanja.

(80)

Vendar pa bi temeljne meje tveganja morale biti v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (38) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah). Ker je bila bonitetna ocena podjetja dobljena na podlagi zaščite pred tveganjem in je bilo doseženo soglasje o tem, da gre za podjetje v težavah (glej uvodno izjavo 96), mora Komisija za osnovo vzeti meje za podjetja v težavah. V primeru visokega zavarovanja je ta meja 400 osnovnih točk (39). Komisija tako izhaja iz tega, da korist zaradi prvega likvidnostnega posojila v višini [> 1] milijard EUR v desetih mesecih (od januarja do oktobra 2008) v povprečju ustreza [> 300] osnovnim točkam. Drugo likvidnostno posojilo iz julija 2008, ki do zdaj še ni bilo črpano, je v devetih mesecih (od februarja do oktobra 2008) zagotovilo korist v višini [> 200] osnovnih točk. S tema posojiloma povezana pomoč bi bila tako za prvo likvidnostno posojilo […] milijonov EUR in za drugo likvidnostno posojilo […] milijonov EUR, kar ustreza skupnemu znesku pomoči v višini […] milijonov EUR.

(81)

V zvezi z likvidnostnima posojiloma [deželne banke] in [druge deželne banke] Komisija ne vidi nobenega povoda za domnevo, da posojili nista bili dani na razpolago v skladu z razmišljanjem tržnega vlagatelja in da naj bi IKB morda dali prednost. Okoliščine, v katerih sta bili ti posojili dodeljeni, še posebej dejstvo, da medbančno poslovanje spada k vsakodnevnemu in običajnemu poslovanju banke, hkratna obsežna udeležba zasebnih gospodarskih subjektov in dejstvo, da [deželna banka] in [druga deželna banka] nista pripravili teh kreditnih linij po navodilu države, so Komisijo privedli do sklepa, da ni dokazov, da bi bilo mogoče prej omenjene posle pripisati državi (40). Zato ta posojila po mnenju Komisije ne vsebujejo državne pomoči.

(82)

Komisija je še preučila, ali je odsvojitev banke IKB družbi Lone Star vsebovala državno pomoč. To bi držalo, če bi bila banka IKB prodana družbi Lone Star pod tržno ceno. Nemčija je v zvezi s tem Komisiji predložila številne podatke (glej oddelek 2.5), v katerih pa ni znakov za to, da cena, ki jo je plačala družba Lone Star, ne bi ustrezala najvišji ponudbi, ki bi bila dosežena v odprti, pregledni, nediskriminatorni in brezpogojni prodaji. Ker je to v skladu z načeli Komisije za privatizacijo (41) odločilno merilo, je mogoče skleniti, da prodaja ne vsebuje nobene pomoči v korist družbe Lone Star.

(83)

Poleg tega je Komisija preučila, ali prodaja vsebuje dodatno pomoč v korist IKB, kar bi držalo, če bi bila za KfW likvidacija banke IKB cenejša od njene prodaje; preverjeno je bilo torej, ali gre za običajno tržno ravnanje pri odsvojitvi. V zvezi s tem Komisija meni, da s prodajo ni dobljena samo prodajna cena, temveč tudi dodatni kapitalski prilivi KfW, ki jih je treba šteti za del prodaje. K temu se šteje ohranitev obeh kreditnih linij v višini [> 2,5] milijarde EUR, prednostni kredit KfW za refinanciranje portfelja SIP 2, pred prodajo IKB izveden prenos portfelja SIP 1 na KfW in upoštevanje jamstvenega tveganja […]. KfW je te ukrepe nedvomno izvedel, da bi omogočil prodajo IKB in da bi v čim krajšem času prodal čim več aktivnih postavk. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je KfW dosegel pozitivno prodajno ceno, so prodajo spremljali ukrepi, ki so na koncu privedli do negativne prodajne cene.

(84)

Vendar ne smemo pozabiti, da so bili ti ukrepi izvedeni v okviru prestrukturiranja IKB in tako v zvezi s prvimi tremi ukrepi pomoči. Komisija jih zaradi tega ne more obravnavati ločeno od prvih treh ukrepov in tako ne more argumenta vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki ga je navedel KfW, šteti za utemeljenega (42).

