14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (4) je ključni sestavni del pravnega okvira, ki podpira naloge zbiranja statističnih informacij, ki jih izvaja Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank. ECB se je dosledno opirala nanjo pri izvajanju in spremljanju usklajenega zbiranja statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

(2)

Da bi ohranili Uredbo (ES) št. 2533/98 kot učinkovit instrument ECB za izvajanje nalog ESCB glede zbiranja statističnih informacij in zagotovili, da bodo ECB še naprej na voljo statistične informacije potrebne kakovosti, ki bodo pokrivale celoten nabor nalog ESCB, je nujno treba pregledati obseg zahtev za poročanje, ki jih nalaga imenovana uredba. V tem kontekstu je treba nameniti pozornost ne samo opravljanju nalog ESCB in njegovi neodvisnosti, ampak tudi statističnim načelom, ki so določena s to uredbo.

(3)

Uredbo (ES) št. 2533/98 je treba spremeniti tako, da se ECB omogoči zbiranje statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog ESCB iz Pogodbe. Skladno s tem bi morali nameni, za katere se statistične informacije lahko zbirajo, zajemati tudi pripravo makrobonitetne statistike, ki je potrebna za opravljanje nalog ESCB po členu 105 Pogodbe.

(4)

Obseg zahtev za poročanje, potreben za opravljanje nalog ESCB, bi moral upoštevati tudi strukturna gibanja finančnih trgov in obravnavati s tem povezane zahteve za statistične informacije, ki so bile ob sprejetju Uredbe (ES) št. 2533/98 manj očitne. Iz tega razloga je treba omogočiti zbiranje statističnih informacij od celotnega sektorja finančnih družb, zlasti od zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki po finančnih sredstvih predstavljajo drugi največji podsektor finančnih družb v euroobmočju.

(5)

Da bi bilo mogoče še naprej pripravljati dovolj kakovostno statistiko plačilne bilance, je treba pojasniti zahteve za poročanje, ki so postavljene v povezavi s podatki o vseh stanjih in transakcijah med rezidenti sodelujočih držav članic.

(6)

Raziskovalci vse bolj pogosto zahtevajo dostop do zaupnih statističnih informacij, ki ne omogočajo neposredne identifikacije, da bi lahko analizirali in razumeli razvoj znotraj sektorjev in po državah. Zato je pomembno ECB in nacionalnim centralnim bankam omogočiti, da znanstvenoraziskovalnim organom odobrijo dostop do takih podrobnih statističnih informacij na ravni ESCB, ob ohranitvi strogega varovanja zaupnosti.

(7)

Da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja ter omogočil učinkovit razvoj, priprava in izkazovanje visoko kakovostne statistike in pravilno opravljanje nalog ESCB, ECB prednostno razvršča statistične potrebe in presoja breme poročanja. Prav zato je treba omogočiti čim večjo uporabo obstoječih informacij, raziskovanj, upravnih podatkov, statističnih registrov in drugih razpoložljivih virov, vključno z izmenjavo zaupnih statističnih informacij znotraj ESCB in z evropskim statističnim sistemom (ESS).

(8)

Evropsko statistiko razvijata, pripravljata in izkazujeta tako ESCB kot ESS, a vsak na podlagi ločenega pravnega okvira, ki odraža njuni strukturi upravljanja. Uredba (ES) št. 2533/98 bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (5).

(9)

ESCB razvija, pripravlja in izkazuje evropsko statistiko v skladu s statističnimi načeli nepristranskosti, objektivnosti, poklicne neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti, statistične zaupnosti, čim manjšega bremena poročanja in visoke kakovosti izdelkov, vključno z zanesljivostjo. Ta načela določi in natančneje opredeli ECB ter jih objavi na svojem spletnem mestu kot javno zavezanost glede evropske statistike, ki jo pripravlja ESCB. Ta načela so podobna statističnim načelom, ki jih določa Uredba (ES) št. 223/2009.

(10)

Pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike bi bilo treba upoštevati najboljše prakse ter ustrezne evropske in mednarodne statistične standarde.

(11)

ESCB in ESS v skladu s členom 5.1 Statuta tesno sodelujeta, da zagotovita skladnost, potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Sodelujeta predvsem pri opredelitvi svojih statističnih načel, pri oblikovanju svojih statističnih programov dela in pri prizadevanju za zmanjšanje celotnega bremena poročanja. Zato je posebej pomembna izmenjava ustreznih informacij, povezanih s statističnimi programi dela ESCB in ESS, med ustreznimi odbori ESCB in ESS, pa tudi med ECB in Komisijo, da bi čim bolj povečali koristi dobrega sodelovanja in se izognili podvajanju pri zbiranju statističnih informacij.

