22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1487/2005 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih dokončanih tkanin iz poliestrskih filamentov (v nadaljnjem besedilu: TPF ali zadevni izdelek) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država). Obdobje preiskave, uporabljeno v preiskavi, ki je privedla do prej navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava), je bilo od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 (v nadaljnjem besedilu: prvotno OP).

(2)

Po ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev so bili ti ukrepi spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1087/2007 (3). Trenutno veljavne stopnje dajatev se gibljejo med 14,1 % do 74,8 %.

(3)

Komisija je 1. aprila 2008 prejela zahtevek v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe za začetek delnega vmesnega pregleda, da bi preverila, ali nekatere vrste izdelka spadajo v obseg trenutno veljavnih protidampinških ukrepov.

(4)

Zahtevek je vložila družba Hüpeden GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: vložnik), uvoznik iz Nemčije.

(5)

Vložnik je trdil, da se izdelek, ki ga uvaža, domnevno uporablja samo za proizvodnjo posebnega lepilnega traku za izolacijo kablov v žični napeljavi motorjev, predvsem avtomobilskih (v nadaljnjem besedilu: izdelek kakovosti „trak“), ter da se tehnične in kemične lastnosti izdelka kakovosti „trak“ razlikujejo od lastnosti zadevnega izdelka, kot je bil opredeljen v prvotni preiskavi. Zlasti naj bi se izdelek kakovosti „trak“ razlikoval po natezni trdnosti in barvi. Vložnik je trdil, da zato izdelka kakovosti „trak“ ne bi smeli šteti v obseg prvotne preiskave in tako zanj ne bi smeli veljati zgoraj navedeni ukrepi.

(6)

Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije26. junija 2008 (4), začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je bil omejen na preiskavo obsega izdelka. Zlasti je bilo treba s pregledom ugotoviti, ali izdelek kakovosti „trak“ spada v zadevni izdelek, kakor je bil opredeljen v prvotni preiskavi.

(7)

Komisija je o začetku delnega vmesnega pregleda uradno obvestila organe LRK in vse druge znane zadevne stranke, tj. proizvajalce izvoznike v zadevni državi ter proizvajalce, uporabnike in uvoznike v Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim strankam ter vsem drugim strankam, ki so se oglasile v rokih, določenih v obvestilu o začetku.

(9)

Glede na obseg pregleda zanj ni bilo določeno obdobje preiskave. Informacije v izpolnjenih vprašalnikih so zajele obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). Za izdelek kakovosti „trak“ in vse vrste TPF je bilo treba predložiti informacije o obsegu in vrednosti prodaje/nabave, obsegu proizvodnje in zmogljivosti v obravnavanem obdobju. Poleg tega so bile zadevne stranke pozvane k predložitvi pripomb o kakršnih koli razlikah ali podobnostih med izdelkom kakovosti „trak“ in drugimi TPF glede na proizvodni postopek, tehnične značilnosti, končne uporabe, zamenljivost itd.

(10)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vložnik, en kitajski proizvajalec izvoznik izdelka kakovosti „trak“, en proizvajalec izdelka kakovosti „trak“ iz Skupnosti, dva proizvajalca Skupnosti, ki proizvajata druge vrste TPF, ter en uporabnik izdelka kakovosti „trak“.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno, ali je treba spremeniti obseg obstoječih protidampinških ukrepov, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih so bili sprejeti sklepi sedanje preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(13)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ustrezno obravnavane in odgovori so navedeni v uvodnih izjavah v nadaljevanju.

(14)

Zadevni izdelek, kakor je opredeljen v prvotni uredbi, so tkanine iz preje iz sintetičnih filamentov, ki vsebujejo 85 % ali več mas. % teksturiranih in/ali neteksturiranih poliestrskih filamentov, barvanih (vključno z beljenimi) ali potiskanih, s poreklom iz LRK, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 5407 51 00, 5407 52 00, 5407 54 00, ex 5407 61 10, 5407 61 30, 5407 61 90, ex 5407 69 10 in ex 5407 69 90.

(15)

Najprej se je preverilo, ali spada izdelek kakovosti „trak“ v obseg ukrepov, uvedenih na nekatere dokončane tkanine iz poliestrskih filamentov s poreklom v LRK, kakor so opisane v osnovni uredbi. Nato se je proučilo, ali se lahko obseg izdelka spremeni na podlagi dejstva, da izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF ne predstavljajo enega samega izdelka.

(16)

Spomniti je treba, da se TPF izdelujejo s tkanjem preje iz poliestra v tkanino, ki se nato dokončno obdela. Preja je lahko predbarvana ali pa tudi ne. Dokončna obdelava na splošno zajema tiskanje ali barvanje tkanine, vendar se tkanina lahko še dodatno obdela, da se ustvari učinek breskvinega olupka ali da se doseže na primer vodoodbojnost tkanine.

(17)

V uvodni izjavi 8 prvotne uredbe je navedeno, da je treba zadevni izdelek razlikovati tudi od TPF iz raznobarvne preje, pri katerih je predbarvana preja stkana v tkanino, oblika pa se ustvari s tkanjem vzorca. Te tkanine se uvrščajo pod oznaki KN 5407 53 00 in 5407 61 50 in so izključene iz obsega izdelka ter s tem iz veljavnih protidampinških ukrepov.

(18)

Vložnik je v svojem zahtevku za pregled trdil, da izdelek kakovosti „trak“ ne spada v obseg zadevnega izdelka, kakor je opredeljen v prvotni uredbi, ker je izdelan iz predbarvane preje in zato ustreza izdelku, opisanem v uvodni izjavi 17 zgoraj. Vložnik je tudi pojasnil, da je svoj uvoz izdelka kakovosti „trak“ s poreklom iz LRK dosledno prijavljal pod oznako KN 5407 53 00, celo že pred uvedbo protidampinških ukrepov iz leta 2005. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da protidampinška uredba, kot je tudi ta, ni primeren pravni instrument za odločanje, pod katero oznako KN je treba prijavljati določeno blago. To je predvsem vprašanje za nacionalne organe, po potrebi z uporabo zavezujoče tarifne informacije in/ali zahtevka za predhodno odločanje Sodišča Evropskih skupnosti. Vendar, bi bila ta preiskava v zvezi s pregledom nesmiselna, če dajatev, uvedena s prvotno uredbo, ne bi mogla zajeti nobenega izdelka, ki ga uvaža uvoznik. Preiskava s tem v zvezi je pokazala, da se izdelek kakovosti „trak“ izdeluje iz predbarvane preje, ki pa ni različnih barv, in da se s tkanjem te preje ne ustvari očiten vzorec. Zato se pri tej preiskavi šteje, da se izdelek kakovosti „trak“ razlikuje od izdelka, opisanega v uvodni izjavi 17.