(85)

Ne glede na to se zdi, da merilo za običajno tržno ravnanje odsvojitelja v tem primeru tako ali tako ni izpolnjeno. Konec koncev je odločilno, ali je bila določena negativna cena, ker Nemčija ni mogla utemeljiti nobenih verjetnih dodatnih likvidacijskih stroškov, ki bi jih odsvojitelj v tržnem gospodarstvu upošteval. Tako Komisija ne more upoštevati zlasti ocenjenih izgub iz tveganja zaradi neplačila kreditov, dodeljenih v okviru dejavnosti za pospeševanje. Po mnenju Komisije spada strukturirano financiranje v okviru dejavnosti za pospeševanje pod javne storitve KfW in ni del nalog KfW kot običajne kreditne ustanove. Zaradi tega se ne more šteti za stroškovno postavko, ki bi bila pomembna tudi za vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ker ta obveznosti iz državnih ukrepov pomoči sploh ne bi prevzel (43).

(86)

Zaradi tega je Komisija preučila, ali so ukrepi pomoči dejansko privedli do negativne cene. Ker pri ukrepih pomoči ne gre za subvencije, ampak večinoma za kredite in garancije, je treba kot pri vsaki drugi oceni pomoči določiti gospodarsko prednost za IKB zaradi teh ukrepov.

(87)

Prvič, KfW banki IKB še vedno zagotavlja likvidnostno posojilo. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 77, je težko ovrednotiti dano prednost, saj so bili sčasoma tudi zasebni vlagatelji pripravljeni pod določenimi pogoji zagotoviti likvidnostna sredstva, dokler je bila zagotovljena zaščita pred tveganjem. Po prodaji IKB družbi Lone Star je bila zaščita pred tveganjem umaknjena. Prevzem IKB, ki ga je izvedla družba Lone Star, ter dejstvo, da je Komisija odobrila pomoč za prestrukturiranje in načrt sanacije, kažeta, da se vnovična vzpostavitev donosnosti šteje za mogočo. Glede na to, da se IKB v fazi prestrukturiranja uradno šteje za podjetje v težavah, je družbo za namene izračuna elementa pomoči upravičeno šteti za „šibko“ (bonitetna ocena B) v skladu s Sporočilom o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah (44). V skladu s tem sporočilom je bila meja za posojilo 220 osnovnih točk, kar bi pomenilo, da je bilo drugo likvidnostno posojilo za [> 100] osnovnih točk nižje od referenčne meje in prvo posojilo za [> 125] osnovnih točk nižje od referenčne meje. Če to preračunamo na […] let (od oktobra 2008 do aprila […]), dobimo dodatno pomoč v višini [približno 90] milijonov EUR.

(88)

Drugič, KfW je pridobil portfelj SIP 1 za 1 milijardo EUR. Komisija meni, da je cena, ki jo je s pogajanji dosegel KfW, za [< 10] % nižja od knjigovodske vrednosti po standardih IFRS in da bi banka IKB pred tem lahko nekatere dele portfelja prodala po cenah, višjih od knjigovodske vrednosti po standardih IFRS. Pri trenutnih tržnih razmerah bi bil redkokateri zasebni vlagatelj sposoben ali pripravljen kupiti takšen portfelj (vsaj v celoti ne). Dejstvi, da družbe Lone Star nakup ni zanimal in da KfW ni bil sposoben opraviti takšnega nakupa brez državne pomoči, govorita sami za sebe. Nujnosti nadaljnjih odpisov za portfelj ni mogoče izključiti. V najslabšem primeru bi to prizadelo podrejeno tranšo v višini [< 200] milijonov EUR. Ker ni na voljo nobenih drugih primerjav, Komisija izhaja iz tega, da KfW nosi dodatno tveganje v višini do [< 200] milijonov EUR.