(12)

Člani ESS potrebujejo del podatkov, ki jih je zbral ESCB, za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 223/2009. Zato bi bilo treba vzpostaviti primerne postopke, da se članom ESS omogoči dostop do ustreznih podatkov.

(13)

Poleg tega je pomembno zagotoviti tesno sodelovanje med ESCB in ESS ter zlasti okrepiti izmenjavo zaupnih statističnih informacij med obema sistemoma za statistične namene v smislu člena 285 Pogodbe in člena 5 Statuta.

(14)

Da bi izboljšali preglednost, bi bilo treba objaviti statistike, pridobljene na podlagi statističnih informacij, ki jih je ESCB zbral od institucij v finančnem sektorju, pri tem pa bi bilo treba zagotoviti visoko stopnjo varstva zaupnih informacij.

(15)

Zaupne statistične informacije, ki jih organ ESS zbere in priskrbi članici ESCB, se ne bi smele uporabljati za namene, ki niso izključno statistični, kot na primer za upravne ali davčne namene ali sodne postopke ali namene iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 2533/98. V tem smislu je treba zagotoviti fizično in logično varstvo teh zaupnih statističnih informacij ter zagotoviti, da se informacije ne razkrijejo nezakonito ali da se ne uporabijo v nestatistične namene.

(16)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6) je začela veljati in jo mora ESCB izpolnjevati pri razvoju, pripravi in izkazovanju statistik –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

2.

Člen 2 se spremeni:

3.

Za členom 2 se vstavi naslednji člen:

„Člen 2a

Sodelovanje z ESS

Za čim manjše breme poročanja in zagotovitev skladnosti, potrebne za pripravo evropske statistike, ESCB in ESS tesno sodelujeta, pri čemer upoštevata statistična načela, kakor so določena v členu 3a.“

4.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Načini za opredelitev zahtev za statistično poročanje

Pri opredelitvi in predpisovanju zahtev za statistično poročanje ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, kakor je opredeljena v členu 2. Brez poseganja v izpolnjevanje svojih zahtev za statistično poročanje ECB:

ECB pred sprejetjem uredbe iz člena 5 o novi statistiki oceni koristi in stroške zbiranja zadevnih novih statističnih informacij. Upošteva zlasti posebne značilnosti zbiranja, velikost poročevalske populacije in pogostost ter statistične informacije, ki jih statistični organi in uprave že imajo.“

5.

Za členom 3 se vstavi naslednji člen:

„Člen 3a

Statistična načela, na katerih temelji evropska statistika, ki jo pripravlja ESCB

Za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike s strani ESCB veljajo načela nepristranskosti, objektivnosti, poklicne neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih informacij, čim manjšega bremena poročanja in visoke kakovosti izdelkov, vključno z zanesljivostjo; ECB sprejme, natančneje opredeli in objavi opredelitve teh načel. Ta načela so podobna statističnim načelom iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (8).

6.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Varstvo in uporaba zaupnih statističnih informacij, ki jih zbere ESCB

Naslednja pravila veljajo za preprečitev nezakonite uporabe in razkritja zaupnih statističnih informacij, ki jih članici ESCB zagotovi poročevalska enota ali druga pravna ali fizična oseba, subjekt ali podružnica ali ki se prenašajo znotraj ESCB:

Ta člen se uporablja brez poseganja v posebne nacionalne določbe ali določbe Skupnosti glede prenosa informacij, ki niso zaupne statistične informacije, do ECB in ne velja za zaupne statistične informacije, ki so se najprej prenesle med organom ESS in članico ESCB, za katere velja člen 8a.

Ta člen ne preprečuje, da bi se zaupne statistične informacije, ki so zbrane za druge namene kakor za izpolnjevanje zahtev za statistično poročanje ECB ali ki so zbrane za druge namene poleg izpolnjevanja zahtev ECB za statistično poročanje, uporabljale za izpolnjevanje teh drugih namenov.“

7.

Za členom 8 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 8a

Izmenjava zaupnih statističnih informacij med ESCB in ESS

1.   Brez poseganja v nacionalne določbe o izmenjavi drugih zaupnih statističnih informacij, kot jih zajema ta uredba, se lahko zaupne statistične informacije prenašajo med članico ESCB, ki je te informacije zbrala, in organom ESS, pod pogojem, da je ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo ali izkazovanje ali za izboljšanje kakovosti evropske statistike v okviru pristojnosti ESS in ESCB ter da je potreba po tem utemeljena.