(19)

Po dokončnem razkritju je vložnik trdil, da je treba izdelek kakovosti „trak“ obravnavati kot izdelanega iz preje različnih barv, ker ogljik, ki se v poliestrski preji ne stopi enakomerno, v njej ustvari odtenke črne barve. Svojo trditev je utemeljeval s sklicevanjem na opombo k tarifnim podštevilkam v Oddelku XI drugega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (5), v kateri opredelitev tkanin iz prej različnih barv zajema tkanine, izdelane iz preje raznih odtenkov iste barve; skliceval se je tudi na mnenja neodvisnih strokovnjakov.

(20)

Pri odgovoru na to trditev je treba opozoriti, da namen te uredbe ni opredeljevanje, pod katero oznako KN se mora prijaviti uvoz izdelka kakovosti „trak“. Zato se je navedena zahteva za to preiskavo štela za nepomembno, saj so zgoraj navedena vprašanja glede carinske uvrstitve namenjena predvsem pristojnim nacionalnim organom.

(21)

V zahtevku za pregled je vložnik tudi trdil, da je bila prvotna preiskava na začetku in v začasni fazi osredotočena na TPF, ki se uporabljajo samo pri oblačilih, in da naj bi bile samo te vrste tkanin zajete v opredelitev zadevnega izdelka in predmet protidampinških ukrepov. Vložnik je tudi vztrajal, da je bil obseg izdelka iz prvotne preiskave razširjen na vse vrste uporab šele v prvotni uredbi o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov. Trdil je tudi, da se izdelek kakovosti „trak“ uporablja v avtomobilski industriji za zelo specifičen namen in se zato ne bi smel šteti za del zadevnega izdelka.

(22)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se obvestilo o začetku prvotne preiskave (6) sklicuje na TPF, ki se „običajno uporabljajo pri oblačilih“, in ne TPF, ki se uporabljajo izključno pri oblačilih. To pomeni, da med začetkom postopka in uvedbo dokončnih ukrepov ni bilo razširitve zadevnega izdelka, kakor trdi vložnik. Poleg tega razen razjasnitve obsega izdelka glede vključitve „beljenih“ TPF ni nobene druge razlike med zadevnim izdelkom, kot je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 426/2005 (7) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) in v dokončni uredbi prvotne preiskave (tj. prvotni uredbi). V obeh uredbah niti operativni del (odstavek 1 člena 1) niti uvodne izjave glede opredelitve zadevnega izdelka iz dajatve ne izključujejo TPF-jev, uvoženih za specifično končno uporabo. V začasni uredbi, zlasti v prvem stavku uvodne izjave 11, je zadevni izdelek opredeljen glede na fizikalne lastnosti. Tudi tukaj je navedeno le, da se TPF „običajno“ uporabljajo pri oblačilih, ne da bi bila s tem na kakršen koli način pogojena njihova vključitev v preiskavo in/ali (začasno) dajatev. Glede na številne možne uporabe, ki so bile ugotovljene med prvotno preiskavo, npr. za pohištvo ali notranjo dekoracijo, je bilo kasneje, v uvodni izjavi 6 prvotne uredbe, izrecno navedeno, da opredelitev izdelka zajema vse TPF, ne glede na njihovo končno uporabo. Zato so bili izdelek kakovosti „trak“ in vsi drugi TPF, vključno TPF za uporabo v avtomobilski industriji, v prvotni preiskavi zajeti v opredelitvi zadevnega izdelka.

(23)

Vložnik je s podobnimi utemeljitvami trdil tudi, da v prvotni preiskavi ni mogel ustrezno uveljavljati svoje pravice do obrambe, ker je bil obseg zadevnega izdelka med začasno in dokončno fazo razširjen, morebitne zainteresirane stranke pa niso bile posebej obveščene o tej spremembi. Vložnik je trdil, da je bil to razlog, da niti sam niti njegov kitajski dobavitelj nista sodelovala v prvotni preiskavi.

(24)

Opozoriti je treba tudi, kot je navedeno v uvodni izjavi 22, da opredelitev izdelka med prvotno preiskavo ni bila razširjena, saj so bile uporabe, ki ne zadevajo samo oblačil, upoštevane že v začetni fazi. Poleg tega je vložnik izkušen komercialni uvoznik, ki je sodeloval že v drugih protidampinških preiskavah in zato dobro pozna postopke in vire informacij v zvezi s temi preiskavami (npr. Uradni list). Pri tem je pomembno opozoriti, da je, kot je razvidno iz uvodnih izjav 9 in 10 prvotne uredbe, po objavi začasne uredbe več zainteresiranih strank ugovarjalo uvedbi ukrepov na TPF za uporabo, ki ne zadeva oblačil (npr. pohištvo, notranja dekoracija, dežniki). To kaže, da so zainteresirane stranke razumele, da preiskava nikoli ni bila omejena le na TPF, ki se uporabljajo za oblačila. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(25)

Po dokončnem razkritju je vložnik nadalje trdil, da je predložil pripombe med prvotno preiskavo ter obenem o primeru tudi aktivno razpravljal s številnimi tekstilnimi združenji, ki jih preiskava zadeva. Po navedbah vložnika Komisija ni nikoli opozorila, da bi material kakovosti „trak“ lahko spadal v obseg preiskave ali ukrepov.

(26)

Najprej je treba opozoriti, da je bil vložnik nedvomno popolnoma seznanjen z obstojem prvotne preiskave. Kot je pojasnjeno zgoraj, je ta preiskava TPF zajemala že od samega začetka. Poleg tega vložnik ni predložil dokazov, da bi Komisija izdelek kakovosti „trak“ kadar koli izključila iz obsega prvotne preiskave ali da bi katera koli stranka kadar koli predlagala naj Komisija to stori. Dejansko so pripombe, ki jih je vložnik predložil med prvotno preiskavo, zadevale splošne vidike interesa Skupnosti pri postopku ter vprašanja glede morebitne vključitve beljenih ali nebeljenih tkanin v obseg protidampinških ukrepov. Morda se je vložniku zdelo, da prvotna preiskava njegovega uvoza izdelka kakovosti „trak“ ne zadeva. Če bi bilo to res, bi bil razlog očitno v tem, da je vložnik svoj uvoz prijavljal pod oznako KN 5407 53 00, ki ni bila predmet prvotne preiskave. Vendar obseg preiskave ni omejen z dejstvom, da je en gospodarski subjekt morda blago, ki spada v obseg preiskave, prijavljal pod napačno oznako KN. Na podlagi tega je bilo treba trditev vložnika zavrniti.

