—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 (1),

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (SEK(2008) 2359 – C6-0416/2008) (2),

—

ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2007, oddelek I – Evropski parlament (3),

—

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2007,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je predložilo Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (5),

—

ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), zlasti členov 145, 146 in 147,

—

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (7),

—

ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o smernicah za proračunski postopek za leto 2007 – oddelki II, IV, V, VI, VII, VIII(A) in VIII(B) ter o predhodnem predlogu proračuna Evropskega parlamenta (oddelek I) za proračunski postopek za leto 2007 (8),

—

upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0184/2009),

A.

ker je revizija Računskega sodišča pokazala, da so, kar zadeva upravne izdatke v 2007, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo pomembnih napak (9),

B.

ker je generalni sekretar dne 3. junija 2008 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da vpeljani kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

1.

opozarja, da je ta postopek podelitve razrešnice zadnji v zakonodajnem obdobju 2004–2009, v katerem je prišlo do številnih sprememb v upravljanju proračuna EU nasploh, še posebej pa v upravljanju proračuna Parlamenta;

2.

opozarja, da je bila v tem zakonodajnem obdobju v celoti izvedena finančna uredba ter znova spremenjena v letu 2008, zaradi česar je prišlo do večjih sprememb v finančnem poslovodenju, zlasti zaostritve pravil javnega naročanja in izboljšanja strukture verige kontrol nad finančnimi postopki, povečanja odgovornosti odredbodajalcev in decentralizacije finančnega nadzora; ugotavlja, da so te spremembe zahtevale dodatno kvalificirano osebje in upravno delo, generalni direktorati Parlamenta pa menijo, da so učinkovito pripomogle k izboljšanju dobrega finančnega poslovodenja;

3.

ugotavlja pa, da bo morda treba natančneje pregledati finančno uredbo, saj so se nekateri postopki izkazali za preveč okorne, da bi jih lahko uporabljale službe Parlamenta; obžaluje, da je to povečalo število izjem (navedenih v prilogah k letnim poročilom o dejavnostih);

4.

opozarja, da je nova finančna uredba, ki zahteva bistveno povečanje števila specializiranega osebja, začela veljati sočasno s spremenjenimi kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji, ki veljajo za zaposlitev drugih uslužbencev (10), in v več ozirih omejila administracijo Parlamenta;

5.

opozarja, da se je leta 2004 pridružilo 10 novih članic, 2007 pa še Bolgarija in Romunija, kar je bil glavni vzrok za povečanje števila zaposlenih s 4 662 (vse kategorije) 1. januarja 2004 na 6 10131. decembra 2008; zato pozdravlja prizadevanja administracije Parlamenta za hitro obravnavo naglega povečanja števila zaposlenih; ugotavlja tudi, da so skoraj vsa dodatna delovna mesta povezana z vplivom širitve in da je neto povečanje števila zaposlenih, ki niso povezani s širitvijo, le 1,2 %;

6.

ugotavlja, da je bilo v letu 2007 po ugotovitvah povsem upravičenih 99,9 % plačil nadomestil za parlamentarno pomoč in da gre povečanje tega deleža pripisati izboljšanim postopkom, ki jih je na področju podporne dokumentacije sprejelo predsedstvo, pa tudi večjim prizadevanjem administracije ter večji osveščenosti poslancev;

7.

poudarja, da so se države članice prvič po ustanovitvi Parlamenta uspele sporazumeti o evropskem statutu za poslance; statut bo poenotil prejemke in zavarovanje za vse poslance, zaključil obdobje precejšnjih razlik v višini njihovih nacionalnih plač ter vpeljal pregleden sistem za vse vrste nadomestil in prejemkov;

8.

opozarja, da je bilo sprejetje statuta za pomočnike ena prednostnih nalog, navedenih v resoluciji o smernicah za proračunski postopek 2007; v zvezi s tem pozdravlja, da je Svet dne 19. decembra 2008 sprejel predlog Komisije (COM(2008) 786), kakor ga je spremenil Parlament (11); z začetkom veljave statuta julija 2009 bi moralo biti mogoče bistveno povečati preglednost pri uporabi teh sredstev in zagotoviti popolno spoštovanje socialnih pravic pomočnikov in njihovih pravic na področju zaposlitve;

9.

ugotavlja, da so v letu 2007 prihodki Parlamenta znašali 144 449 007 EUR (126 126 604 EUR v letu 2006);

10.

je seznanjen z zneskom, na podlagi katerega so bili računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2007 zaključeni, in sicer:

11.

ugotavlja, da so bila v prvotnem proračunu 2007 za Parlament odobrena sredstva v višini 1 397 460 174 EUR, kar je za 6 % več kot v proračunu 2006 (1 321 600 000 EUR), in da v letu 2007 ni bilo sprememb proračuna;

12.

poudarja, da Parlament neporabljenega zneska ni vrnil državam članicam, temveč se je enako kot v prejšnjih letih odločil, da konec leta izvede zbiranje sredstev iz različnih proračunskih vrstic, s čimer je zbral 25 000 000 EUR (2006: 37 246 425 EUR), da jih nameni za nakup stavbe na Dunaju, v kateri bo skupaj s Komisijo odprl Hišo Evropske unije; ugotavlja pa, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005 (13) zahteval, da se zaradi proračunske jasnosti v proračun vnesejo odhodki za zgradbe, namesto da bi se financirali z zbiranjem;

13.

pozdravlja dejstvo, da je poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju v skladu z zahtevami iz prejšnjih resolucij o razrešnici postal jasen in pregleden vodnik o izvrševanju proračuna Parlamenta v proračunskem letu, na katerega se nanaša;

14.

ugotavlja, da je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da ima razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih; ugotavlja tudi, da po mnenju računovodje ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

15.

opozarja na sklep svojega predsednika v zvezi s sprejetjem letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007;

16.

ugotavlja, da je poslovni izid proračunskega leta 2007 negativen znesek v višini 209 985 279 EUR, kar gre pripisati predvsem povečanju obveznosti v višini 256 095 000 EUR zaradi predpisov o osnovni pokojnini nekaterih kategorij poslancev, ki jo v skladu s Prilogo III Pravil o stroških in nadomestilih za poslance financira neposredno Parlament;

17.

poziva generalnega sekretarja, naj sporoči, kakšni bodo najverjetnejši predpisi glede pokojnin poslancev po začetku veljave statuta poslancev in kako se bodo ti predpisi odražali v bilanci stanja Parlamenta;

18.

ugotavlja, da so sodeč po prilogah k bilanci stanja stavbe v lasti Parlamenta po amortizaciji vredne 1 015 159 978 EUR, skupni stroški nakupa pa so 1 650 945 693 EUR; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pregled sedanje tržne vrednosti po posamezni stavbi v lasti Parlamenta v primerjavi z njeno nakupno ceno;

19.

pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 3. junija 2008 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca, ki je v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2007 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in s tem povezanih transakcij;

20.

je seznanjen z njegovimi ugotovitvami, vključenimi v izjavo o zanesljivosti, glede regulativnega okvira za parlamentarna nadomestila, vključno z odhodki za parlamentarno pomoč, ki naj bi postal tako zapleten, da obstajajo resnični dvomi o pravilnem izvajanju v praksi in da je zato pobudnik vzpostavitve novega sistema, ki naj bi predvidoma začel veljati do julija 2009;

21.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi generalni direktorji za izvrševanje proračuna svojih služb v letu 2007 podali izjavo o zanesljivosti brez pridržkov;

22.

se zaveda, da so letna poročila o dejavnostih instrument za notranje upravljanje, s katerim si generalni sekretar v prvi vrsti pridobi jasen pregled nad delom administracije in še posebej nad morebitnimi pomanjkljivostmi;

23.

poudarja, da je poročilom o dejavnostih vseh generalnih direktoratov priložen seznam izjem, v katerem so po postavkah navedena odstopanja od finančne uredbe in njej podrejenih predpisov; izraža zaskrbljenost, ker je skupno število takšnih izjem precej nad povprečjem na letni ravni zadržanih vizumov, pridobljenih pred letom 2003 v okviru takrat še nespremenjene finančne uredbe, ko je moral vse transakcije odobriti finančni nadzornik;

24.

ugotavlja, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so, kar zadeva upravne izdatke v letu 2007 vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo pomembnih napak;

25.

je seznanjen s posebnimi ugotovitvami iz letnega poročila Računskega sodišča za leto 2007, ki so se nanašale na množitelj, ki se po sprejetju spremenjenih kadrovskih predpisov dne 1. maja 2004 uporablja za plače osebja, ter na plačila, izvedena v letu 2007 za odobritve, prenesene iz leta 2006, za predvajalne kamere, ki jih bodo leta 2008 namestili v stavbo D5, pa tudi z odgovori Parlamenta na te ugotovitve;

26.

je seznanjen tudi z oddelkom letnega poročila o nadaljnjem ukrepanju na podlagi ugotovitev iz preteklih letnih poročil v zvezi s povrnitvijo pavšalnih stroškov za uradnike na službeni poti, podporno dokumentacijo v zvezi z uporabo nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem, in v zvezi s sistemom dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja potrebo po oblikovanju jasnih pravil, ki bodo opredeljevala obveznosti in odgovornosti Parlamenta in tistih, ki so vključeni v sistem, v primeru primanjkljaja;

27.

je seznanjen z odgovori Parlamenta v dvostranski razpravi z Računskim sodiščem;

28.

pozdravlja sklepe predsedstva z dne 10. marca 2008, 19. maja 2008 in 7. julija 2008 o izvedbenih ukrepih za statut poslancev in dodatku za parlamentarno pomoč, ki temeljijo neposredno na priporočilih iz postopka za podelitev razrešnice za leto 2006; nadalje pozdravlja zavezo svojega predsednika k izvajanju teh sklepov;

29.

opozarja, da morajo v skladu s členom 147(1) finančne uredbe Komisija in druge institucije obvezno sprejeti vse potrebne ukrepe kot odgovor na ugotovitve, izražene v sklepu Parlamenta o razrešnici;

30.

zato čestita generalnemu sekretarju, da je pravočasno pred začetkom postopka podelitve razrešnice za proračunsko leto 2007 predložil poročila, ki jih je v skladu z zadnjo resolucijo o razrešnici morala predložiti administracija;

31.

je seznanjen s sklepom pravne službe z dne 29. aprila 2008 (SJ 775(06) v zvezi z odstavki iz resolucije Parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici za proračunsko leto 2006, ki se nanašajo na prostovoljni pokojninski sklad, in sicer: „predsedstvo ima svoje pristojnosti in odgovornosti, določene v Poslovniku Parlamenta. Zato predsedstvo odloči, ali želi odstopati ali se strinja z željo, izraženo v svoji resoluciji na plenarni skupščini z dne 22. aprila 2008“; meni pa, da sklep, temelječ na Poslovniku Parlamenta, ni povsem združljiv z nedvoumnim pomenom člena 147(1) finančne uredbe, ki temelji na členu 276 Pogodbe ES;