(89)

Tretjič, KfW je za portfelj SIP 2 dal na voljo prednostni kredit v višini 775 milijonov EUR, ki se za prednost vrača po obrestni meri euribor plus [> 90] osnovnih točk (to pomeni, da se kredit izplačuje predvsem iz tekočih dohodkov). Kredit je odobren namenski družbi, ki kot jemalec kredita še ni znana. Obrestna mera, dodeljena takšni namenski družbi, bi morala biti v skladu s Sporočilom o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah vsaj euribor plus 400 osnovnih točk (45). Ker pa gre za prednostni kredit, ki je podrejen udeležbi IKB in se tako pravzaprav šteje v korist IKB, Komisija v tem primeru sprejema tudi mejo za posojilo v višini 220 osnovnih točk. Element pomoči v povezavi z zagotovitvijo nadrejene tranše v višini 775 milijard EUR je tako mogoče povečati za približno [< 30] milijonov EUR ([> 100] osnovnih točk v […] letih, tj. od oktobra 2008 do […]).

(90)

Četrtič, razlog za prevzem tveganja za […] je bil ta, da v primeru prevzema tveganja skupaj z IKB tega tveganja ne bi bilo mogoče zadovoljivo oceniti v znesku. Ker obstaja manjše tveganje zaradi jamstva in ker je iz podatkov mogoče razbrati, da je uresničitev tega tveganja zelo malo verjetna, tega tveganja ne bi bilo primerno šteti za del prodaje. Nizko tveganje potrjuje tudi dejstvo, da revizorji od IKB niso zahtevali nobenih rezerv. Glede na nekatera nadomestila za škodo […] določeno tveganje seveda še vedno ostaja. Ker kvantitativna ocena tveganja ni bila posredovana, Komisija izhaja iz tega, da je za trenutne ukrepe treba sprejeti oceno v višini […] EUR, kar ustreza tveganju v višini […] %.

(91)

Ukrepi, ki jih je sprejel KfW v okviru prodaje IKB, skupaj vključujejo pomoč v višini 390 milijonov EUR; ta znesek presega prodajno ceno v višini [> 100] milijonov EUR za [> 250] milijonov EUR, tako da dobimo negativno prodajno ceno. Zaradi tega se ugotavlja, da prodaja IKB vključuje pomoč v korist IKB.

(92)

Kot je mogoče razbrati iz preglednice 5, obsega skupna vrednost pomoči, dodeljenih v okviru vseh ukrepov, 9,155 milijarde EUR.

Preglednica 5

Pomoč v korist banke IKB med njenim prestrukturiranjem

(93)

Komisija vztraja pri svojem stališču iz uvodne odločbe, da se člen 87(3)(b) Pogodbe ES v zadevnem primeru ne uporablja. V skladu s členom 87(3)(b) Pogodbe ES je pomoč dovoljeno zagotoviti za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice. Komisija opozarja, da je Sodišče prve stopnje poudarilo, da je treba člen 87(3)(b) Pogodbe ES uporabljati v omejenem obsegu.

(94)

Preiskava je potrdila opažanje Komisije, da se je banka IKB znašla v težavah zaradi dogodkov, značilnih za podjetja. Poleg tega informacije, ki jih je predložila Nemčija, Komisije niso prepričale o tem, da bi sistemski učinki, ki bi bili posledica plačilne nesposobnosti IKB, lahko dosegli tak obseg, ki bi pomenil „resno motnjo v gospodarstvu“ Nemčije v smislu člena 87(3)(b) (46). Ta primer temelji na posebnih težavah IKB, tako da so potrebni natančno usmerjeni ukrepi pomoči, ki se lahko sprejmejo po pravilih za podjetja v težavah. Obravnavanih ukrepov tako ni mogoče razglasiti za združljive s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES.

(95)

Na podlagi izsledkov preiskave je bilo mogoče ugotoviti, da se ukrepi lahko štejejo za pomoč za prestrukturiranje, združljivo s skupnim trgom, ker izpolnjujejo vse pogoje Smernic. Zaradi tega preiskava, ali je pri ukrepih lahko šlo tudi za pomoč za reševanje, ni potrebna, kar je Komisija izključila že v uvodni odločbi na podlagi trajne narave zaščite pred tveganjem.