(27)

Glede na zgoraj navedeno se potrdi, da spada uvoz izdelka kakovosti „trak“ s poreklom iz LRK v obseg ukrepov, navedenih v prvotni uredbi.

(28)

Da bi preverili, ali so izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF en sam izdelek, so se izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF primerjali glede na osnovne fizikalne, tehnične in/ali kemične lastnosti. Preverila so se tudi druga merila subsidiarnosti, kot so proizvodni postopek, cene, končne uporabe in zamenljivost.

(29)

Preiskava je pokazala, da vsebuje preja za pripravo niti pred tkanjem izdelka kakovosti „trak“ majhen delež ogljika (pod 3 %). Za proizvodnjo te preje se drobci, ki vsebujejo ogljik, stopijo z drobci čistega poliestra, stopljena masa pa se iztisne skozi majhne luknje, da se naredijo črni filamenti. Ti filamenti se nato stkejo v črno prejo.

(30)

Dodatek ogljika v surovini daje izdelku kakovosti „trak“ črno barvo, obstojno v različnih postopkih razbarvanja, kemičnih (pranje v milu ali namakanje v topilu) ali mehanskih (suho ali mokro drgnjenje). Uporaba te surovine obenem zmanjša natezno trdnost izdelka kakovosti „trak“ v primerjavi z drugimi vrstami TPF, izdelanimi iz enakega števila niti.

(31)

Vložnik je trdil, da je mogoče izdelek kakovosti „trak“ še dodatno razločiti od drugih vrst TPF, saj ga je zaradi manjše natezne trdnosti možno trgati z roko. Ta lastnost izdelka kakovosti „trak“ je posebna zahteva avtomobilske industrije, da lahko delavci pri pripravi izoliranih kablov lepilni trak hitro trgajo.

(32)

Vendar proizvajalec izdelka kakovosti „trak“ iz Skupnosti trenutno proizvaja drugo vrsto izdelka kakovosti „trak“, ki ga prav tako uporablja avtomobilska industrija, a ga ni mogoče trgati z roko. Tudi ta tkanina se izdeluje iz preje, ki vsebuje ogljik, vendar je njegov delež nižji kot v izdelku kakovosti „trak“, ki ga proizvaja sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik in uvaža vložnik. To proizvodno dejavnost in specifikacije izdelka, ki ga prodaja proizvajalec Skupnosti, je Komisija proučila ob preveritvenem obisku. Ugotovljeno je bilo, da se lahko tudi druge vrste TPF trgajo z roko, če je število niti v tkanini majhno. Zato se ta lastnost ne more šteti za pravo značilnost izdelka kakovosti „trak“, ki bi bila drugačna od drugih vrst TPF ali bi omogočala izključitev izdelka kakovosti „trak“ iz opredelitve zadevnega izdelka. Isto velja tudi za primerjavo glede natezne trdnosti.

(33)

Po dokončnem razkritju je vložnik trdil, da ima izdelek kakovosti „trak“ izmerljivo nižjo natezno trdnost kot TPF, saj je natezna trdnost izdelka kakovosti „trak“ 20 % manjša kot pri TPF z isto oznako preje. Priznava se, da se TPF z nižjo oznako preje lahko trgajo z roko, vendar v tem primeru verjetno niso več primerni za premaz z lepilom, ker bi se tkanina zaradi nizke gostote prepojila z lepilom.

(34)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da med preiskavo nobena zainteresirana stranka ni mogla opredeliti jasnega in objektivnega praga natezne trdnosti, da bi se izdelek kakovosti „trak“ lahko razlikoval od drugih vrst TPF in ne samo od TPF z isto oznako preje. Poleg tega je preiskava pokazala, da se odvisno od specifikacij, ki jih zahteva stranka, lahko proizvaja izdelek kakovosti „trak“ z višjo natezno trdnostjo. Nazadnje pa vložnik ni predložil absolutnih vrednosti glede praga natezne trdnosti in gostote, pri kateri bi se tkanina prepojila z lepilom. Zato je bilo treba te trditve zavrniti.

(35)

Glede narave surovine, uporabljene za izdelek kakovosti „trak“, se opozarja, da je delež ogljika v preji zelo nizek: od 1 % do 3 % glede na izdelke, pregledane med preiskavo. Preiskava je tudi pokazala, da potem, ko je preja že pripravljena, ni več mogoče izmeriti natančnega deleža ogljika. Zato je zelo težko ugotoviti vsebnost ogljika v tkanini. To je potrdil tudi vložnik v pripombah, ki jih je predložil po dokončnem razkritju.

(36)

Kar zadeva barvo izdelka kakovosti „trak“, je treba najprej navesti, da je v nasprotju s trditvami vložnika, da je lahko le črna, končni izdelek tkanine za izdelek kakovosti „trak“ lahko črn ali sivkast, odvisno od deleža ogljika v preji. Poudariti je treba, da ima TPF, obarvan s črno ali sivkasto barvo, po tkanju povsem enak videz kot izdelek kakovosti „trak“ in da teh različnih vrst ni mogoče razločiti s prostim očesom.

(37)

V zvezi z barvno obstojnostjo izdelka kakovosti „trak“ se priznava, da je tkanina za izdelek kakovosti „trak“ obstojna pri postopkih razbarvanja, vendar je bilo med preiskavo obenem ugotovljeno, da so lahko barvno obstojni tudi TPF, izdelani iz predbarvane preje. Poleg tega med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti merljivega praga za razlikovanje med barvno obstojnimi in barvno neobstojnimi tkaninami, zlasti pri TPF iz predbarvane preje. Dejansko je ugotovljeno, da v skladu z opombo k tarifnim podštevilkam v Oddelku XI drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, opredelitev „barvanih tkanin“ zajema tkanine iz preje, obarvane z eno barvo. V skladu z navedenim dokumentom opredelitev „barvane preje“ zajema prejo, barvano v masi, ki ni bela. Zato se barvna obstojnost ne more šteti za večjo razliko med izdelkom kakovosti „trak“ in drugimi vrstami TPF.