32.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom dne 20. januarja 2009, ki je bil odprte narave in za katerega je bil organiziran prenos v živo prek spleta, predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2007 sprejel ali izdal osnutke 18 poročil z naslednjih področij:

33.

poudarja, da so bili med sklepi, navedenimi v letnem poročilu notranjega revizorja, pomembnejši naslednji:

34.

je seznanjen s stališči notranjega revizorja in jih podpira glede:

35.

opozarja, da Parlament na svoji spletni strani prek „hitrih povezav“ (14) objavlja splošne informacije o pogodbah ter da v skladu s finančno uredbo objavlja (i) posebne informacije o pogodbah v vrednosti nad 60 000 EUR v Uradnem listu in (ii) seznam pogodb v vrednosti med 25 000 in 60 000 EUR na svoji spletni strani; pozdravlja doseženo visoko stopnjo preglednosti, vendar priporoča, da bi zaradi lažje dostopnosti spletna stran Parlamenta morala vsebovati enoten in v celoti izčrpen seznam vseh pogodb;

36.

ugotavlja, da upravno letno poročilo proračunskemu organu o pogodbah vsebuje naslednje informacije o pogodbah, dodeljenih v letu 2007:

37.

pozdravlja, da se je delež sklenjenih pogodb z odprtim postopkom povečal iz leta 2006 na 2007 glede na celotno vsoto in tudi odstotek vseh pogodb, kot je navedeno:

38.

ugotavlja, da je administracija pripravila podatkovno zbirko o izključitvah, ki jo zahteva člen 95 finančne uredbe, in da sedaj čaka na navodila Komisije glede usklajevanja zbirke z ureditvami, ki jih izvaja Komisija, zaradi uredbe (15) in sklepa, ki ju je sprejela dne 17. decembra 2008;

39.

ugotavlja, da so kljub spremembam finančne uredbe njena pravila o javnih naročilih za manjše institucije še vedno okorna, predvsem v povezavi s ponudbami za pogodbe z relativno nizkimi vsotami; poziva Komisijo, naj se pri izvajanju svojega predhodnega dela pred oblikovanjem prihodnjih predlogov za spreminjanje finančne uredbe obširno posvetuje z generalnimi sekretarji in administracijami drugih institucij, da bodo pri končnem osnutku v celoti upoštevani tudi njihovi pomisleki;

40.

pozdravlja zavezo generalnega direktorata predsedstva, da bo še izboljšalo finančno poslovodenje s poglobljeno preučitvijo posameznih vidikov proračunskega izvrševanja in povezanih postopkov; zlasti ugotavlja prizadevanja na področju izobraževanja uslužbencev glede proračunskih dejavnosti;

41.

opozarja na svojo zahtevo, ki je bila prvič omenjena v razrešnici za proračunsko leto 2004, glede uvedbe delovnega mesta upravljavca tveganj, ki bi moral imeti veliko strokovnih izkušenj s področja, neodvisnost in avtonomnost glede sprejemanja odločitev, s poglobljenim poznavanjem strukture in upravljanja organizacij ter organa, saj bi njegovo mnenje lahko dvomilo v politične in upravne odločitve;

42.

meni, da bi bilo treba upravljavca tveganj nujno vključiti v upravno strukturo, kar bi lahko zagotovilo popolno skladnost s temi merili;

43.

poudarja, da je področje varnosti zelo občutljivo področje v vseh parlamentih, še bolj pa v večnacionalnem parlamentu z visoko stopnjo prepoznavnosti in neprestanimi obiski voditeljev držav in vlad iz vsega sveta; poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru predloži opis sedanjega stanja na tem področju; s tem v zvezi opozarja na pomembnost jasnih postopkov komunikacije v primeru večjih kršitev varnosti v Parlamentu;

44.

opozarja na sklep predsedstva z dne 29. novembra 2006 o odobritvi strategije neprekinjenega poslovanja in upravljanja kriznih razmer, kot je predlagal generalni sekretar; poudarja, da je nujno potrebno končno uresničiti jasna pravila, ki opredeljujejo strukturo poveljevanja in upravljanja kriznih razmer v administraciji Parlamenta, ter pričakuje, da si bo GD predsedstvo za to prizadeval;

45.

je zaskrbljen zaradi vse večjega števila manjših prekrškov v prostorih Parlamenta, predvsem kraje osebnih predmetov, kot so aktovke, prenosni računalniki, mobilni telefoni itd.; podpira vsa prizadevanja administracije za boljšo varnost v prostorih Parlamenta;

46.

je seznanjen s tem, da je Parlament leta 2005 kupil šest optičnih bralnikov teles po analizi varnostnih tveganj in po priporočilu zunanjega svetovalca; ugotavlja, da je po nakupu teh optičnih bralnikov Parlament glasoval proti njihovi uporabi na letališčih; zato poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost prodaje optičnih bralnikov; poziva administracijo, naj pred podobnim nakupom v prihodnosti obvesti poslance in jih vključi v postopek odločanja;

47.

ugotavlja, da je leta 2007 oddelek za politike v GD IPOL in EXPO v celoti deloval s splošnim proračunom 6 519 600 EUR; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila glavna naloga nudenja pomoči delu parlamentarnih organov vse bolje uresničena; pozdravlja pristop oddelkov za politike, da je kakovost glavni cilj pri zagotavljanju zunanjih strokovnih delavcev, in poziva te oddelke, naj podrobno obravnavajo, kateri model sklenitve pogodb lahko doseže najvišjo kakovost posvetovanja za odbor, ki to posvetovanje potrebuje;

48.

ugotavlja, da je pri GD za informiranje vse več povpraševanja po avdiovizualnih projektih in uresničevanju centra za obiskovalce, pri katerem se začenja zadnja faza izvrševanja; je glede tega seznanjen z dolgimi in težkimi postopki, povezanimi s pripravami na novi center za obiskovalce, kar je pripeljalo do 13 postopkov javnih naročil in 20 različnih pogodb;

49.

poziva generalnega sekretarja, naj nova delovna mesta, predvidena za projektno ekipo centra za obiskovalce za leto 2009, zapolni čim prej, da bo center lahko odprt za javnost v začetku leta 2010;

50.

pozdravlja delo GD za informiranje pri pripravi projekta spletne televizije WEB-TV, ki je po nekaterih težavah v začetni fazi zbiranja naročil sedaj v testni fazi; je seznanjen z dejstvom, da je testna faza potekala v obdobju od septembra 2008 do marca 2009 ter da se je marca 2009 začela kampanja za osveščanje javnosti, da bi z njo obveščali državljane in pritegnili njihovo pozornost; je seznanjen s težavami, povezanimi s prvo spletno televizijo na svetu, ki bo delovala v več kot 20 jezikih;

51.

pozdravlja preglednost, ki jo k delu Parlamenta prispeva spletna televizija WEB-TV, saj so seje odborov, predstavitve in druge dejavnosti predstavljene na spletu in zainteresirani državljani lahko v živo spremljajo najbolj zanimive teme;

52.

ugotavlja, da je predsedstvo dne 22. oktobra 2007 soglasno sprejelo strategijo in akcijski načrt za evropske volitve v letu 2009, katerega prva faza izvajanja se je začela v letu 2008, svoj vrhunec pa bo dosegel tik pred evropskimi volitvami;

53.

pozdravlja vedno večje vključevanje Parlamenta v evropsko družbeno in kulturno življenje, kot dokazujejo naslednji dogodki: nagrada Lux, nagrada Evropskega parlamenta za novinarstvo, nagrada državljanov, evropska mladinska nagrada Karla Velikega, nagrada Energy Globe, AGORA in evropski mladinski medijski dnevi; vsi ti dogodki so se začeli v letu 2007 poleg tradicionalnih dogodkov;

54.

ugotavlja zadovoljstvo uporabnikov nove avdiovizualne infrastrukture v stavbi JAN v Bruslju, ki je bila vzpostavljena med letoma 2006 in 2008 za zagotovitev sodobne opreme za medijske in notranje službe;

55.

pozdravlja napredek v upravljanju informacijskih pisarn, kjer se je v skladu z informacijami notranjega revizorja med predstavitvijo v pristojnem odboru dne 20. januarja 2009 očitno izboljšalo zlasti finančno poslovodenje; poudarja pomembnost nove izjave o poslanstvu informacijske pisarne Parlamenta, ki naj bi izboljšala prepoznavnost in dostopnost za državljane;

56.

obžaluje, da so odločitve o ključnih mestih v GD informiranje vzele zelo veliko časa, pri čemer so bila vodilna mesta nezapolnjena, obstoječi vodilni zaposleni pa so imeli dodatno delo;

57.

pozdravlja uvedbo programa Streamline, ki ga je uvedel GD za kadrovske zadeve, saj omogoča znatno povečanje učinkovitosti in enostavno uporabo vsem zaposlenim;

58.

pozdravlja pregled, ki ga je izvedel GD za kadrovske zadeve; poziva GD za kadrovske zadeve, naj nadaljuje s pregledom in uporabi podoben pristop, kot ga je pri pregledu uporabila Komisija, saj ta vodi do večjih izboljšav pri razporejanju kadrov in učinkovitosti;

59.

ugotavlja, da so prehodne določbe, ki uvajajo množitelj (Priloga XIII kadrovskih predpisov), sprejet z reformo, tako nepregledne in celo protislovne (16), da so povzročile različna tolmačenja med posameznimi institucijami in številne primere na Sodišču Evropskih skupnosti; poudarja pomembnost nedvoumnosti in enostavnosti pri pripravi zakonodajnih besedil; vztraja, da mora biti prehodno obdobje s sistema plač pred letom 2004 na novi sistem plač, uveden z reformo, čim krajše (v predreformnem obrazložitvenem dokumentu Komisije je bil konec prehodnega obdobja predviden do konca leta 2006) in z zanimanjem pričakuje rezultat analize, ki naj bi jo s tem v zvezi izvedla delovna skupina, ki jo je ustanovil generalni sekretar;

60.

opozarja, da medtem ko se je z revizijo finančne uredbe na eni strani bistveno povečalo število potrebnega finančnega osebja, se je na drugi strani zmanjšala zmožnost institucije, da pritegne kvalificirano finančno osebje zaradi znatne revizije kadrovskih predpisov v letu 2004, ki vključuje tudi precejšnje znižanje plač in drugih dodatkov, izplačanim novim uradnikom ob nastopu službe;

61.

ugotavlja, da vsaj en generalni direktorat v svojem poročilu o dejavnosti poudarja koristnost naknadnih kontrol pri odkrivanju napak ali slabosti za prihodnje popravke; poudarja, da vsi generalni direktorati sedaj nimajo izvajalca naknadnih kontrol;

62.