2.   Vsak nadaljnji prenos po prvem prenosu mora organ, ki je te informacije zbral, izrecno odobriti.

3.   Zaupne statistične informacije, ki se prenašajo med organom ESS in članico ESCB, se ne uporabljajo za namene, ki niso izključno statistični, kot na primer za upravne ali davčne namene ali sodne postopke ali namene iz členov 6 in 7.

4.   Statistične informacije, ki jih članice ESCB prejmejo od organov ESS in ki so bile pridobljene iz virov, ki so zakonito dostopni javnosti in ki v skladu z nacionalno zakonodajo ostanejo dostopne javnosti, se ne štejejo kot zaupne za namene izkazovanja statistik, pridobljenih iz teh statističnih informacij.

5.   Članice ESCB v okviru svojih področij pristojnosti sprejmejo vse ustrezne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovijo fizično in logično varstvo zaupnih statističnih informacij (nadzor statističnega razkritja), ki jih zagotovijo organi ESS.

6.   Zaupne statistične informacije, ki jih zagotovijo organi ESS, so dostopne le osebju, ki dela na področju statističnih dejavnosti, znotraj njegovega specifičnega področja dela. Te osebe uporabljajo te podatke izključno za statistične namene. Zanje ta omejitev velja tudi po prenehanju njihovih funkcij.

7.   Države članice in ECB sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev in kaznovanje vsakršnih kršitev varstva zaupnih statističnih informacij, ki jih zagotovijo organi ESS.

Člen 8b

Poročilo o zaupnosti

ECB objavi letno poročilo o zaupnosti, v katerem opiše sprejete ukrepe za varovanje zaupnosti statističnih informacij iz členov 8 in 8a.

Člen 8c

Varstvo zaupnih informacij o posameznikih

Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10).

Člen 8d

Dostop do upravnih evidenc

Da bi zmanjšali bremena dajalcev podatkov, imajo nacionalne centralne banke in ECB v svojih javnih upravnih sistemih dostop do ustreznih virov upravnih podatkov, kolikor so ti podatki potrebni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

Praktične dogovore in pogoje dejanskega dostopa do podatkov, kadar je potrebno, v okviru svojih pristojnosti določijo vsaka država članica in ECB.

Članice ESCB uporablja te podatke izključno za statistične namene.

8.

Prilogi A in B se črtata.

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/7

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/9

(1)

Živilom za posebne prehranske namene so lahko dodane številne hranilne snovi, kot so vitamini, minerali, aminokisline in druge, da se zagotovijo posebne prehranske potrebe oseb, ki so jim ta živila namenjena, in/ali da se izpolnijo pravne zahteve iz posebnih direktiv, sprejetih na podlagi člena 4(1) Direktive 2009/39/ES. Seznam teh snovi je bil določen z Direktivo 2001/15/ES z dne 15. februarja 2001 o snoveh, ki so lahko dodane za posebne prehranske namene v živilih za posebne prehranske namene (2), in ker je EFSA na podlagi predloženih zahtevkov zainteresiranih strank ocenila nove snovi, je treba ta seznam dopolniti in posodobiti. Poleg tega je primerno, da se za identifikacijo nekaterih vitaminov in mineralov uvedejo specifikacije.

(2)

Hranilnih snovi ni mogoče opredeliti kot samostojno skupino za namene te uredbe, prav tako v tej fazi ni mogoče sestaviti izčrpnega seznama vseh skupin hranilnih snovi, ki so lahko dodane živilom za posebne prehranske namene.

(3)

Obseg živil za posebne prehranske namene je zelo širok in raznovrsten, prav tako so različni tehnološki postopki za njihovo proizvodnjo. Zato mora biti za skupine hranilnih snovi iz te uredbe na voljo kar največji izbor snovi, ki se lahko varno uporabljajo pri proizvodnji živil za posebne prehranske namene.

(4)

Snovi je treba izbrati najprej po merilu varnosti, nato po njihovi uporabnosti za ljudi in njihovih organoleptičnih ali tehnoloških lastnostih. Uvrstitev snovi na seznam snovi, ki se smejo uporabiti pri proizvodnji živil za posebne prehranske uporabe, ne pomeni, da je njihovo dodajanje tem živilom nujno ali zaželeno, razen če v določbah, ki se uporabljajo za posebne skupine živil, ni določeno drugače.