(38)

Po dokončnem razkritju je vložnik predložil poročilo s tehničnega inštituta, specializiranega za tekstilne in kemijske izdelke, da bi dokazal, da je barvna obstojnost izdelka kakovosti „trak“ izvirna značilnost izdelka kakovosti „trak“. Poročilo je temeljilo na tako imenovani metodi „Baumgarte“, ki zajema namakanje tkanine v topilu, kot je klorobenzol. Tkanine izdelka kakovosti „trak“ po takem preskusu ohranijo črno barvo, medtem ko se TPF, obarvani s črno po površini, razbarvajo in barva ostane v topilu, v katerem so se namakali.

(39)

Po pregledu raznih poročil, ki jih je predložil vložnik med preiskavo, se v zvezi s tem ugotavlja, da strokovnjaki razlikujejo dva načina barvanja TPF: z namakanjem preje ali same tkanine v barvi (barvanje po površini) ali s topljenjem barve v poliestru med izdelovanjem preje (barvanje v masi). Metodologija, ki jo predlagajo razna poročila, omogoča razlikovanje med TPF, barvanimi s črno v masi, in drugimi TPF, barvani s črno po površini. Vendar ta poročila niso dokazala, da je izdelek kakovosti „trak“ edina možna vrsta TPF, ki se barva s črno v masi. Zato na podlagi predloženih poročil ni mogoče ugotoviti, na kakšen način bi se izdelek kakovosti „trak“ lahko razlikoval od drugih TPF, izdelanih iz preje, barvane s črno v masi. Ta poročila so celo potrdila, da so TPF, barvani v masi, obstojni pri preskusu razbarvanja s topilom. Zato se obstojnost na topilo ne more šteti za izvirno lastnost izdelka kakovosti „trak“ v primerjavi z drugimi TPF in trditve vložnika je treba zavrniti.

(40)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da kljub nekaterim razlikam ni fizikalnih, tehničnih in/ali kemičnih lastnosti, ki bi omogočale jasno razlikovanje med izdelkom kakovosti „trak“ in drugimi vrstami TPF.

(41)

Preiskava je pokazala, da se izdelek kakovosti „trak“ lahko proizvaja v istih proizvodnih obratih kot druge vrste TPF, ker se za tkanje vseh vrst TPF uporabljajo iste statve, končno obdelavo pa tako pri izdelku kakovosti „trak“ kot pri drugih vrstah TPF na splošno izvajajo podizvajalci. Pravzaprav so vsi proizvajalci izdelka kakovosti „trak“, ki so bili obiskani med preiskavo, proizvajali tako izdelek kakovosti „trak“ kot druge vrste TPF.

(42)

Preiskava pa je vendarle pokazala nekaj razlik med končno obdelavo izdelka kakovosti „trak“ in drugih vrst TPF. Izdelek kakovosti „trak“ se na koncu premaže z lepilom, zato se pred prodajo na eni strani splošči, da se premaz z lepilom prime samo na nesploščeni strani (tako imenovani postopek „kalendiranja“). Poleg tega v nasprotju z drugimi barvanimi vrstami TPF izdelka kakovosti „trak“ ni treba barvati ali tiskati, da bi postal črn. Vendar tudi pri drugih vrstah TPF obstaja veliko različnih načinov končne obdelave in vse te vrste so se v prvotni preiskavi kljub temu štele za en sam izdelek.

(43)

Po dokončnem razkritju je vložnik trdil, da skupni proizvodni obrati niso razlog za sklep, da je treba TPF, stkane iz predbarvane preje, šteti za en sam izdelek.

(44)

V zvezi s tem je treba spomniti, da se dejstvo, ali naj se izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF štejejo za en izdelek ali za dva izdelka, ugotavlja predvsem na podlagi fizikalnih, tehničnih in/ali kemičnih lastnostih izdelka, kot je navedeno v uvodni izjavi 28. Vendar se lahko preverijo tudi druga merila subsidiarnosti, kot so proizvodni postopek in zamenljivost različnih vrst izdelka. V zvezi s to trditvijo se opozarja tudi, da namen te preiskave ni proučiti, ali v zadevni izdelek spadajo TPF iz predbarvane preje, temveč natančneje, ali v zadevni izdelek spada tudi izdelek kakovosti „trak“. Na podlagi tega je treba trditev zavrniti.

(45)

Vložnik je trdil tudi, da obstajajo razlike v proizvodnem postopku, saj se v primerjavi z drugimi vrstami TPF pri proizvodnji izdelka kakovosti „trak“ uporablja drugačna surovina, poleg tega ni potrebno dodatno barvanje ali tiskanje.

(46)

Kar zadeva to trditev, je glede razlike v surovini v uvodni izjavi 29 že priznano, da se surovina za izdelek kakovosti „trak“ rahlo razlikuje od drugih predbarvanih prej za tkanje TPF, ker vsebuje majhen delež ogljika. Vendar se opominja, da so se vse stranke, vključno z vložnikom, strinjale, da deleža vsebnosti ogljika v končni tkanini ni mogoče izmeriti, tako da te rahlo drugačne surovine v končnem izdelku ni mogoče določiti. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(47)

Vložnik je nadalje trdil, da so bile tako imenovane sive tkanine prej izključene iz obsega ukrepov, ker jih ni treba barvati ali tiskati, in da bi se moralo isto dejstvo uporabiti tudi pri izdelku kakovosti „trak“.

(48)

V zvezi s trditvijo o nepotrebnosti barvanja ali tiskanja v postopku proizvodnje končnega izdelka kakovosti „trak“ je treba opozoriti, da isto velja za TPF, izdelane iz predbarvane preje, in ti spadajo v zadevni izdelek. Siva tkanina se je dejansko štela za drugačen izdelek od TPF, vendar se izdelek kakovosti „trak“ ne more šteti za sivo tkanino, ker se po tkanju uporabi več zaključnih postopkov, kot so kalendriranje (razloženo v uvodni izjavi 42), raztegovanje (postopek segrevanja za preprečevanje krčenja tkanine) ter tudi pranje (postopek pranja za odstranjevanje sredstva za utrjevanje, ki se na prejo nanese pred tkanjem). Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(49)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je proizvodni postopek izdelka kakovosti „trak“ zelo podoben proizvodnemu postopku drugih vrst TPF.