zahteva, naj neodvisni zunanji organ oceni splošen učinek reforme kadrovskih predpisov iz leta 2004, analizira stroške in koristi reforme ter zlasti opredeli vse nepredvidene posledice, ki imajo negativen vpliv na delovanje institucij; hkrati poziva generalnega sekretarja, naj naroči študijo o zadovoljstvu uslužbencev;

63.

je seznanjen s pregledom, ki ga je zagotovil generalni sekretar, o številu kandidatov za odprta delovna mesta na ravni, ki je višja od ravni vodje enote; je zaskrbljen, ker je bilo za veliko število teh delovnih mest število kandidatov omejeno (1 ali 2); zahteva sprejem ustreznih ukrepov za povečanje števila notranjih kandidatov za takšna mesta;

64.

obžaluje, da je bila po nakupu stavb SDM, WIC in IP3 v Strasbourgu ugotovljena prisotnost azbesta v precej večjih količinah, kot je prvotno navedel francoski strokovnjak; ugotavlja, da je bila sprejeta odločitev o odstranitvi azbesta v interesu dolgoročne zaščite oseb, ki delajo v omenjenih stavbah, in obiskovalcev;

65.

poziva predsednika in generalnega sekretarja, naj poskrbita, da bodo dela v zvezi z odstranjevanjem azbesta opravljena v skladu z intervencijskim protokolom in poročili strokovnjakov, ki so priložena vprašalniku o razrešnici, in pod stalnim nadzorom strokovnjakov, da se zagotovi optimalna zaščita vseh oseb, ki se začasno nahajajo ali delajo v omenjenih stavbah med potekom del;

66.

ugotavlja, da bo končni izračun stroškov za razširitev športnega centra v Bruslju določen z zaključkom pogajanj, ki so sedaj v teku; poziva generalnega sekretarja, naj predstavi predsedstvu in odboru za proračun končni izračun stroškov pred sprejemom končne odločitve o začetku del; ugotavlja, da doslej opravljena dela niso v skladu z interesi poslancev ali evropskih davkoplačevalcev;

67.

z zaskrbljenostjo se seznanja z izjavo GD za prevajanje iz njegovega poročila o dejavnosti, da se kodeks o večjezičnosti spoštuje samo v 60 % primerov, in da je nespoštovanje kodeksa v določenih odborih dobilo nesprejemljive razsežnosti; meni, da bi vsako oddaljevanje od večjezičnosti resno prizadelo demokracijo in običajno opravljanje nalog poslancev, ter poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pravilno uporabo kodeksa;

68.

podpira predlog generalnega sekretarja, naj predstavi ukrepe za osveščanje uporabnikov prevodov in storitev tolmačenja, vključno z odbori, delegacijami in političnimi skupinami, ter predlaga, da bi morali prihodnji predlogi vključevati navidezno zaračunavanje storitev uporabnikom;

69.

ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 17. novembra 2008 sprejelo bistveno spremenjen kodeks ravnanja;

70.

čestita GD za prevajanje kot tudi GD za tolmačenje in konference za njihovo prizadevanje za hitro prilagajanje velikemu povečanju števila jezikov in sicer z 11 uradnih jezikov v letu 2004 na 23 jezikov v letu 2009;

71.

ugotavlja, da so se delovni pogoji tolmačev v tem parlamentarnem obdobju poslabšali zaradi vedno večjega delovnega pritiska in prepodrobnega tolmačenja pravil o službenih potovanjih; poziva GD za tolmačenje in konference, da čim prej preuči to vprašanje, da bi se izboljšala motivacija tolmačev; poudarja, da se te težave največkrat pojavijo pri kombinacijah glavnih jezikov, ki imajo zaradi ravni povpraševanja po njihovih storitvah precej bolj zapolnjen urnik;

72.

poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi pregled sej za leto 2007 in po možnosti za leto 2008, ki so bile odpovedane tako pozno, da tolmačev in drugega pomožnega osebja ni bilo mogoče več prerazporediti, vključno s skupnimi stroški, in komu so bili zaračunani;

73.

se seznanja z delom delovne skupine za poenostavitev; poziva generalnega sekretarja, naj predloži kratko poročilo svojemu pristojnemu odboru o rezultatih delovne skupine; pričakuje, da se pred predvidenimi spremembami finančnih pravil pozove odbor, da poda uradno mnenje;

74.

vztraja, da bi morala biti pravila za izvajanje statuta poslancev jasna in enostavna za njihovo spoštovanje;

75.

poziva generalnega sekretarja, naj uvede storitev, ki bo od julija 2009 na voljo vsem poslancem za svetovanje glede pravilnega izvajanja pravic in obveznosti iz novega statuta za poslance in ustrezne obravnave pogodb pomočnikov;

76.

meni, da bi morali biti poslanci pri opravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti upravičeni do uporabe načina prevoza, ki najbolje ustreza njihovemu razporedu parlamentarnega dela, ki je najbolj udoben, hiter in najcenejši za Parlament;

77.

poziva generalnega sekretarja, da za hitro izvajanje novega statuta za pomočnike da na voljo potrebne finančne in človeške vire;

78.

poziva, naj neodvisni organ opravi splošno analizo dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti in uspešnosti pogodb z zunanjimi ponudniki storitev na področjih, kot je informacijska tehnologija, varnost, gostinstvo, urad za potovanja, vzdrževanje čistoče stavb, s poudarkom na:

79.

priporoča, da notranji revizor Parlamenta upošteva omenjena področja in vprašanja pri opravljanju analize tveganja, na kateri bodo temeljili prihodnji delovni programi Parlamenta;

80.

opozarja, da so bile v letu 2007 glede na predstavitev notranjega revizorja pred pristojnim odborom dne 20. januarja 2009 večje težave pri upravljanju informacijske tehnologije v Parlamentu, ki zahtevajo pomembne spremembe v strukturi, tradiciji in upravljanju politike institucije na področju informacijske tehnologije; meni, da je treba nemudoma zagotoviti vse pomembne predpostavke za sodobno upravljanje z informacijsko tehnologijo in orodja načrtovanja, ki bi ta sektor Parlamenta približal standardu COBIT (Control Objectives for Information and related Technology);

81.

poudarja, da ta cilj zahteva poglobljeno analizo potreb Parlamenta in strategij, da bi uskladili politične zahteve z instrumenti informacijske tehnologije, ob upoštevanju vedno bolj digitaliziranega globalnega okolja, pri čemer bi morala biti politična usmeritev vodilna sila za doseganje osnovnega cilja, ki bi ga morali v celoti podpirati instrumenti informacijske tehnologije; meni, da bo ta pristop možen šele, ko bodo vzpostavljene strukture upravljanja informacijske tehnologije; zato poziva predsedstvo, naj v zvezi s tem sprejme ustrezne odločitve;

82.

pozdravlja dosežek generalnega sekretarja – kot odgovor na predhodne resolucije o razrešnicah, poročila Računskega sodišča in notranjega revizorja – da je prejel potrebne podporne dokumente za rešitev praktično vseh zahtevkov (99,9 % zneska) za obdobje 2004–2007; se seznanja s poenostavitvijo postopka obravnave zahtevkov, ki je bil uveden 13. decembra 2006, v skladu s katerim poslancem ni več treba predložiti računov in obračunov pristojbin, ki jih izdajo plačilni zastopniki in ponudniki storitev, vendar jih morajo hraniti; poslanci morajo namesto tega predložiti kopije „izkazov o izdatkih“ in „potrdil o zaračunanih zneskih“, ki jih izdajo plačilni zastopniki in ponudniki storitev;

83.

opominja na odstavka 59 in 61 resolucije o razrešnici za finančno leto 2006 (17); poziva generalnega sekretarja, da administracija poslance, ki so ravnali v skladu s pravili o uporabi dodatka za pisarniško pomoč poslancem, o tem pisno obvesti;

84.

pozdravlja zavezo generalnega sekretarja med predstavitvijo v pristojnem odboru 20. januarja 2009, da bodo poslanci z julijem 2009 dobili na voljo vsaj enega uradnega plačilnega agenta na državo članico, ki ga bo zaposlil Parlament za vodenje pogodb in vseh povezanih zadev v zvezi z lokalnimi pomočniki poslancev, pri čemer bo upošteval drugo možnost, predvideno v izvedbenih pravilih;

85.

poziva predsedstvo, naj zagotovi, da bodo lokalni pomočniki imeli enak dostop do vseh stavb Parlamenta v treh krajih dela;

86.

pozdravlja dejstvo, da so računovodski izkazi političnih skupin objavljeni na spletni strani Parlamenta (18), skupaj z njihovimi notranjimi finančnimi pravili; vendar poudarja zelo različno naravo notranjih finančnih pravil, ki so jih pripravile posamezne politične skupine;

87.

ugotavlja, da so bila v letu 2007 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0 0 uporabljena, kot sledi:

88.

poudarja, da so zunanji revizorji v letu 2007 podali mnenje s pridržki glede računovodskih izkazov dveh političnih skupin;

89.

ugotavlja, da je predsedstvo brez razprave na svojem zasedanju 7. julija 2008 pri obravnavi svojega sklepa o zaključku računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 za politične skupine:

90.

nadalje ugotavlja, da so bili računovodski izkazi bivše politične skupine ITS, ki je razpadla 14. novembra 2007, predloženi predsedniku odbora za proračunski nadzor dne 4.novembra 2008 in so vsebovali potrdilo revizorja: (i) ki je vključevalo mnenje s pridržki v zvezi z neustreznimi notranjimi kontrolami, o katerih priča izplačilo plač zaposlenim brez pogodbe; in (ii) ki se je nanašalo na disciplinske postopke proti bivšim zaposlenim;

91.

ugotavlja, da je skupina ITS aprila 2008 vrnila Parlamentu neporabljena sredstva svoje subvencije v višini 317 310,23 EUR;

92.

ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 7. julija 2008 pri obravnavi svojega sklepa o zaključku računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007 za politične skupine, sprejel odločitev brez razprave, odobril končna poročila o izvajanju zadevnih programov dejavnosti in računovodske izkaze političnih strank, ki so subvencionirane iz proračuna Parlamenta;

93.

ugotavlja, da so bila v letu 2007 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 0 uporabljena, kot sledi:

94.

poudarja, da so revizorji v vseh poročilih brez pridržkov potrdili, da so bili predloženi računovodski izkazi v skladu z bistvenimi zakonskimi predpisi Uredbe (ES) št. 2004/2003 (21) in da so prikazovali resnično in zanesljivo podobo stanja političnih strank ob koncu proračunskega leta 2007; ugotavlja, da je bila ocena notranjega revizorja Parlamenta v zvezi s skladnostjo z zadevnimi predpisi nekoliko bolj kritična;

95.

naroča svojemu generalnemu sekretarju, da računovodske izkaze in poročila revizorjev v zvezi s subvencioniranimi političnimi strankami objavi na spletni strani Parlamenta;

96.

zahteva, da je njegov pristojni odbor obveščen o ukrepih po poročilu internega revizorja, objavljenem avgusta 2007, o izvajanju predpisov o prispevkih političnim strankam na evropski ravni (sklicevanje na odstavek 55 resolucije Parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici za leto 2006);

97.

ugotavlja, da tako kot leta 2005 in 2006, izvrševanje proračuna pri dveh političnih strankah (AEN in PDE) ni potekalo v skladu z začasnim proračunom, in da je odredbodajalec dobil nalog za povrnitev sredstev za leto 2007, in sicer:

98.

opozarja, da se je predsedstvo na svoji seji dne 8. oktobra 2008 seznanilo s predlaganim kodeksom ravnanja za volilne kampanje političnih strank v okviru evropskih volitev;

99.

opozarja, da so bile v skladu z Uredbo (ES) št. 1524/2007 (22) prvič v letu 2008 obravnavane prošnje za financiranje evropskih političnih ustanov iz Parlamenta; naroča svojemu pristojnemu odboru, da preuči uporabo teh sredstev v svoji razrešnici za proračunsko leto 2008;

100.

se seznanja z dejstvom, da je spomladi 2008 shema imela 1 113 članov, vključno z 478 aktivnimi poslanci (61 % skupnega števila poslancev), 493 upokojencev (od katerih je bilo 56 družinskih članov pokojnih poslancev) in 142 nekdanjih poslancev;

101.

poudarja, da so dne 31. decembra 2007 sredstva sklada znašala 214 887 336 EUR; ugotavlja, da je donosnost investicij v letu 2007 znašala 1,2 %;

102.

se v zvezi z računovodskimi izkazi ASBL, ki upravlja prostovoljni pokojninski sklad poslancev, seznanja z izjavo neodvisnih revizorjev, da je bilo premoženje ASBL brez izražanja pridržka k njihovemu mnenju aktuarsko pomanjkljivo za 30 917 229 EUR na dan 31. decembra 2007 (2006: 26 637 836 EUR);

103.

se nadalje seznanja z izjavo zunanjega revizorja, da nosi finančno odgovornost za plačila pokojnin Parlament, kot določa člen 27 statuta poslancev Parlamenta, ki ga je sprejel Parlament, in ki zagotavlja, da se pridobljene pravice v celoti ohranijo;

104.

meni, da ta razlaga ni povsem v skladu s prvotno zamislijo prostovoljnega pokojninskega sklada kot samoupravne enote izven struktur institucije; poziva svojo pravno službo, da pred začetkom veljavnosti novega statuta poda svoje mnenje glede vprašanja, ali so pokojninski sklad sam in njegovi člani tisti, ki nosijo izključno finančno odgovornost za prostovoljni pokojninski sklad ali je to Parlament, pri čemer mora nedvomno upoštevati interese evropskih davkoplačevalcev;

105.

je seznanjen z namero, da se Parlament in sklad pogajata o konvenciji; poudarja, da Parlament v sedanjih gospodarskih razmerah v nobenem primeru ne bo zagotovil dodatnega denarja iz proračuna za kritje primanjkljaja sklada, kot je to storil v preteklosti, ter, če mora Parlament jamčiti pokojninske pravice, potem bi moral imeti tudi popoln nadzor nad skladom in njegovo naložbeno politiko;

106.

opozarja na zaključke neodvisnega aktuarskega ocenjevanja (23) prostovoljne pokojninske sheme, ki ga je naročil Parlament, da (i) je bil denarni tok nezadosten za financiranje izplačil pokojnin do 2015 in da bi bilo treba zato začeti z unovčenjem sredstev, da bi lahko izplačali zapadle pokojnine, in (ii) če predpostavljamo, da so predpostavke, ki jih je uporabil aktuar sheme, pravilne, potem bo sklad imel na dan prenehanja presežek; ugotavlja, da je generalni sekretar naročil novo aktuarsko študijo, ki bo preučila stanje glede na sedanjo finančno krizo;

107.

pozdravlja informacije, da člani sklada sedaj vplačujejo v sklad prispevek v višini ene tretjine iz zasebnih zunanjih računov, namesto da jim administracija Parlamenta samodejno odbije prispevek, h čemur so pozivale že prejšnje resolucije o razrešnicah;

108.

vendar ugotavlja, da se za namene osnovne pokojninske sheme iz Priloge III k Pravilom o stroških in nadomestilih za poslance prispevki poslancev še vedno zbirajo iz nadomestila za splošne stroške;

109.

ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji dne 22. oktobra 2007 sprejelo odločitev, da ne bo upoštevalo priporočila Evropskega varuha človekovih pravic (pritožba 655/2006/(SAB)ID), v skladu s katerim bi moral Parlament omogočiti dostop do seznama članov prostovoljne pokojninske sheme, kljub pozitivnemu mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; poziva predsedstvo, naj preuči svoje stališče in javno objavi seznam vseh končnih upravičencev do evropskih sredstev v skladu z nasvetom pravne službe Parlamenta in v skladu s politiko preglednosti Unije;

110.

opozarja, da sta dne 27. novembra 2007 predsednik in generalni sekretar podpisala Sporazum o okoljskem certificiranju parlamentarnih stavb in da je generalni sekretar hkrati sprožil postopke, ki jih Parlament potrebuje za vpis na seznam organov, ki sodelujejo v EMAS (shema za okoljsko ravnanje in presojo) v Belgiji, Franciji in Luksemburgu;

111.

poudarja, da Parlament sedaj ima certifikat EMAS za vse tri kraje dela in da je edina EU institucija s certificirano okoljsko politiko;

112.

poudarja, da je predsedstvo dne 18. junija 2007 določilo 30 % zmanjšanje emisij ogljika do leta 2020 kot prvi in glavni cilj sistema okoljskega ravnanja, v skladu s sklepom Parlamenta z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005;

113.

poziva generalnega sekretarja, naj pravočasno za postopek razrešnice v naslednjem letu obvesti pristojne odbore o vseh ukrepih, ki so sledili v odgovoru na priporočila v resoluciji Parlamenta z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005 v zvezi z ukrepi za varovanje okolja, vključno z natančnimi podatki o prispevku k zmanjšanju emisij CO2 do takrat;

114.

ugotavlja, da je leto 2007 zaznamovala rešitev primera v zvezi z razliko v višini 4 136 125 BEF med tekočimi računi in splošnimi računovodstvom, vzpostavljenim leta 1982; nadalje ugotavlja, da je bilo vprašanje jamstvenih računov, kar se tiče skrbnika računa in takratnega pomočnika računovodje kasneje prav tako razrešeno.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 (1),

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (C6-0417/2008) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki sprejme sklep o razrešitvi, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2007,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2007 skupaj z odgovori revidiranih institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (4),

—

ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 190/2003 generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (IIA) (7),

—

ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0150/2009),

A.

ker Svet Parlamentu ne želi posredovati celotne dokumentacije o izvrševanju proračuna ter letnega poročila o dejavnostih in je posredoval le letno poročilo o dejavnostih svojega notranjega revizorja,

B.

ker Svet odklanja udeležbo na uradnem sestanku s Parlamentom na temo podelitve razrešnice,

C.

ker je bilo v sklepih Evropskega sveta iz Kölna z dne 3. in 4. junija 1999 predvideno, da se Svetu dodelijo operativne zmogljivosti na področju okrepljene skupne evropske varnostne in obrambne politike (SEVOP),

D.

ker je Svet v Sklepu št. 190/2003 odločno pojasnil, da na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) izvršuje proračunska sredstva v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in zlasti da je „Generalni sekretar Sveta/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko […], ki mu pomaga namestnik Generalnega sekretarja, v celoti odgovoren za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev iz oddelka II – Svet splošnega proračuna Evropske unije in stori vse potrebno za dobro ravnanje z njimi. Proračunska sredstva izvršuje v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti“,

E.

ker je bil s Sklepom Sveta 2004/197/SZVP z dne 23. februarja 2004 (8) vzpostavljen mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov v zvezi z operacijami Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, imenovan ATHENA, in ker ta sklep skupaj s Sklepom 2004/582/ES predstavnikov vlad držav članic z zasedanja Sveta dne 28. aprila 2004 o privilegijih in imuniteti, zagotovljenih Atheni (9), vzpostavlja mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov v zvezi z operacijami Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, dodeli privilegije in imunitete ter Svetu podeli operativna pooblastila,

F.

ker Sklep Sveta 2000/178/SZVP z dne 28. februarja 2000 o pravilih za domače izvedence na vojaškem področju, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, v začasnem obdobju (10), in Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (11) določata, da odhodki, ki nastanejo ob napotitvi vojaških strokovnjakov iz držav članic, bremenijo proračun Sveta,

G.

ker je letno poročilo Sveta o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, predstavljeno Evropskemu parlamentu v okviru uporabe točke 43 Medinstitucionalnega sporazuma, v obsegu omejeno na opis dejavnosti SZVP, na primer skupnih stališč, skupnih ukrepov in izvedbenih sklepov,

1.

ugotavlja, da je imel Svet leta 2007 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v znesku 650 milijonov EUR (2006: 626 milijonov EUR), s stopnjo izkoriščenosti 81,89 %, ki je nižja kot 2006 (91,79 %) in pod povprečjem drugih institucij (93,82 %);

2.

znova potrjuje svoje stališče, zavzeto v resoluciji z dne 25. aprila 2002 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2000, da „[…] Evropski parlament in Svet v preteklosti nista pregledovala izvrševanja ustreznih oddelkov proračuna; meni, da bi bilo treba z ozirom na čedalje bolj operativno naravo odhodkov, financiranih iz upravnega proračuna Sveta, na področjih zunanjih zadev, varnostne in obrambne politike ter pravosodja in notranjih zadev razjasniti področje uporabe te ureditve, da bi se razlikovalo med tradicionalnimi upravnimi odhodki in operacijami s področja novih politik“ (12);

3.

se ne strinja z mnenjem Sveta, da gre dejstvo, da Parlament in Svet v preteklosti nista pregledovala izvrševanja ustreznih oddelkov proračuna, pripisati prijateljskemu sporazumu; meni, da bi bilo treba z ozirom na čedalje bolj operativno naravo odhodkov tudi odhodke Sveta pregledati na enak način kot odhodke drugih institucij, torej v okviru postopka za podelitev razrešnice, kakor ga predvideva člen 276 Pogodbe;

4.

ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v odstavku 3 resolucije z dne 22. aprila 2008 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2006, in sicer: „obžaluje, da Svet v nasprotju z drugimi institucijami Evropskemu parlamentu ne posreduje letnega poročila o dejavnosti, pri čemer se sklicuje na prijateljski sporazum iz leta 1970 […], in odsotnost kakršne koli ustrezne zahteve v finančni uredbi; poziva Svet, naj znova pretehta odločitev o tem, da ne bo objavil in Parlamentu posredoval poročila o dejavnosti, tako da bi bil odgovornejši do širše javnosti in davkoplačevalcev“ (13); opozarja, da je ta izjava popolnoma v skladu tudi z odstavkoma 44 in 45 resolucije z 19. februarja 2008 o preglednosti pri finančnih zadevah (14); zahteva, naj Svet ponovno preuči sklep, da letnega poročila o dejavnosti ne bo objavil na svoji spletni strani;

5.

ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v odstavku 12 resolucije z dne 24. aprila 2007 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2005, in sicer: „poziva k čim večji preglednosti na področju skupne zunanje in varnostne politike; od Sveta zahteva, da v skladu s točko 42 Medinstitucionalnega sporazuma […] zagotovi, da se v njegovem proračunu ne pojavijo nikakršni odhodki iz poslovanja za skupno zunanjo in varnostno politiko; si pridržuje pravico, da po potrebi sprejme potrebne ukrepe, če se krši sporazum“ (15);

6.

zahteva, da Svet za vsak člen in postavko v okviru naslova 3 (Izdatki za posebne naloge, ki jih izvaja institucija) navede točno naravo odhodkov, da bo lahko Parlament preveril, da noben izmed izdatkov pri izvrševanju proračuna Sveta ni operativne narave, kakor zahteva Medinstitucionalni sporazum;

7.

znova poudarja svoje stališče, izraženo v odstavku 58 resolucije z dne 23. maja 2007 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije – 2005 (16), in sicer: „meni, da je pravo oceno finančnih posledic za proračun EU doslej oviralo pomanjkanje proaktivnega obveščanja s strani Sveta, […]; meni, da je s podpisom novega Medinstitucionalnega sporazuma sedaj nastopil čas za izvajanje tako besedila kot vsebine teh določb, ki so bile sedaj jasno formalizirane“;

8.

meni, da naloge načrtovanja, priprave in nadzora posamezne operacije, ki jih opravlja osebje za SZVP v sekretariatu Sveta, sodijo med osnovne in temeljne dele te operacije in da so izvedene v okviru izvajanja politik in operacij, ne pa v okviru običajnega dela v sekretariatu Sveta;

9.

je osupel nad ugotovitvijo, da je bil precejšen del sredstev (do 66 %) proračunske postavke 2 2 0 2 prerazporejen s stroškov tolmačenja na postavko za potne stroške delegatov EVOP/SZVP; ugotavlja, da je šlo v letu 2006 za znesek v višini 12 672 984 EUR in zahteva, da se ga obvesti o znesku iz te postavke za leto 2007; zaradi boljše preglednosti zahteva, da se za te namene izdela ustrezna proračunska postavka;

10.

zahteva preglednost v zvezi s sredstvi, ki jih je porabil koordinator EU za boj proti terorizmu in ki so bila porabljena zanj;

11.

poziva Svet, naj Parlamentu posreduje naknadno oceno posameznih ukrepov s področja EVOP;

12.

znova potrjuje stališče, ki ga je zavzel v odstavku 47 zgoraj navedene resolucije z dne 23. maja 2007, in sicer: „[…] ponovno izraža svoje razočaranje, da je sodelovanje s Svetom doslej v bistvu omejeno na opis dejavnosti SZVP v preteklem letu, kot v preambulah letnih poročil navaja celo sam Svet, namesto da bi se s Parlamentom na začetku vsakega leta dejansko posvetoval o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah za tisto leto, vključno s finančnimi posledicami, kot to določa člena 28 Pogodbe EU, ter mu nato poročal, ali, in če je odgovor pritrdilen, kako je upošteval njegov prispevek, ter poudarja, da takšna praksa dejansko krši bistvene določbe člena 21“;

13.

ugotavlja, da je Svet sprejel sklep, ki preprečuje morebitna preostala izplačila, povezana z nadomestnim dopustom ob upokojitvi, in vzpostavi obvezen sistem za popolno odpravo vseh preostalih zalog neizkoriščenega letnega dopusta do leta 2009; poziva Svet, naj spoštuje rok, ki ga je določil sam;

14.

pozdravlja dejstvo, da od 1. januarja 2008 deluje nov integriran sistem za upravljanje in finančni nadzor (SAP), ki so ga na medinstitucionalni osnovi razvili Svet, Računsko sodišče in Sodišče Evropskih skupnosti in ki navedenim trem institucijam prinaša precejšen proračunski prihranek, prav tako pa povečuje učinkovitost;

15.

obžaluje, da sodeč po letnem poročilu o dejavnostih notranjega revizorja Svet ni uspel zapolniti prostih delovnih mest v službi za notranjo revizijo;

16.

upošteva dejstvo, da je sodeč po navedenem poročilu o dejavnostih notranji revizor predlagal popolno odpravo proračuna „comptes hors“; od Sveta zahteva, naj takoj in v celoti ukine vse tovrstne račune;

17.

zahteva, da Svet odpravi težavo s pregledom računov, kakor je priporočal notranji revizor Sveta;

18.

meni, da bi bilo treba večkratne in doslej vselej zavrnjene zahteve Parlamenta po večji preglednosti in možnosti natančnejšega nadzora nad odhodki Sveta na področju SZVP/EVOP podkrepiti s proračunskimi dopolnili, katerih cilj bi bil, da se nekatere ustrezne proračunske vrstice iz proračuna Sveta za 2010 uvrstijo v rezervo;

19.

spominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 4. decembra 2008 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 8/2007 glede upravnega sodelovanja na področju DDV (17) pozval Svet, naj sprejme uradne zaključke glede ugotovitev Računskega sodišča; obžaluje, da Svet ni upošteval te zahteve; poziva Svet, naj posreduje informacije pristojnemu parlamentarnemu odboru glede razlogov, zakaj ni sprejel uradnih zaključkov, in o nadaljnjih ukrepih glede tega posebnega poročila;

20.

zahteva, da Evropsko računsko sodišče v naslednjem letnem poročilu nameni posebno pozornost proračunskemu izvrševanju Sveta;

21.

Razlogi za odložitev so naslednji:

22.

poziva generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za SZVP, da pristojnemu odboru Parlamenta najkasneje do 15. maja 2009 predloži izčrpen pisen odgovor na naslednja vprašanja:

23.

poziva generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za SZVP, da pristojnemu odboru Parlamenta najkasneje do 15. maja 2009 predloži:

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 (1),

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov evropskih skupnosti za proračunsko leto 2007 – zvezek I (SEK(2008) 2359 – C6-0415/2008) (2),

—

ob upoštevanju letnih poročil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (COM(2008) 629, KOM(2008) 628) in dokumentov služb Komisije, ki so priloženi tem poročilom (SEK(2008) 2579, SEK(2008) 2580),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2007“ (COM(2008) 338),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2007 (COM(2008) 499), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008) 2361),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2006“ (COM(2008) 112),

—

ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela dne 3. maja 2006 (COM(2006) 194),

—

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu „enotne revizije“ (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti) (3),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (COM(2005) 252),

—

ob upoštevanju Akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (COM(2006) 9), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede Akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (COM(2007) 86) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007) 311),

—

ob upoštevanju prvega polletnega poročila o rezultatih uresničevanja akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole z dne 19. julija 2006 (SEK(2006) 1009), predloženega na zahtevo Parlamenta, izraženo v resoluciji, ki je priložena razrešnici za proračunsko leto 2004,

—

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic in „nacionalnih izjavah“ držav članic in revizijskem delu nacionalnih revizijskih institucij v zvezi s sredstvi Skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije v okviru deljenega upravljanja strukturnih ukrepov (COM(2008) 97),

—

ob upoštevanju sporočila komisarjev Hübnerjeve in Špidle Komisiji, ki sta predložila vmesno poročilo o izvajanju akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge v okviru deljenega upravljanja Komisije za strukturne ukrepe (SEK(2008) 2756) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008) 2755),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede Akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (COM(2008) 110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008) 259),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij (5) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2008 o enotnemu razumevanju koncepta dopustnega tveganja napake (COM(2008) 866) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SEK(2008) 3054),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 10. februarja 2009 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007 (5587/2009 – C6-0055/2009),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 10. februarja 2009 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007 (5589/2009 – C6-0056/2009),

—

ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju člena 246 in naslednjih členov Pogodbe ES o Računskem sodišču,

—

ob upoštevanju mednarodnih standardov revidiranja in mednarodnih računovodskih standardov, zlasti tistih, ki se uporabljajo v javnem sektorju,

—

ob upoštevanju mednarodnega medsebojnega pregleda Evropskega računskega sodišča,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti (7), zlasti naslova V, poglavje 3, ki se nanaša na starostne in invalidske pokojnine, in Priloge XII, ki določa izvedbene določbe za člen 83a Kadrovskih predpisov,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (9), in zlasti člena 14(2) in (3) Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0168/2009),

A.

ker člen 274 Pogodbe o ES predvideva, da je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna Skupnosti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in v sodelovanju z državami članicami,

B.

ker mora Komisija storiti vse za polno podporo pobud za izboljšanje kakovosti finančnega poslovodenja z namenom, da se od Računskega sodišča pridobi pozitivna izjava o zanesljivosti,

C.

ker člen 184 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 predvideva revizijo finančne uredbe, kadar koli se zdi potrebno in najmanj vsaka tri leta, in ker se bo tekoče triletno obdobje zaključilo 1. januarja 2010; ker isti člen določa, da Parlament lahko zahteva spravni postopek,

D.

ker se zdi, da politična moč Evropskih skupnosti glede neizvajalskih agencij (ki je pogoj za vključitev računovodskih izkazov slednjih v konsolidirane računovodske izkaze Evropskih skupnosti) iz leta v leto narašča, in ker je njihovo mesto v političnem organigramu operativnih organov Skupnosti postopoma postavljeno v senco,

E.

ker je za izvajanje politike Unije značilno „deljeno upravljanje“ proračuna Skupnosti med Komisijo in državami članicami, kar predstavlja približno 80 % odhodkov Skupnosti, s katerimi upravljajo države članice,

F.

ker je v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007 (10) o razrešnici za proračunsko leto 2005 Parlament predlagal, da mora biti vsaka država članica sposobna prevzeti odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU, bodisi z enotno nacionalno izjavo o upravljanju bodisi v obliki več izjav znotraj nacionalnega okvira,

G.

ker v letnem poročilu za proračunsko leto 2007 Računsko sodišče poudarja, da v okviru vrednotenja napredka pri vzpostavitvi integriranega okvira notranje kontrole „narava porabe EU pomeni, da je glavno tveganje napake na ravni končnega upravičenca“ (točka 1.47),

H.

ker mora biti predložitev letnih povzetkov revizij, razpoložljivih izjav na področju deljenega upravljanja z uporabo točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11), prvi korak k nacionalnim izjavam o upravljanju in bistveno prispevajo k izboljšanju upravljanja proračuna Skupnosti s skupnim osnovnim ciljem pridobitve pozitivne izjave o zanesljivosti za vse izdatke Unije,

I.