(96)

Po mnenju Komisije je bila banka IKB podjetje v težavah v smislu uvodne izjave 9 Smernic in brez posredovanja KfW zelo verjetno ne bi bila sposobna zelo dolgo vzdržati likvidnostne krize. Grozeče izgube bi privedle do zaprtja banke in s tem so izpolnjeni pogoji iz točke 10(c) Smernic. Nemčija tega stališča, ki je bilo zastopano že v uvodni odločbi, ni izpodbijala.

(97)

Ta preiskava potrjuje, da bo s prestrukturiranjem obnovljena dolgoročna sposobnost preživetja banke IKB. Po mnenju Komisije je prodaja IKB družbi Lone Star odločilnega pomena za rešitev nastalih težav in za ugoden gospodarski razvoj IKB.

(98)

Preiskava je še potrdila, da je banka IKB na novo oblikovala svojo dejavnost. Opustila je dejavnosti, ki prinašajo izgubo, in ne vlaga več v portfelje. Poleg tega se bo osredotočala na svojo osrednjo dejavnost, poslovanje s srednjimi podjetji. Preostale dejavnosti v segmentu strukturiranega financiranja bodo ohranjene, da se zadovoljijo potrebe dejavnosti poslovanja s podjetji, medtem ko bodo [> 20] % segmenta in celotna poslovna dejavnost financiranja nepremičnin opuščeni. Banka IKB je poleg tega sprejela ukrepe za izboljšanje upravljanja tveganja in znatno zmanjšala svoje tvegane postavke. IKB je s tem sprejela notranje ukrepe, potrebne za spremembo.

(99)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je v načrtu za prestrukturiranje IKB poudarjena trajna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja. Iz načrta, ki se opira na trdne napovedi o razvoju trga, je očitno, da se bo izbrani poslovni model obdržal. Primarni kazalnik kapitalske ustreznosti v višini […] % ter razmerje med stroški in prihodki (cost income ratio) v višini […] %, ki bi morala biti dosežena do leta 2011, kažeta na trden poslovni načrt. Razmeroma majhen donos na lastni kapital v višini […] % (2012) je treba obravnavati v povezavi z relativno visokim primarnim kazalnikom kapitalske ustreznosti IKB, ki je nujno potreben blažilec. Komisija je upoštevala obsežnejše ukrepe za prihranek pri stroških, ki bi morali biti izvedeni do leta 2011. Komisija je preučila tudi predpostavke, ki predstavljajo podlago za načrt prestrukturiranja, in ne dvomi o njihovi izvedljivosti.

(100)

Iz načrta prestrukturiranja je razvidno, da bo tudi v najmanj ugodnem primeru mogoč pozitiven gospodarski razvoj IKB s pozitivnim donosom na lastni kapital. Tudi v tem primeru bo lahko banka dosegla primarni kazalnik kapitalske ustreznosti v višini […] % in tako ohranila trdne temelje.

(101)

Dvomi Komisije, ali je pomoč omejena na najnižjo potrebno vsoto, so bili odpravljeni. Komisija lahko zdaj sprejme sklep, da je pomoč omejena na najnižjo potrebno vsoto in da bo v skladu s cilji v Smernicah iz lastnih sredstev dan velik prispevek k prestrukturiranju, tj. prek 50 % stroškov prestrukturiranja bo financiranih iz lastnih virov.

(102)

Stroški prestrukturiranja zajemajo več postavk izgub (izgube v portfeljih, zaradi višjih stroškov financiranja, zaradi zmanjševanja poslovnih dejavnosti ter izgube med odsvojitvijo aktivnih postavk) in stroške za vzpostavitev zaščite pred tveganjem, stroške za prestrukturiranje osebja, upravne stroške ter honorarje za svetovalce in odvetnike. Komisija ne dvomi, da ti stroški, kakor je Nemčija navedla v uvodni izjavi 52, skupaj obsegajo [> 15] milijard EUR. Strinja se tudi, da gre pri refinanciranju portfelja SIP 1 in pri prednostnem kreditu za portfelj SIP 2 za stroške prestrukturiranja, saj sta ta instrumenta potrebna za vnovično vzpostavitev dolgoročne donosnosti. Skupni stroški so tako ocenjeni na približno [> 17] milijard EUR.