(50)

V skladu s preverjenimi informacijami, zbranimi med preiskavo, ni jasne cenovne razlike med izdelkom kakovosti „trak“ in črno obarvanimi TPF: zdi se, da se višji stroški surovin za izdelek kakovosti „trak“ izravnajo z odsotnostjo stroškov barvanja ali tiskanja. Zato in v nasprotju s trditvami vložnika v zahtevku za pregled se izdelek kakovosti „trak“ v primerjavi z drugimi vrstami TPF ne more šteti za izdelek z visoko dodano vrednostjo.

(51)

Priznava se, da se izdelek kakovosti „trak“ uporablja predvsem za proizvodnjo lepilnega traku za izolacijo kablov v avtomobilski industriji. Izdelek kakovosti „trak“ se v ta namen dokaj pogosto uporablja, kar potrjujejo katalogi glavnih proizvajalcev lepilnega traku za uporabo v avtomobilski industriji v Skupnosti. Pri proizvodnji barvnih lepilnih trakov za avtomobilsko industrijo se lahko uporabljajo tudi druge vrste TPF, vendar za drug namen, npr. označevanje.

(52)

Vendar je bila med preiskavo ugotovljena še najmanj ena možna uporaba izdelka kakovosti „trak“. Izdelek kakovosti „trak“ se lahko premaže s srebrnim premazom, da se iz njega izdelajo neprosojne naoknice za avtodome in preiskava je pokazala, da se izdelek kakovosti „trak“ trenutno prodaja v ta namen. Treba je opomniti, da se TPF poleg oblačil lahko uporabljajo v številne namene, ki zajemajo tudi material za zatemnitvene zavese, torbe, oblazinjenje, pisarniško pohištvo itd., kakor je bilo dokazano na podlagi javno dostopnih informacij. Poleg tega je ena zainteresirana stranka trdila, da se izdelek kakovosti „trak“ lahko uporablja pri oblačilih, npr. za izdelavo podlog. Glede na nizko stopnjo sodelovanja proizvajalcev izdelka kakovosti „trak“ iz LRK pa ni tudi mogoče izključiti, da se ne uporablja še za druge namene.

(53)

Opozoriti je tudi treba, da tehnične lastnosti izdelku kakovosti „trak“ omogočajo, da se uporablja za oblazinjenje sedežev, zaradi česar je zamenljiv z drugimi vrstami TPF, ki se uporabljajo za isti namen in so predmet protidampinških ukrepov.

(54)

Po dokončnem razkritju je vložnik trdil, da so lastnosti izdelka kakovosti „trak“ prilagojene za posebno rabo v avtomobilski industriji in da embalaža industrijskih zvitkov jumbo dolžine 3 500 metrov pomeni, da je to izključno tehnično blago, ki ni primerno za oblačilno industrijo, kjer lahko uporabljajo le 100-metrske zvitke. Nadalje je vložnik trdil, da tkanine s srebrnim premazom ne spadajo v obseg protidampinških ukrepov, uvedenih na TPF, in se zato v okviru tega pregleda glede obsega ukrepa ne bi smele primerjati z izdelkom kakovosti „trak“.

(55)

V zvezi s to trditvijo je bilo že v uvodni izjavi 51 priznano, da je bilo med preiskavo ugotovljeno, da je glavna uporaba izdelka kakovosti „trak“ izolacija kablov v avtomobilski industriji. Vendar je bil med preiskavo ugotovljen še najmanj en način uporabe, in sicer z nanosom srebrnega sloja na izdelek kakovosti „trak“ za izdelavo naoknic za avtodome. Kot je trdil vložnik, tkanine s srebrnim premazom zares ne spadajo v obseg protidampinških ukrepov, uvedenih na TPF, tako kot lepilni trak ne spada v obseg teh ukrepov, saj sta oba končna izdelka, izdelana iz izdelka kakovosti „trak“. Tkanina izdelka kakovosti „trak“ je v obeh primerih surovina za izdelavo naoknic (potem ko je premazana s srebrno barvo) ali lepilnega traku (potem ko je premazana z lepilom), zato je potrjeno, da se izdelek kakovosti „trak“ poleg izolacije kablov v avtomobilski industriji uporablja še najmanj za en namen. Kar zadeva trditev glede embalaže izdelka kakovosti „trak“, je bilo ugotovljeno, da ga je možno spraviti tudi v manjše zvitke, če ne bi bil namenjen za avtomobilsko industrijo. Zato je bilo treba te trditve zavrniti.

(56)

Vložnik je nato spodbijal možnost, da bi se izdelek kakovosti „trak“ lahko uporabljal za podloge in predlagal posvetovanje s tekstilnim inštitutom. Prav tako je nasprotoval možnosti, da bi se izdelek kakovosti „trak“ lahko uporabljal za oblazinjenje sedežev, zaradi njegove nizke natezne trdnosti in dejstva, da bi sedenje na takem sedežu povečalo potenje.

(57)

Ker so zainteresirane stranke glede možnosti uporabe izdelka kakovosti „trak“ za podlogo ali oblazinjeno pohištvo lahko zagotovile le nasprotujoče si trditve, dejstvo, da se izdelek kakovosti „trak“ lahko uporablja samo za oblačila, ni bilo zadostno dokazano. Vendar še vedno velja, da je bila ugotovljena še najmanj ena uporaba izdelka kakovosti „trak“, in sicer za naoknice s srebrnim premazom. Opomniti je treba, da protidampinški ukrepi, uvedeni po prvotni preiskavi, zajemajo TPF, ki so namenjeni za vse vrste uporabe in ne le za oblačila. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(58)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da so izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF vsaj delno zamenljive.

(59)

Glede na zgoraj navedene ugotovitve se šteje, da vsakršne razlike med izdelkom kakovosti „trak“ in drugimi vrstami TPF ne zadostujejo za sklep, da je izdelek kakovosti „trak“ drugačen izdelek, ki bi se jasno razlikoval po osnovnih fizikalnih, tehničnih in/ali kemičnih lastnostih. Zato je treba skleniti, da izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF predstavljajo en izdelek v smislu osnovne uredbe.

(60)

Nekatere stranke so trdile, da škoda in interes Skupnosti za izdelek kakovosti „trak“ v prvotni uredbi nista bila ustrezno proučena, ker takrat ni bil ugotovljen noben proizvajalec Skupnosti za izdelek kakovosti „trak“ in ker avtomobilski industriji ni bila dana možnost, da se odzove na predlog za uvedbo ukrepov na izdelek kakovosti „trak“.