ker je v svojem mnenju št. 2/2004 o modelu „enotne revizije“ (12) Računsko sodišče na ravni Unije uvedlo koncept dopustnega tveganja napake in ker je izjavilo, da je „vsak kontrolni sistem kompromis med stroški za izvajanje opredeljene intenzivnosti pregledov na eni strani in koristmi teh postopkov na drugi strani. V kontekstu Skupnosti pomeni koristi zmanjšanje tveganja razsipne porabe sredstev in omejitev tveganja napake na sprejemljivo raven“,

J.

ker v letnem poročilu za proračunsko leto 2007 Računsko sodišče meni, da so „stroški kontrol pomembno vprašanje za proračun Unije in za države članice“ ter da je „ravnovesje med stroški in preostalim tveganjem za posamezna področja porabe tako pomembno, da bi moralo biti odobreno na politični ravni (tj. s strani organa […] za razrešnico) v imenu državljanov Unije“ (točki 1.52(b) in (c), in ker v točki 2.42(c) svojega letnega poročila za leto 2007 Računsko sodišče priporoča doseganje napredka pri nadaljnjem razvoju koncepta sprejemljivega tveganja,

K.

ker je Ekonomsko-finančni svet v odstavku 5 svojih sklepov z dne 8. novembra 2005 ocenil, da so vzpostavitev integriranega notranjega nadzora ter jasnost in poenostavitev zakonodaje, ki velja za nadzor, bistvenega pomena, in je od Komisije zahteval, da oceni stroške kontrol po področjih odhodkov,

L.

ker je slovensko predsedstvo Sveta junija 2008 menilo, da „je treba v skladu s sklepi Evropskega sveta iz leta 2005, […] doseči soglasje med Evropskim parlamentom in Svetom glede sprejemljivega tveganja v osnovnih transakcijah ob upoštevanju stroškov in koristi kontrol v okviru različnih politik in vrednosti zadevnih izdatkov“ (13),

M.

ker pa je potreben dialog med zunanjim revizorjem (Računsko sodišče) in revidirancem (Komisija), je nesporno, da mora zunanji revizor z uporabo mednarodnih standardov revidiranja, ki ostajajo splošni okvir proračunskega nadzora, oceniti tveganja, na osnovi katerih utemeljuje svojo izbiro revizijskih postopkov,

N.

prav tako meni, da strošek kontrole ni odvisen le od ravni dopustne napake, ampak tudi od zapletenosti organizacije subjekta, ki se ga revidira in kakovosti njegove notranje kontrole,

O.

ker z uporabo mednarodnih standardov revidiranja zunanji revizor izbira ustrezne metode za izbiro elementov, ki jih bo revidiral, da bi pridobil dokazne elemente za dosego ciljev njegovih revizijskih dokazov; ker (poleg tega), če je izbira metod odvisna od okoliščin, sta glavna dejavnika revizijsko tveganje in cilj učinkovitosti kontrol; ker mora nenazadnje zunanji revizor zagotoviti, da uporabljene metode zagotavljajo zadostne in ustrezne dokazne elemente za dosego ciljev preverjanja,

P.

ker je Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo v novi generaciji programov uskladil akcijske programe, zlasti z uvajanjem enotnega pristopa za revizijo; ker s tem v zvezi, predhodne in naknadne izjave držav članic predstavljajo nove, dodatne dejavnike pri nadzoru in kontroli sistemov,

Q.

ker letni postopek podelitve razrešnice Parlamentu omogoča izvajanje za to ustreznega letnega postopka, ki mu omogoča, da se neposredno poveže z odgovornimi za to poslovodenje in na podlagi rezultatov revizije Računskega sodišča državljanom zagotovi izboljšanje finančnega poslovodenja Unije in s tem ustvarjanje zanesljivejše podlage za odločanje,

R.

ker člen 83 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 določa, da pokojnine bremenijo proračun, in da morajo države članice skupno jamčiti za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov; ker zaposleni vračajo v splošni proračun 10,25 % svojih plač kot prispevek k financiranju pokojninske sheme,

S.

ker člen 83 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 določa, da morajo države članice skupno zagotoviti pokojninski sklad, kar pomeni, da postane to jamstvo veljavno, če ena ali več držav članic ne izpolni obveznosti, vendar to ne pomeni, da Skupnosti nimajo terjatve do držav članic, ki so se za to obvezale,

T.

ker je bilo leto 2007 prvo leto, ko se je izvajal instrument za financiranje razvojnega sodelovanja,

U.

ker je bilo leto 2007 evropsko leto enakih možnosti za vse, ko je bila posebna pozornost namenjena različnim oblikam diskriminacije, s katerimi se ženske pogosto soočajo,

V.

ker uporaba proračunskih sredstev zaradi stalnih razlik med ženskami in moškimi različno vpliva na oba spola,

W.

ker mora Svet v okviru prihodnjega proračunskega postopka upoštevati rezultate in priporočila iz razrešnice za proračunsko leto 2007 ter podpreti predloge reforme za krepitev odgovornosti držav članic za dokončno odpravo težav, ki jih je pred leti ugotovilo Računsko sodišče,

X.

meni, da si morajo Komisija, Svet in Parlament v sodelovanju z Računskim sodiščem postaviti skupni cilj pridobitve pozitivne izjave o zanesljivosti,

1.

pozdravlja nadaljnji napredek, ki so ga dosegle Komisija in nekatere države članice na poti do učinkovitejše porabe sredstev EU in celotnega kontrolnega okolja, ki se odraža v izboljšanjih izjave o zanesljivosti (DAS) Računskega sodišča;

2.

pozdravlja znaten napredek pri opravljenih revizijah, ki ga je v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi dosegla raziskovalna skupnost Komisije pri upravljanju sedmega okvirnega programa; ponovno poudarja, da se je upravljanje sredstev skupne kmetijske politike nadalje izboljšalo, zlasti zahvaljujoč se delovanju integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS); globoko obžaluje, da Grčija v letu 2007 še ni izpolnila svojih obveznosti izvajanja IAKS;

3.

ugotavlja, da je bilo leto 2007 prvo leto zaključka večletnih programov za obdobje 2000–2006 ter da je bilo izterjanih veliko sredstev;

4.

ugotavlja znatne izboljšave na področju raziskav finančnega poslovodenja in tehnološkega razvoja (RTR), kjer so se stopnje napak znižale za več kot 50 % v triletnem presledku; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za poenostavitev, da bi končni upravičenec bolje uporabljal programe;

5.

z zadovoljstvom ugotavlja prizadevanja Komisije na področju sredstev, povezanih s kohezijsko politiko, pri izvajanju akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Komisije v okviru skupnega upravljanja strukturnih ukrepov, sprejetem v okviru razrešnice za leto 2006; upa, da bodo prvi rezultati omenjenega akcijskega načrta in prizadevanja za poenostavitev vidni v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2008;

6.

še naprej je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sposobnosti EU za upravljanje kriznih razmer; meni, da Unija izgublja svojo politično usmeritev, vidnost in odgovornost, ker uporablja mednarodne skrbniške sklade, ki bi jih lahko upravljala Komisija, če bi upoštevala poročila o razrešnicah za leti 2005 in 2006 ter ustvarila lastni pokrizni instrument; je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja kontrole sredstev Skupnosti, ki jih uporabljajo nekatere agencije Združenih narodov, ter njihove nepripravljenosti za zagotavljanje spremljanja primerov goljufij, kadar zadevajo sredstva Skupnosti;

7.

ugotavlja izboljšave v posameznih delih, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti, obžaluje pa, da že štirinajsto leto zapored izjava o zanesljivosti, ki jo je v letnem poročilu za leto 2007 podalo Računsko sodišče, vsebuje mnenje s pridržkom glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; ugotavlja, da Računsko sodišče ocenjuje, da na številnih področjih porabe (kmetijstvo in naravni viri, kohezija, raziskave, energetika in promet, zunanja pomoč, razvoj, širitev, izobraževanje in državljanstvo) na plačila še vedno pomembno vplivajo napake, čeprav v različni meri;

8.

pozdravlja dejstvo, da po poročilu Računskega sodišča pri prihodkih, upravnih odhodkih ter odhodkih, povezanih z gospodarskimi in finančnimi zadevami, ter odhodkih, povezanih z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS), ni pomembnih napak;

9.

ugotavlja, da se zlasti na ravni kontrolnih sistemov položaj izboljšuje, vendar nezadostno in prepočasi;

10.

pozdravlja izjavo Računskega sodišča, po kateri letni računovodski izkazi Evropskih skupnosti v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje Evropskih skupnosti na dan 31. decembra 2007 ter rezultate njihovih transakcij in finančne tokove za proračunsko leto, ki se je takrat končalo (poglavje 1, izjava o zanesljivosti, točka VII); poziva pa Komisijo, naj posveti ustrezno pozornost pripombam, ki jih je predstavilo Računsko sodišče, da bi izboljšali razumljivost in točnost osnovnih računovodskih podatkov;

11.

meni, da je za računovodske izkaze neobičajno izkazovanje negativnega kapitala za –58 600 000 000 EUR in se sprašuje, če zneski, ki se bodo zahtevali od držav članic, ne morejo biti vpisani med sredstva, ker gre za določeno obveznost glede pokojnin zaposlenih, ki so ocenjene na 33 500 000 000 EUR; poziva k nadaljnji specifikaciji drugih zneskov, ki bodo vpoklicani od držav članic v višini 27 900 000 000 EUR; je seznanjen z obrazložitvami, ki jih zagotavlja računovodja Komisije, in dokazujejo skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v javnem sektorju; predlaga, da se posveti pozornost vzpostavitvi pokojninskega sklada Skupnosti, da bi finančne obveznosti do zaposlenih prenesli na zunanje strukture;

12.

ni pojasnjeno, zakaj sredstva, prejeta od Evropskih skupnosti v zvezi s programom Galileo niso bila vpisana v letne računovodske izkaze glede na to, da so bili po poročilu Računskega sodišča ob koncu leta 2007 podpisani sporazumi med Evropsko vesoljsko agencijo, skupnim podjetjem Galileo in Evropskim nadzornim organom za GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem), ki je bil ustanovljen leta 2004 in je 1. januarja 2007 prevzel dolžnosti od nekdanjega skupnega podjetja Galileo; zato poziva Komisijo, naj predloži predlog glede velikih evropskih projektov (Galileo ali TEN), ki zahtevajo financiranje, ki presega obseg večletnega finančnega okvira in ga zato ne more kontrolirati;

13.

zahteva preučitev možnosti, da se v letne računovodske izkaze vključi določbe o večjih vzdrževalnih ali sanacijskih delih za stavbe Evropskih skupnosti, ki glede na odsotnost amortizacije stavb v posameznih komponentah vključujejo glavne elemente opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je treba nadomeščati v rednih časovnih presledkih; meni, da morajo določbe o večjih vzdrževalnih ali sanacijskih delih temeljiti na večletnih programih vzdrževanja, ki so namenjeni ohranjanju stavb v brezhibnem stanju brez podaljševanja njihove življenjske dobe;