(103)

Prestrukturiranje IKB se lahko v skladu z uvodno izjavo 43 Smernic financira s pomočjo, lastnimi sredstvi upravičencev, prodajo premoženja, sredstvi delničarjev in s tujim financiranjem pod tržnimi pogoji.

(104)

Znaten prispevek k prestrukturiranju portfeljev zagotavlja družba sama ter nekdanji in novi zasebni delničarji; k temu se prištevajo predvsem udeležba kreditnih združenj, lastna sredstva IKB (47) in kapitalski vložek družbe Lone Star. Vendar pa izguba prometa in zmanjšanja poslovnih dejavnosti zaradi krize ne morejo biti priznani kot lastni prispevek, saj se mora v skladu z uvodno izjavo 43 Smernic uporabiti konkreten, tj. dejanski prispevek. Iz tega razreda lastni prispevek tako znaša približno […] milijard EUR [> 20] %.

(105)

Če bi se upoštevali donosi iz odsvojitev zaradi izravnalnih ukrepov, bi se ta znesek občutno povečal in bi zajemal vsaj 50 %. To se nanaša na aktivne postavke z nominalno vrednostjo v višini [> 15] milijard EUR (glej preglednico 4). Vendar Komisija tega zneska ne more v celoti priznati kot lastni prispevek. Prvič je del dejavnosti družbe IKB Luxembourg znova prevzet v Düsseldorfu ([…] milijard EUR), tako da gre samo za delno odsvojitev. Drugič pa del finančnih sredstev ni pridobljen z aktivno prodajo, temveč ob roku zapadlosti zadevnega premoženja. Tretjič ni jasno, na katero vrednost se lahko poravnajo aktivne postavke […]. Nemčija je kljub temu predložila številne utemeljitve, da bi Komisijo prepričala, da bi bilo z aktivno poravnavo aktivnih postavk v bližnji prihodnosti mogoče pridobiti vsaj [< 5] milijard EUR (48). Komisija bo to spremljala, da zagotovi, da bo dejansko dosežen dovolj visok lastni prispevek in da je pomoč res omejena na najnižjo potrebno vsoto.

(106)

Odsvojitev aktivnih postavk ima dvojni učinek. Po eni strani se volumen tveganju prilagojenega premoženja zmanjša, tako da se kapital sprosti in se stopnja kapitalizacije poviša. Po drugi strani se z odsvajanjem okrepi likvidnost, ki jo je mogoče uporabiti za financiranje prestrukturiranja ali pa za krepitev likvidnostne osnove (49). Kot je že bilo navedeno v prejšnji točki, gre pri teh sredstvih deloma za pričakovane kapitalske prilive; del je že bil dosežen, drug del pa bo prejet v bližnji prihodnosti. Celo pri izključitvi pričakovanih kapitalskih prilivov, ki jih je mogoče doseči šele leta 2011, in ob previdni predpostavki, da ne bodo vsi pričakovani donosi doseženi v celotnem obsegu, Komisija ugotavlja, da je veljaven pogoj o zagotovitvi lastnega prispevka za z vidika konkurenčnega prava neoporečno prestrukturiranje v višini vsaj 50 % izpolnjen.

(107)

To je Komisija ugotovila z upoštevanjem naslednjih vidikov.

Preglednica 6

Lastni prispevek

(108)

Komisija je po preiskavi prepričana o tem, da so sprejeti zadostni ukrepi, da se kolikor mogoče omilijo mogoči škodljivi učinki pomoči na konkurente.

(109)

Komisija ugotavlja, da se IKB ločuje od celotnega dela poslovanja in da se del, ki prinaša največje donose, tj. strukturirano financiranje, krči za [20–30] %.

(110)

Komisija ne more sprejeti trditve, da se največji delež zmanjševanja (tj. odprava portfeljskih naložb v višini 18,3 milijarde EUR) uveljavlja kot izravnalni ukrepi, saj so ukrepi za zmanjševanje potrebni za vnovično vzpostavitev dolgoročne donosnosti. Takšni ukrepi v skladu z uvodno izjavo 40 Smernic ne morejo biti priznani za izravnalne ukrepe.