(61)

Glede trditve v zvezi s tem je treba opozoriti, da ni bilo dokazano, da v Skupnosti ni nobenega proizvajalca izdelka kakovosti „trak“ in da ni mogoče izključiti, da je bil izdelek kakovosti „trak“ v prvotni preiskavi obravnavan, ne da bi bil tako opredeljen. V vsakem primeru je treba poudariti, da se ukrepi za neki izdelek lahko uvedejo, tudi če niso bile vse podvrste izdelka proučene ločeno.

(62)

Opomniti je treba še, da je sedanja preiskava namenjena oceni, ali naj se izdelek kakovosti „trak“ šteje za izdelek, ki se razlikuje od drugih vrst TPF, ne pa oceni škode, povzročene industriji Skupnosti, ali interesa Skupnosti. Vendar je treba poudariti, da je preiskava razkrila, da obstaja najmanj en proizvajalec Skupnosti za izdelek kakovosti „trak“, ki trg oskrbuje od leta 2008 in je v proizvodnjo nedokončanih izdelkov kakovosti „trak“ vključen že več let. Poleg tega je bila v obravnavanem obdobju v Skupnosti še najmanj ena družba vključena v proizvodnjo nedokončanih izdelkov kakovosti „trak“. Opozoriti je tudi treba, da je bil med sedanjo preiskavo vzpostavljen stik z avtomobilsko industrijo (European Automobile Manufacturers Association), ki je izjavila, da ni zainteresirana stranka. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(63)

Zgornje ugotovitve kažejo, da imajo, kljub nekaterim razlikam, izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste izdelka, za katere veljajo ukrepi, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Poleg tega ni bilo mogoče dokazati, da ima izdelek kakovosti „trak“ eno samo možno uporabo in da ni zamenljiv z drugimi vrstami izdelka, za katere veljajo ukrepi. Na podlagi tega se sklene, da se izdelek kakovosti „trak“ in druge vrste TPF štejejo za en sam izdelek in da se vmesni delni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih dokončanih TPF s poreklom iz LRK, konča brez spremembe veljavnih protidampinških ukrepov.

(64)

Vse zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih so bile sprejete zgornje sklepne ugotovitve. Strankam je bilo zagotovljeno obdobje, v katerem so lahko navedle svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(65)

Ustne in pisne pripombe strank so bile proučene, vendar niso spremenile sklepov, da se obseg izdelka veljavnih protidampinških ukrepov na uvoz TPF ne spremeni –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/9

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/11

(1)

Uredba (ES) št. 533/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca septembra 2009 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2009, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/13

(1)

Uredba (ES) št. 539/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za jajca in jajčni albumin.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca septembra 2009 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2009, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/15

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/17

(1)

V delu C Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1242/2008 (2) so opredeljeni tipi kmetovanja. Na podlagi teh opredelitev nekaterih kmetij s pašno živino ni mogoče razvrstiti po tipih kmetovanja, za nekatere kmetije pa opravljena razvrstitev ni najprimernejša.

(2)

V delu B Priloge II k Uredbi (ES) št. 1242/2008 so določena pravila v zvezi z razvrstitvijo po razredih ekonomski velikosti. Navedena pravila omejujejo možnosti držav članic glede določitve primernejših izbirnih načrtov.

(3)

Nekateri opisi in poimenovanja, uporabljena v prilogah I in IV k Uredbi (ES) št. 1242/2008, niso dovolj jasni in jih je zato treba pojasniti.

(4)

Opisi in oznake nekaterih proizvodov iz Uredbe (ES) št. 1242/2008 in Uredbe Komisije (ES) 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev (3), so bili spremenjeni z Uredbo (ES) št. 781/2009 z dne 27. avgusta 2009.

(5)

Poleg tega je treba poimenovanja nekaterih tipov kmetovanja, ki se uporabljajo v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1242/2008, v nekaterih jezikih popraviti. Zaradi boljše doslednosti je treba besedo gospodarstvo odpraviti iz poimenovanja tipa kmetovanja; za boljšo razumljivost je treba nekatere besede v zvezi z vrstami perutnine nadomestiti z drugimi pri poimenovanju določenih tipov kmetovanja.

(6)

Uredbo (ES) št. 1242/2008 je zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 748/2008 (2) določa, da je treba potrdila o pristnosti za meso iz Argentine izdati, preden se lahko goveje in telečje meso uvozi v Skupnost. Seznam organov v Argentini, pooblaščenih za izdajo teh potrdil, je naveden v Prilogi III k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 810/2008 (3) določa, da je treba potrdila o pristnosti izdati, preden se lahko goveje in telečje meso uvozi v Skupnost. Seznam organov v državah izvoznicah, pooblaščenih za izdajo teh potrdil, je naveden v Prilogi II k navedeni uredbi.

(3)

Argentina je spremenila ime organa izdajatelja potrdil o pristnosti iz Uredbe (ES) št. 748/2008 in Uredbe (ES) št. 810/2008.

(4)

Uredbi (ES) št. 748/2008 in (ES) št. 810/2008 je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da se prepreči neujemanje imena organa, navedenega na nedavno izdanih potrdilih o pristnosti, z imenom organa, navedenim v uredbah (ES) št. 748/2008 in (ES) št. 810/2008, se mora ta uredba uporabljati od 22. julija 2009, tj. od datuma, ko je Argentina uradno obvestila Komisijo o navedenem novem imenu.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/23

(1)

Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. septembra 2009, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 838/2009 (3).

(2)

Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 838/2009.

(3)

Uredbo (ES) št. 838/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/26

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/28

(1)

Na srečanju 20. decembra 2006 so predstavniki Komisije in nizozemskih organov razpravljali o naložbi občine Rotterdam v kompleks Ahoy, še preden je bila državna pomoč uradno priglašena. Po tem srečanju so nizozemski organi naložbo uradno priglasili z dopisom z dne 22. februarja 2007, ki ga je Komisija isti dan evidentirala kot prejeto pošto.

(2)

Komisija je 22. marca 2007 v povezanem primeru (CP 91/2007) prejela skupno pritožbo podjetij Mojo Concerts B.V. (v nadaljnjem besedilu: podjetje Mojo) in Amsterdam Music Dome Exploitatie B.V. (v nadaljnjem besedilu: podjetje Music Dome) v zvezi z načrtovano naložbo občine Rotterdam v kompleks Ahoy, ki je zadevala tudi druge transakcije, ki jih je občina že izvedla, tj. privatizacijo pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. (v nadaljnjem besedilu tudi: upravljavec) in oddajo kompleksa Ahoy v najem upravljavcu po privatizaciji. Podjetji Mojo in Music Dome sta dopolnilno dokumentacijo predložili 14. septembra 2007 in 5. oktobra 2007.