14.

zahteva, naj se dobro preveri, če je v odsotnosti kapitalskih povezav raven politične moči Evropskih skupnosti v agencijah, ki so vključene v konsolidirane računovodske izkaze, v skladu zahtevami, ki jih določajo mednarodni računovodski standardi za javni sektor;

15.

izraža zaskrbljenost in dvom glede možnosti imenovanja višjih uradnikov „zunaj kategorije“, če to ni posebej omenjeno v kadrovskih načrtih, v zadnji stopnji AD 16 v vseh primerih, ter poziva Komisijo, naj pojasni možnosti kadrovskih predpisov v okviru tega posebnega proračunskega stanja;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so področja (prihodki, obveznosti in plačila za upravne in druge stroške ter gospodarske in finančne zadeve), na katerih je Komisija uporabila ustrezne nadzorne in kontrolne sisteme, tista področja, na katerih ni pomembnih napak glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij (poglavje 1, izjava o zanesljivosti, točka IX);

17.

obžaluje dejstvo, da na zelo pomembnih področjih upravljanja proračuna Skupnosti (izdatki za kmetijstvo razen v EKJS, kohezija, raziskave, energetika in promet, zunanji ukrepi, izobraževanje in kultura) Računsko sodišče ponovno ugotavlja, da so pravne obveznosti zapletene in nejasne ter po eni strani povzročajo številne pomembne napake na končni ravni upravičenca, in po drugi strani delno vplivajo na učinkovitost nadzornih in kontrolnih sistemov, ter da ta zapletenost vpliva na nezmožnost Računskega sodišča, da izda pozitivno izjavo o zanesljivosti (poglavje 1, izjava o zanesljivosti, točki X in XI); zato poziva Komisijo, naj opravi analizo, da se določi obseg težav in njihove možne rešitve; zato poudarja, da je treba poenostaviti osnovna pravila in uredbe, da bi dosegli pozitivno izjavo o zanesljivosti;

18.

poziva Komisijo, naj še izboljša svoje uspešno spremljanje kontrol, prenesenih na države članice in jim da jasne usmeritve o tem, kako preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ter vztraja, da bi morala Komisija v primerih, kjer so kontrolni sistemi držav članic še vedno neučinkoviti, storiti vse, kar je v njeni moči da bi države članice upoštevale svoje obveznosti in dosegle potrebne izboljšave, zlasti z uporabo ustavitve plačil in finančnih popravkov;

19.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se je v letu 2007 (prvo leto novega programskega obdobja 2007–2013) raven izvrševanja plačil v primerjavi z začetkom programskega obdobja vidno izboljšala;

20.

meni, da mora Komisija pri deljenem ali decentraliziranem upravljanju v celoti uporabljati Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 ter prevzeti svojo končno odgovornost pri izvrševanju proračuna, ter poudarja potrebo po izvedbi finančnih popravkov, ko se odkrijejo nepravilnosti, ki jih države članice niso popravile, ne da bi čakali na konec večletnega cikla;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja težave z izterjavo nepravilno izplačanih sredstev Skupnosti in slabo kakovost posredovanih podatkov o mehanizmih popravkov, ki se uporabljajo na ravni držav članic na področju kohezijske politike in so si včasih nasprotujoči in nepopolni, ter da glede kmetijstva Računsko sodišče dvomi v zanesljivost posredovanih informacij (točki 3.26 in 5.44 poročila za leto 2007);

22.

opozarja tudi na pomen končnih sklepov in popravnih ukrepov z namenom, da se iz financiranja Skupnosti izločijo odhodki, ki niso nastali v skladu s pravili Skupnosti, in ponavlja svojo zahtevo, da se natančno navede proračunsko vrstico ter leto, na katero se posamezna izterjava nanaša v skladu z ustaljeno prakso v kmetijstvu in sektorju naravnih virov;

23.

zahteva, naj Komisija izboljša učinkovitost in uspešnost večletnih sistemov izterjave, vključno na ravni držav članic, ter konsolidira podatke o izterjavah in finančnih popravkih, zlasti na področjih, ki jih zajemajo strukturni skladi, da se zagotovi zanesljive in primerljive številke med posameznimi področji politik in postopkov upravljanja sredstev; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča v opombah, ki spremljajo letne računovodske izkaze, da bi dobili splošen pregled;

24.

zahteva vrednotenje sistema ob upoštevanju trdovratnosti težav, povezanih z izterjavo;

25.

v celoti podpira Komisijo pri dosledni uporabi zakonodaje na področju začasne ustavitve plačil in pozdravlja že začete ukrepe, da se prenos sredstev ne izvede, če Komisija nima brezpogojnega zagotovila v zvezi z zanesljivostjo upravljavskih in kontrolnih sistemov držav članic, ki so upravičene do zadevnih sredstev;

26.

pozdravlja dejstvo, da so od leta 2008 dalje na voljo letni povzetki revizij držav članic in tudi ocena in izjave predložene v letnih poročilih za leto 2007 o dejavnosti generalnih direktoratov, ki jih zadevajo strukturni skladi ter poziva Komisijo, naj ukrepa tako, da se bodo letni povzetki lahko objavili skupaj z odgovorom Komisije; meni, da so letni povzetki, ki jih pripravijo države članice, javni dokumenti in jih je zato tudi treba posredovati pristojnemu odboru Parlamenta med postopkom razrešnice;

27.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da ti povzetki ne zagotavljajo zanesljive ocene delovanja in učinkovitosti kontrolnih sistemov, saj so bili različno predstavljeni, ter odsotnost dodane vrednosti; s tem v zvezi pozdravlja revidirano smernico Komisije, katere namen je zagotoviti večjo kakovost letnih povzetkov za leto 2008 in poziva Komisijo, naj nadalje izboljša navodilo, dano državam članicam pri pripravi letnih povzetkov; meni, da bodo smiselni letni povzetki zmanjšali število kontrol na kraju samem;

28.

poziva Komisijo, naj s tem v zvezi analizira letne povzetke, ki jih je prejela v letu 2009, z namenom optimiziranja njihove dodane vrednosti v smislu zanesljivosti delovanja sistemov notranje kontrole, ki jo izvajajo države članice; prav tako poziva Komisijo, naj vključi analizo letnih povzetkov, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 86(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, z uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju kot merila uspešnosti;

29.

obžaluje, da Komisija ni ukrepala na zahtevo, izraženo v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2008 o razrešnici za proračunsko leto 2006 (14), da pripravi ter Parlamentu in Svetu posreduje poseben dokument, ki bi na podlagi prejetih letnih povzetkov analiziral prednosti in pomanjkljivosti nacionalnih sistemov posamezne države članice na področju uprave in kontrole sredstev Skupnosti ter rezultate opravljenih revizij; prav tako obžaluje, da od Komisije doslej še ni prejel popolnih informacij v zvezi z oceno in primerjalno analizo prvih predstavljenih letnih povzetkov; meni, da je bistvenega pomena poročanje o kakovosti teh letnih povzetkov, da bi zagotovili dodano vrednost k procesu, zlasti z opredelitvijo skupnih težav, morebitnih rešitev in najboljših praks;

30.

poziva Komisijo, naj v poročilih o dejavnostih redno predloži količinsko in kakovostno oceno letnih povzetkov ter naj te informacije da na voljo vsem zadevnim stranem ter javnosti v vsem postopku razrešnice; pričakuje, da bo prejel prve ocene do septembra 2009 in zahteva, naj se analiza nacionalnih povzetkov, poleg uradne predstavitve Parlamentu vsako leto, posreduje tudi vsem nacionalnim parlamentarnim odborom, pristojnim za državne račune;

31.

poziva Komisijo, naj po treh letih obsežnega ocenjevanja opravi analizo dodane vrednosti letnih povzetkov za dobro finančno poslovodenje sredstev EU v državah članicah in tudi stopnjo neodvisnosti sodelujočih revizorjev;

32.

meni, da bi morali biti letni povzetki, ki jih morajo države članice letno zagotavljati s povzetkom razpoložljivih revizij in izjav, z uporabo točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma, prvi korak k uvedbi nacionalnih izjav o upravljanju v vseh državah članicah; zahteva, naj Komisija navede, kaj je storila v tem oziru ob upoštevanju prejšnjih resolucij o razrešnici in nujno sprejme vse potrebne ukrepe za izboljšavo letnih povzetkov, tako da bodo imeli enako politično težo kot nacionalne izjave o upravljanju; meni, da mora Komisija uporabiti svojo zakonodajno pobudo in predlaga Svetu sklep o tem, da postanejo nacionalne izjave obvezne;

33.

pozdravlja pobudo za odobritev sprejetja nacionalne izjave o upravljanju sredstev Skupnosti, ki so jo prevzele nekatere države članice (Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska in Danska), in je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub tem pobudam večina drugih držav članic nasprotuje njeni uvedbi in obžaluje dejstvo, da Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, francija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luxembourg, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Finska še niso sprejele ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema nacionalni izjav;

34.

zahteva, da se z uporabo člena 248(3) Pogodbe ES za kontrolo deljenega upravljanja poveča sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim računskim sodiščem; predlaga preučitev možnosti, da bi nacionalne revizijske institucije v vlogi zunanjih neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih standardov revidiranja izdajale nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Skupnosti in jih predložile vladam držav članic z namenom, da se izdelajo med postopkom razrešnice po ustreznem medinstitucionalnem postopku, ki ga je treba uvesti;

35.

z zadovoljstvom ugotavlja splošni napredek, dosežen pri razvoju akcijskega načrta, kot tudi dejstvo, da je bila večina ukrepov izvedena in velika večina pomanjkljivosti, opredeljenih v akcijskem načrtu, odpravljena;

36.

izraža zaskrbljenost zaradi ponovljene kritike Računskega sodišča glede nezadostne kakovosti kontrol v državah članicah; z zaskrbljenostjo ugotavlja pritožbe upravičencev in nacionalnih organizacij za kontrolo glede števila nadzorov in stroškov;

37.

z zaskrbljenostjo ugotavlja tudi kritiko upravičencev glede števila priročnikov, navodil o upravnih pregledih, delovnih dokumentov in pravil o sodelovanju, ki se uporabljajo za donacije; zahteva konsolidacijo teh dokumentov in razpravo s Parlamentom glede poenostavitve izvedbenih pravil;

38.

meni, da kontrolni sistemi odražajo zapletenost uredb in pravil različnih, včasih prekrivajočih se ravni; zato poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje poenostavitve ob polnem sodelovanju Parlamenta; poziva države članice in regije, naj sprejmejo enake ukrepe;

39.

zahteva, da Komisija pregleda pogoje za uporabo standardne metode, da se poveča zanesljivost v prid upravičencem; meni, da je nesprejemljivo naknadno imeti pomisleke glede izbire fiksnih zneskov;

40.