(5)

Če se ocenjuje, da je dodatek hranilnih snovi nujen, se to določi s posebnimi predpisi v ustrezni posebni direktivi, po potrebi skupaj s pogoji glede količin.

(6)

Če ni posebnih predpisov ali če živila za posebne prehranske namene niso zajeta v posebnih direktivah, je treba hranilne snovi uporabljati v proizvodnji izdelkov, ki ustrezajo opredelitvi pojma teh izdelkov in izpolnjujejo posebne prehranske potrebe oseb, ki so jim namenjene. Zadevni izdelki morajo biti varni, če se uporabljajo po navodilih proizvajalca.

(7)

Navedbe v zvezi s seznamom hranilnih snovi, ki se smejo uporabljati v proizvodnji začetnih in nadaljevalnih formul, žitnih kašic in hrane za dojenčke in majhne otroke, določata Direktiva Komisije 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke in o spremembi Direktive 1999/21/ES (3) ter Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (4). Zato v tej uredbi navedenih določb ni treba ponavljati.

(8)

Številne hranljive snovi so lahko dodane tudi zaradi tehnoloških namenov, in sicer kot dodatki, barvila, arome ali zaradi drugih takšnih namenov, vključno z dovoljenimi enološkimi postopki in obdelavami, določenimi z zadevno zakonodajo Skupnosti. V tem smislu se specifikacije zanje sprejmejo na ravni Skupnosti. Primerno je, da se navedene specifikacije uporabljajo za snovi ne glede na namen njihove uporabe v živilih.

(9)

Dokler se za druge snovi ne sprejmejo merila čistosti na ravni Skupnosti in zato, da se zagotovi visoka stopnja zaščite javnega zdravja, je treba uporabljati splošno priznana merila čistosti, ki jih priporočajo mednarodne organizacije ali agencije, vključno s Skupnim strokovnim odborom FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) in EUP (Europea Pharmacopea), vendar ne smejo biti omejena samo na slednji dve. Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe obdržijo nacionalne predpise, ki določajo strožja merila čistosti.

(10)

Za nekatere hranilne snovi ali njihove derivate je bilo ugotovljeno, da so zlasti potrebni v proizvodnji nekaterih živil, ki spadajo v skupino živil za posebne zdravstvene namene, njihova potencialna raba pa mora biti rezervirana za proizvodnjo teh izdelkov.

(11)

Direktivo 2001/15/ES in Direktivo Komisije 2004/6/ES z dne 20. januarja 2004 o odstopanju od Direktive 2001/15/ES za odložitev uporabe prepovedi trgovanja za nekatere proizvode (5) je treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/20

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. Vključuje Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija in Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija, ki sta bila uvrščena na seznam leta 2002 (2) oziroma leta 2003 (3).

(2)

Zadevni fizični osebi sta zahtevali obrazložitev za svojo uvrstitev na seznam. Sodišče prve stopnje je zavrglo njune ugovore (4). Pritožbi proti sodbama Sodišča prve stopnje sta v postopku pred Sodiščem Evropskih skupnosti (5).

(3)

Na podlagi najnovejše sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (6) je Sankcijski odbor ZN za Al-Kaido in talibane spomladi 2009 obrazložil svojo odločitev, da Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija in Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija uvrsti na seznam. Komisija je za zadevni osebi objavila obvestili (7), s katerimi ju je obvestila, da je Sankcijski odbor ZN za Al-Kaido in talibane obrazložil njuno uvrstitev na seznam ter da jima lahko na zahtevo to obrazložitev pošlje, tako da dobita možnost, da izrazita svoje mnenje o njej. Obvestili sta bili poslani na naslove iz ustreznih vnosov. Poleg tega sta bili z obvestiloma z dne 24. junija 2009 obema zadevnima osebama poslani obrazložitvi uvrstitve na seznam, in sicer na naslova njunih odvetnikov, da jima je bila zagotovljena možnost, da dasta svoje pripombe o teh obrazložitvah ter izrazita svoje mnenje.

(4)

Komisija je prejela in proučila pripombe Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija in Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija.

(5)

Na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki ga je sestavil Sankcijski odbor ZN za Al-Kaido in talibane, sta trenutno uvrščena tudi Shafiq Ben Mohamed Ben Mohamed Al-Ayadi in Faraj Faraj Hussein Al-Sa’idi.