(3)

Z dopisom z dne 16. aprila 2007 je Komisija od nizozemskih organov zahtevala, naj predložijo pripombe v zvezi z navedeno pritožbo. Nizozemski organi so svoje pripombe predložili 20. junija 2007. Komisija je 10. avgusta in 16. novembra 2007 od nizozemskih organov pisno zahtevala dodatne informacije. Nizozemski organi so dodatne informacije predložili 17. septembra, 15. novembra in 7. decembra 2007.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 30. januarja 2008 Nizozemsko obvestila o svoji odločitvi, da bo v zvezi s priglašenim ukrepom sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(5)

Osebje Komisije se je z nizozemskimi organi srečalo 12. februarja 2008. Z dopisom z dne 15. februarja 2008 so nizozemski organi potrdili, da odločitev Komisije z dne 30. januarja 2008 ni vsebovala zaupnih podatkov. Odločitev je bila skladno s tem pritožnikoma poslana po elektronski pošti 18. februarja 2008 in objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z ukrepom.

(6)

Nizozemski organi so z dopisom z dne 28. februarja zaprosili za podaljšanje roka za odgovor na odločitev Komisije o sprožitvi postopka do 1. aprila 2008. Komisija je to podaljšanje odobrila z dopisom, ki je bil poslan in evidentiran kot izhodna pošta 12. marca 2008.

(7)

Kot del preiskovalnega postopka je bil aprila 2008 pri neodvisnem svetovalcu, podjetju ECORYS Nederland B.V., naročen pregled nekaterih vidikov zadeve. Poročilo, ki ga je pripravil neodvisni svetovalec, je Komisija odobrila 30. maja 2008 (3).

(8)

Nizozemski organi so z dopisom, ki je bil evidentiran kot prejeta pošta 1. aprila 2008, predložili svoje pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(9)

Po sprožitvi postopka je Komisija prejela pripombe treh zainteresiranih strank, tj. podjetja Ahoy Rotterdam N.V., domnevnega prejemnika državne pomoči (4); podjetij Mojo in Music Dome, ki sta predložili skupne pripombe (5); in enega posameznika (6). Srečanje s podjetjem Ahoy Rotterdam N.V. je potekalo 17. aprila 2008. Z dopisom, ki je bil evidentiran kot prejeta pošta 15. maja 2008, je Komisija pripombe tretjih strank posredovala nizozemskim organom. Organi so svoje ugotovitve predložili z dopisom z dne 20. junija 2008, ki je bil evidentiran kot prejeta pošta 24. junija 2008.

(10)

Različica poročila neodvisnega svetovalca, ki ni zaupna, je bila nizozemskim organom posredovana z dopisom, ki je bil evidentiran kot izhodna pošta 24. junija 2008. Nizozemski organi so pripombe predložili z dopisom, ki je bil evidentiran kot prejeta pošta 14. julija 2008.

(11)

Kompleks Ahoy v Rotterdamu, ki ga sestavljajo stadion, šest razstavnih dvoran ter velik center za sestanke in kongrese, je namenjen organizaciji različnih prireditev, vključno z razstavami, konferencami, sejmi, predstavami, koncerti ter športnimi in družabnimi prireditvami. Upravljavec kompleksa, podjetje Ahoy Rotterdam N.V., je dejaven tudi na mednarodnem trgu in izvaža lastne nazive sejmov (7).

(12)

Do 1. julija 2006 je kompleks Ahoy upravljalo podjetje Ahoy Rotterdam N.V., v katerem je bila občina edina delničarka. Občina je po odločitvi o ločitvi lastništva in opravljanja dejavnosti ostala lastnica kompleksa, vendar je 1. julija 2006 v okviru menedžerskega odkupa pravico do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. prodala za 1,7 milijona EUR. Ker ni bilo javnega razpisa, je prodajna cena temeljila neposredno na tržnem vrednotenju, ki ga je izvedel neodvisni svetovalec, podjetje Deloitte Financial Advisory Services BV, Real Estate Valuation v Rotterdamu (v nadaljnjem besedilu: podjetje Deloitte).

(13)

Hkrati je občina kompleks Ahoy oddala v najem zdaj privatiziranemu podjetju Ahoy Rotterdam N.V. za obdobje 15 let (z možnostjo podaljšanja), ki se je začelo 1. julija 2006. Z oddajo v najem so se najemojemalcu naložile stroge obveznosti v zvezi z ohranitvijo in spodbujanjem večnamenskosti kompleksa Ahoy (8). Začetna najemnina v višini 2,6 milijona EUR na leto, določena v najemni pogodbi, je temeljila neposredno na tržnem vrednotenju najemnine za kompleks Ahoy, ki ga je izvedlo podjetje Deloitte (9).

(14)

V okviru najemne pogodbe se je občina Rotterdam zavezala, da bo v obnovo in nadgradnjo/razširitev stadiona vložila do 42 milijonov EUR. Ta naložba je predmet priglašenega projekta. Naložba občine je bila deloma namenjena vzdrževanju stadiona ter deloma njegovi posodobitvi in razširitvi. Poudarek je bil na spremembi naslednjih vidikov stadiona: izboljšanja akustike, klimatskega sistema, razporeditve in dostopnosti, okrepitve strešne konstrukcije, da se omogoči dvig zvočne opreme in video zidov, izboljšanja zmogljivosti v zaodrju ter povečanja števila sedežev. Najprej je bilo načrtovano, da se bo zmogljivost stadiona povečala za dodatnih 5 000 sedežev. Ta številka se je zdaj zmanjšala na […] sedežev.

(15)

Po mnenju uprave je ta naložba potrebna za ohranitev vrednosti kompleksa, vendar upravljavcu ne bo prinesla dodatnih prihodkov. Zato je uprava med pogajanji z občino zastopala mnenje, da se ta vidik ne upošteva pri določanju cene delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. ali višine najemnine za kompleks.