(111)

Ne glede na to nadaljnja zmanjšanja v vrednosti [> 10] milijard EUR ustrezajo približno [25] % bilančne vsote po odbitku portfeljskih naložb (tj. [> 10] milijard EUR od 45,2 milijarde EUR) (50). Medtem ko izstopa iz dejavnosti portfeljskih naložb ni mogoče sprejeti kot izravnalni ukrep, ta kljub temu vpliva na velikost banke in njeno poslovno dejavnost. Na podlagi ukrepov, ki jih je predlagala Nemčija, se bilančna vsota IKB zmanjša za 47,2 % (tj. za 18,3 milijarde EUR portfeljskih naložb in za [> 10] milijard EUR za izravnalne ukrepe z odbitkom […] milijard EUR marže za rast glede na 63,5 milijarde EUR skupne bilančne vsote).

(112)

Komisija poleg tega opozarja na to, da predviden padec skupne bilančne vsote na 33,5 milijarde EUR do konca obdobja prestrukturiranja (30. september 2011) zagotavlja, da zapiranj in odsvojitev ne bo mogoče spodkopavati z vnovičnim odprtjem dejavnosti v drugih delih banke ali s preprosto selitvijo.

(113)

Poleg tega prejšnji lastniki in vodilni delavci banke niso več udeleženi v poslovnih dejavnostih IKB, s čimer je bil dan pomemben znak v zvezi z bojem proti moralnemu tveganju. Banka je bila poleg tega prodana v odprtem in nediskriminatornem postopku, ki je ponudnikom v bančnem sektorju dal možnost, da banko pridobijo, kar pomeni nekakšno izravnavo za škodo, ki je bila konkurenci povzročena s pomočjo.

(114)

Na splošno so izravnalni ukrepi v sorazmerju z učinki izkrivljanja, ki jih je povzročila pomoč, dodeljena IKB, in zagotavljajo, da neugodni učinki na tržne pogoje čim bolj oslabijo.

(115)

Nujno je, da se Komisijo redno obvešča o poteku izvajanja teh izravnalnih ukrepov.

(116)

Komisija ugotavlja, da so bili obravnavani ukrepi pomoči izvedeni v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES. Kljub temu pa ugotavlja, da gre pri zadevnih ukrepih za pomoč pri prestrukturiranju, ki jo je mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES, če so izpolnjeni ustrezni pogoji –

(a)

celotni poslovni segment financiranja nepremičnin, ki obsega nacionalno in mednarodno financiranje nepremičnin, bo prenehal delovati do 31. decembra 2008 in bo aktivno odpravljen (51), pri čemer se mora odsvojiti […] % dejavnosti do 30. septembra 2010, nadaljnjih […] % dejavnosti do 30. septembra 2011 in preostali del dejavnosti do ustreznih rokov zapadlosti. Ukinitev velja tudi za družbe IKB Immobilien Management GmbH, IKB Projektentwicklungs GmbH Co. KG in IKB Projektentwicklungsverwaltungsgesellschaft mbH (52);

(b)

odvisna družba IKB International S.A. Luxembourg bo aktivno ukinjena do 30. septembra 2011. Od 31. marca 2009 se ne bodo več sklepali novi posli. Od področij poslovanja te odvisne družbe bo IKB prevzela področja, ki so pomembna za poslovanje s podjetji in strukturirana financiranja;

(c)

družba IKB Capital Corporation New York bo aktivno ukinjena do 30. septembra 2011, pri čemer je do 30. septembra 2010 treba odsvojiti […] % kreditnega portfelja. Od 31. decembra 2008 se ne bodo več sklepali novi posli;

(d)

poslovne dejavnosti družbe IKB AG v Amsterdamu bodo aktivno ukinjene do […]. Od 31. decembra 2008 se ne bodo več sklepali novi posli;

(e)

50-odstotni delež v družbi Movesta Lease and Finance GmbH bo odsvojen do 30. septembra 2011;

(f)

nadaljnje nestrateške aktivne postavke, ki so bile prvotno izkazane v bilanci, z nominalno vrednostjo v višini 1,7 milijarde EUR (knjigovodska vrednost na dan 31. marca 2007) bodo aktivno ukinjene do 30. septembra 2011.