(6)

Po podrobni proučitvi pripomb Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija iz dopisa z dne 23. julija 2009 ter upoštevajoč preventivno naravo zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, Komisija meni, da je uvrstitev Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija na seznam upravičena zaradi njegove povezanosti z mrežo Al-Kaida.

(7)

Po podrobni proučitvi pripomb Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija iz dopisa z dne 16. julija 2009 ter upoštevajoč preventivno naravo zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, Komisija meni, da je uvrstitev Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija na seznam upravičena zaradi njegove povezanosti z mrežo Al-Kaida.

(8)

Glede na to je treba sklepa o uvrstitvi na seznam v zvezi s Shafiqom Benom Mohamedom Benom Mohamedom Al-Ayadijem in Farajem Farajem Husseinom Al-Sa’idijem nadomestiti z novima sklepoma, ki potrjujeta njuno vključitev v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002.

(9)

Ta nova sklepa bi se morala zaradi preventivne narave in ciljev zamrznitve sredstev in gospodarskih virov na podlagi Uredbe (ES) št. 881/2002 ter potrebe po varstvu pravnih interesov gospodarskih subjektov, ki so se zanašali na odločitvi iz let 2002 in 2003, za Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija uporabljati od 30. maja 2002, za Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija pa od 21. novembra 2003.

(10)

Sankcijski odbor je 16. septembra 2008 in 23. marca 2009 spremenil identifikacijske podatke za Shafiqa Bena Mohameda Bena Mohameda Al-Ayadija. Objavljene podatke (8) o Shafiqu Benu Mohamedu Benu Mohamedu Al-Ayadiju bi bilo treba zato posodobiti.

(11)

Sankcijski odbor je 11. avgusta 2008, 30. januarja 2009 in 13. februarja 2009 spremenil identifikacijske podatke za Faraja Faraja Husseina Al-Sa’idija. Objavljene podatke (9) o Faraju Faraju Husseinu Al-Sa’idiju bi bilo treba zato posodobiti –

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/23

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 950/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/25

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Juana Joséja IBARRETXEJA MARKUARTUJA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Zaradi izteka mandata Iñakija AGUIRREJE ARIZMENDIJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

(a)

za člana:

in

(b)

za nadomestnega člana:

14.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/26

(1)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (3) kot eno od področij ukrepanja opredeljuje nadgradnjo obstoječih minimalnih standardov pri zaščiti in dobrem počutju živali v skladu z novimi znanstvenimi dokazi in družbeno-gospodarskimi ocenami ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja.

(2)

Zakonodaja Skupnosti zaradi izboljšanja dobrega počutja nekaterih vrst živali, ki se prevažajo, določa zahteve glede najdaljšega časa na poti, po katerem je treba živali iztovoriti, nakrmiti in napojiti ter jim omogočiti počitek. Takšne obvezne prekinitve vožnje pri prevozu živali na velike razdalje se opravijo na nadzornih točkah, kot je opredeljeno v členu 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za počivališča in o spremembi načrta poti iz Priloge k Direktivi 91/628/EGS (4).

(3)

Povečan prevoz živali po cesti na dolge razdalje je sprožil potrebo po izboljšanju nadzornih točk. Na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in njihovega tehničnega znanja je treba določiti merila kakovosti za nadzorne točke in katere strategije bi morali razviti znotraj Skupnosti, da bi prevozniki izboljšali njihovo uporabo.

(4)

Poleg tega ponekod ni nadzornih točk, kakovost številnih obstoječih nadzornih točk pa je slaba. Zato je treba izvajati pripravljalne ukrepe, vključno z gradnjo ali obnovo nekaterih nadzornih točk.

(5)

Leta 2008 je Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov za podoben pripravljalni ukrep, vendar nobeden od prejetih predlogov ni izpolnjeval minimalnih meril razpisa zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov o gospodarski upravičenosti projektov in viru financiranja.

(6)

Primerno je zagotoviti financiranje Skupnosti za ta pripravljalni ukrep. Proračunski organ je za splošni proračun Evropskih skupnosti za leto 2009 namenil 4 000 000 EUR za pripravljalni ukrep za nadzorne točke.

(7)

Ta sklep je sklep o financiranju v skladu s členom 75(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in členom 90 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(8)

V skladu s členom 83 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 morajo biti potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih pravilih.

(9)

Za uporabo tega sklepa je primerno, da se opredeli izraz „bistvena sprememba“ v smislu člena 90(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 –