obžaluje, da je prišlo do zamude pri izvajanju ukrepa 4 akcijskega načrta za integrirani okvir notranje kontrole, ki zadeva vzpostavitev medinstitucionalne pobude o osnovnih načelih, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dopustnimi tveganji pri transakcijah, povezanih z računovodskimi izkazi;

41.

ravno tako s tem v zvezi opozarja na pomen ukrepa 10 iz omenjenega akcijskega načrta, ki predlaga izvedbo analize stroškov kontrol, saj je treba doseči primerno ravnovesje med stroški in koristmi kontrol;

42.

pričakuje tudi, da bo letno poročilo o dejavnostih generalnih direktoratov ponovno vsebovalo informacije o kakovosti kontrol v državah članicah in o njihovem izboljšanju ter poziva Komisijo, da uvrsti vse plačilne agencije in certifikacijske organe;

43.

zahteva, da Komisija redno predstavi oceno integriranega sistema notranje kontrole, in zahteva, da letno poročilo o dejavnostih in zbirno poročilo še bolje pokrivata službe Komisije in sistem držav članic z deljenim upravljanjem, zlasti glede tehnične kakovosti in etičnih vidikov, na primer raven neodvisnosti nacionalnih revizijskih organov;

44.

zahteva, da Komisija izvede celovito in izčrpno oceno odhodkov in sredstev, ki so namenjeni sistemom kontrole po področju porabe, in to za vsa področja porabe Unije, kot je zahteval Parlament v svojih resolucijah o razrešnici v prejšnjih letih ter z vidika koncepta doseganja rezultatov;

45.

ravno tako poziva Komisijo, da na osnovi prejetih letnih povzetkov analizira prednosti in pomanjkljivosti nacionalnih sistemov vsake države članice na področju uprave in kontrole sredstev Skupnostim, skupaj z oceno stroškov nacionalnih kontrolnih sistemov sredstev Skupnosti; opozarja Komisijo na njeno zavezanost izboljšanju kakovosti letnih povzetkov držav članic, da bi postali koristni instrumenti za zmanjšanje tveganja napak v prihodnjih letih; zahteva, naj Komisija izpolni svoje obljube v tem oziru;

46.

meni, da bi morala biti ta primerjalna analiza posredovana Parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču konec leta 2009/začetek leta 2010 in bi morala služiti kot podlaga za medinstitucionalno razpravo o dopustnem tveganju napake;

47.

ugotavlja, da je medtem, ko je stopnja dopustnega tveganja bistven pojem v okviru integrirane notranje kontrole, ki jo mora upoštevati Računsko sodišče pri podajanju izjave o zanesljivosti, v skladu z mnenjem št. 4/2006 Računskega sodišča o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (15), treba le opredeliti, na kakšen način se določi stopnjo dopustnega tveganja;

48.

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 16. decembra 2008 o enotnemu razumevanju koncepta dopustnega tveganja napake kot trdno metodološko podlago za gospodarsko analizo stopnje sprejemljivega tveganja in pričakuje, da bo Komisija dokončala to delo pri pripravi predloga glede stopnje sprejemljivega tveganja v okviru proračunskega področja; s tem v zvezi priznava pomen tega sporočila kot prve podlage za razmislek, iz strogo gospodarskega stališča, glede stopnje sprejemljivega tveganja za dve področji porabe Unije, tj. za strukturne sklade in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP); vendar zahteva, da je dialog med zunanjim revizorjem in revidirancem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, v skladu s katerimi mora zunanji revizor oceniti tveganja, na osnovi katerih utemeljuje svojo izbiro revizijskih postopkov;

49.

obžaluje, da se Komisija v zgoraj omenjenem poročilu pritožuje zaradi težav, ki jih je imela pri pridobivanju dovolj zanesljivih informacij od držav članic, in meni, da ta ocena škodi podobi Unije;

50.

dvomi v zanesljivost podatkov, ki jih zagotavljajo države članice, in zato zahteva, naj Komisija zbere nove številčne podatke in s tehnično podporo Računskega sodišča opravi njihovo poglobljeno analizo, ko bo zaznaven vpliv pravil za obdobje 2007–2013, in to analizo posreduje Parlamentu in Svetu do konca leta 2011;

51.

meni, da je določitev ravni dopustnega tveganja zelo pomembna in izjemno zapletena; meni, da bi morala biti raven dopustnega tveganja tesno povezana s poglobljeno študijo o stroškovni učinkovitosti sistemov kontrole Komisije in držav članic za vsako področje porabe Skupnosti;

52.

poziva Komisijo glede na nujno potrebo po nadaljevanju analize stroškov in koristi kontrole, naj s tehnično podporo Računskega sodišča opravi poglobljeno analizo na področju raziskav, zunanjih odnosov in upravnih odhodkov, ter predloži poročilo o ugotovitvah do konca leta 2010;

53.

meni, da bi bilo treba zneske iz evropskih sredstev, ki so se izgubila zaradi napak, ravno tako upoštevati pri določanju stopnje dopustnega tveganja;

54.

meni, da bi se morali oblikovati konkretni predlogi glede izboljšanja upravljanja in kontrole porabe Skupnosti, oziroma glede nekaterih vidikov za določeno usklajenost, in predlaga, da Parlament Komisiji med prihodnjim proračunskim postopkom dodeli sredstva, potrebna za izvedbo študije;

55.

zahteva, naj Komisija nemudoma predloži svoje predloge za doseganje cilja za pozitivno izjavo o zanesljivosti;

56.

opozarja na odločitev Komisije, da se vzpostavi prostovoljni register lobistov in ovrednoti sistem po enem letu; pozna pravno podlago za obvezno registracijo, ki jo določa lizbonska pogodba; opozarja, da je obstoječi register Parlamenta obvezen, in da bi moral biti morebitni skupni register dejansko obvezen, saj je registracija v obeh primerih predpogoj za pridobitev dostopa do Parlamenta;

57.

obžaluje, da svoja zahteva po novem kodeksu ravnanja za člane Komisije, da se izboljša skupna politična pristojnost in odgovornost za politične sklepe, pa tudi za izvajanje politike s strani njihovih služb, še ni bila upoštevana;

58.

ponovno opozarja na odgovornost Komisije, da so podatki, ki jih posredujejo upravičenci do sredstev EU, popolni, z možnostjo iskanja in primerljivi, ter obžaluje, da ta cilj še ni bil dosežen;

59.

ponovno opozarja na pomen popolne preglednosti in obveščanja glede osebja kabineta komisarjev, ki ni bilo zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi;

60.

ugotavlja, da je objava imen upravičencev do sredstev EU od proračunskega leta 2007 dalje obvezna; z obžalovanjem ugotavlja, da Parlament nima celovitega vpogleda v objavljanje oziroma v podatke o upravičencih in njihove projekte; poziva Komisijo, da oceni koristnost podatkov, ki jih objavijo države članice glede naštetih političnih ciljev;

61.

je presenečen nad dejstvom, da je Komisija ponudila 1 500 000 EUR prispevka za fitnes center Parlamenta iz izvenproračunskega bančnega računa Komisije za nekdanji Economat (COM(2008) 692) in se ne strinja z načinom iskanja dogovora s Parlamentom za uporabo sredstev; opozarja na odstavek 6 svoje zgoraj omenjene resolucije z dne 24. aprila 2007 o razrešnici za proračunsko leto 2005 in odstavke 6 in 7 svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o razrešnici za proračunsko leto 2004 (16); poziva Komisijo, naj vnese sredstva iz izvenproračunskega bančnega računa za nekdanji Economat v redni proračun pred pripravo predlogov za njegovo uporabo;

62.

opozarja Komisijo na dejstvo, da mora biti celovita, lahko dostopna podatkovna zbirka, ki bo vsebovala informacije o vseh končnih upravičencih sredstev EU, na voljo pred naslednjimi evropskimi volitvami;

63.

z zadovoljstvom opaža, da je poenostavitev, ki se je začela pri zadnji reviziji Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, pokazala zaželene učinke na področju javnih naročil;

64.

vendar ugotavlja, da so se ukrepi, ki so bili sprejeti za donacije, pokazali le za delno učinkovite; zahteva, da Komisija do 1. januarja 2010 predstavi predlog revidirane in popolnoma konsolidirane finančne uredbe s posebnimi poglavji za individualne programe porabe sredstev, ki združujejo vse zahteve, ki jih mora upravičenec do programa izpolniti v enem samem celovitem viru in z nadaljnjimi poenostavitvami glede dodelitve in kontrole donacij; poziva v skladu s členom 184 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 k naslednji triletni reviziji Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki se opravi z uporabo spravnega postopka;

65.

poziva Komisijo, naj že zelo zgodaj opravi posvetovanje z drugimi institucijami, za katere velja Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002;

66.

z zaskrbljenostjo ugotavlja delovne pogoje OLAF-a; zahteva, da Komisija OLAF-u zagotovi takojšnji dostop do svojih podatkovnih zbirk, če je to potrebno v povezavi s preiskavami, da se tako omogoči odprtje in takojšnje izvajanje preiskave;

67.

ravno tako zahteva, da se zagotovi, da tretje države upravičenke ponudijo OLAF-u vso potrebno pomoč pri kontrolah in preverjanjih na kraju samem, kakor tudi vse ustrezne informacije o spremljanju izvedenih preiskav; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse prihodnje pogodbe določale, da morajo zadevni organi držav članic v celoti sodelovati z OLAF;

68.

je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da je le 6,7 % pravnih nadaljnjih priporočil OLAF sprožilo dejanske pravne postopke; se zaveda, da je 60 % vseh OLAF preiskav leta 2007 sprožilo pravna nadaljnja priporočila; meni, da je to stanje, ki ogroža pravno državo in zaupanje državljanov, in ga lahko koristijo le domnevni goljufi, nesprejemljivo; zato odločno poziva Komisijo, naj uporabi vsa pooblastila, ki so ji na voljo iz pogodb, da doseže učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi v boju proti goljufijam v Skupnosti;

69.

je zaskrbljen, ker ugotavlja, da je v letih med 2006 in 2008 le 37 od 222 notranjih preiskav sprožilo disciplinske postopke ter da sta le dve od 37-ih imeli dejanske posledice, tri so bile zaustavljene zaradi pomanjkanja dokazov, ostalih 32 (tj. 87 %) pa še ni dalo rezultatov; poziva Komisijo, naj se obveže, da bo nadaljevala notranje preiskave enako dosledno kot zunanje, in zagotovi, da bodo preiskave, ki še niso sprožile učinkovitih disciplinskih nadaljnjih ukrepov, dale rezultate;

70.

ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem izmenjave informacij med OLAF in državami članicami o nadaljnjem ukrepanju po preiskavah Skupnosti za boj proti goljufijam; še zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni sodni organi redno obveščeni s poročilom o napredku o rezultatih sodnih postopkov, ki so bili sprejeti v boju proti goljufijam v Skupnosti, po posredovanju dosjejev OLAF;