(16)

Občina je ta argument sprejela in ni zahtevala prilagoditve cene delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. ali najemnine, določene za kompleks Ahoy. Vendar je za zagotovitev višine najemnine na tržni ravni po načrtovani naložbi občina v najemno pogodbo vključila mehanizem za udeležbo pri dobičku, v skladu s katerim bi upravljavec, podjetje Ahoy Rotterdam N.V., plačal doplačilo k najemnini, če bi njegova bruto marža presegla vnaprej določeno višino. To doplačilo bi bilo potrebno, če bi bruto marža brez najemnine, plačane za zadevno leto, presegla 16,5 milijona EUR. Doplačilo bi se določilo v skladu z naslednjo preglednico:

Te tri tranše se seštevajo. Na primer, če bi bruto marža, dosežena v enem letu, od katere se odšteje najemnina, plačana občini, znašala 20 milijonov EUR, bi se k najemnini prištelo doplačilo v višini 50 % 1,5 milijona EUR (prva tranša) in 35 % 2 milijonov EUR (preostali znesek bi spadal v drugo tranšo), pri čemer bi bilo skupno doplačilo 1,45 milijona EUR.

(17)

Komisija se je 30. januarja 2008 odločila sprožiti formalni postopek preiskave, ker nizozemski organi niso predložili zadostnih dokazov, na podlagi katerih bi Komisija lahko ugotovila, da priglašena naložba občine Rotterdam ni pomenila državne pomoči ali da je bila kakršna koli takšna pomoč združljiva s Pogodbo ES.

(18)

Komisija je zlasti dvomila glede tega, da oblikovanje dogovora o udeležbi pri dobičku, ki ga določa najemna pogodba, sklenjena med podjetjem Ahoy Rotterdam N.V. in občino, zadostuje za zagotovitev, da upravljavec kompleksa Ahoy zaradi priglašene naložbe ne bi dobil gospodarske prednosti, ki presega običajne tržne pogoje.

(19)

Preiskava je vključevala tudi prodajo podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddajo kompleksa Ahoy v najem privatiziranemu upravljavcu, transakciji, ki ju je izvršila občina Rotterdam, vendar ju nizozemski organi niso priglasili Komisiji. Glede na to, da sta bili ti transakciji tesno povezani s priglašeno naložbo, je Komisija menila, da je treba preveriti, ali katera od njiju vključuje element državne pomoči. Komisija je pri tem upoštevala tudi dejstvo, da so sama poročila o vrednotenju podjetja Deloitte, ki so bila uporabljena kot podlaga za ti transakciji, delno temeljila na informacijah, ki jih je predložila uprava podjetja Ahoy Rotterdam N.V., ki je bila kot možen kupec in najemojemalec v navzkrižju interesov.

(20)

Komisija je sprožila tudi formalni postopek preiskave, da bi nizozemskim organom in tretjim strankam omogočila, da ji predložijo pripombe v zvezi z njeno začasno oceno opisanega ukrepa in ustrezne podatke, ki so povezani z ukrepom.

(21)

Po sprožitvi postopka je Komisija prejela pripombe treh zainteresiranih strank, tj. podjetja Ahoy Rotterdam N.V., domnevnega prejemnika državne pomoči; podjetij Mojo in Music Dome, ki sta predložili skupne pripombe; in enega posameznika (10).

(22)

Po navedbah podjetja Ahoy Rotterdam N.V. sta bili prodaja podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaja kompleksa Ahoy v najem v najslabšem primeru v skladu s tržnimi pogoji in morda celo ugodnejši za občino. Domnevni prejemnik je opozoril na omejitve in pogoje, vključene v sporazume glede oddaje in cene, ki so znatno omejili vrednost najema in nabavne cene.

(23)

Podjetje Ahoy Rotterdam N.V. je navedlo, da je bila naložba v stadion Ahoy povezana predvsem z vzdrževanjem in obnovo ter da je bilo povečanje zmogljivosti le delno njen cilj (11). Podjetje Ahoy Rotterdam N.V. je na podlagi predloženih finančnih podatkov trdilo, da bi dogovor o udeležbi pri dobičku občini zagotovil večji dobiček, kot je potrebno v skladu z načelom tržnega vlagatelja, v kolikor bi povečanje zmogljivosti vodilo v boljše možnosti za opravljanje dejavnosti.

(24)

Podjetji Mojo in Music Dome sta vztrajali pri stališču, ki sta ga predložili v pritožbi pred sprožitvijo formalne preiskave (12), da so načrtovana naložba v kompleks Ahoy in z njo povezani transakciji (privatizacija pravic do upravljanja podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaja nepremičnine v najem) vključevale nezakonito državno pomoč.

(25)

Podjetji Mojo in Music Dome sta trdili, da je načrtovana naložba omogočila prednost upravljavcu kompleksa, zlasti ker bi razširitev zmogljivosti stadiona Ahoy povečala prihodke upravljavca. Tudi če se prihodki upravljavca ne bi povečali, bi izboljšava objektov podjetju Ahoy Rotterdam N.V. omogočila konkurenčno prednost, ker bi podjetje pridobilo z brezplačnim izboljšanjem objektov, medtem ko bi druga zasebna podjetja morala stroške poravnati sama. Izboljšava bi upravljavcu omogočila utrditev ali celo izboljšavo položaja na trgu. Poleg tega naložba občini Rotterdam ni prinesla dobička in zato ni mogla zadostiti preskusu vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(26)

Po navedbah podjetij Mojo in Music Dome mehanizem za udeležbo pri dobičku ni odpravil prednosti upravljavca. Bilo je jasno, da končnega dogovora o udeležbi pri dobičku ni preveril noben neodvisni svetovalec. Poleg tega mehanizem ne bi bil skladen s trgom: tudi če bi upravljavec v okviru mehanizma za udeležbo pri dobičku naložbo v celoti povrnil, bi vseeno dobil gospodarsko prednost, ker bi občina Rotterdam prevzela celotno gospodarsko naložbeno tveganje. Če naložba ne bi ustvarila večjega prihodka, občina ne bi prejela ničesar. Le če bi bil dejansko ustvarjen dodaten prihodek, bi občina dobila povrnjen del svoje naložbe. Takih pogojev ne bi sprejel noben zasebni vlagatelj.

(27)

V zvezi s cenami delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in najemnino za kompleks Ahoy sta podjetji Mojo in Music Dome trdili, da je navzkrižje interesov, v katerem sta bila uprava in možen kupec, ko je uprava predložila podatke podjetju Deloitte, prispevalo k vrednotenju delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V., ki je bilo prenizko. Ponovno sta podvomili v zanesljivost napovedi uprave podjetja Ahoy Rotterdam, ki jih je podjetje Deloitte uporabilo pri vrednotenju delnic podjetja.

(28)

Po navedbah podjetij Mojo in Music Dome je poslovno poročilo, ki je bilo predloženo finančnim poročilom za leto 2004/2005, pokazalo, da se v zvezi s prihodkom kompleksa Ahoy „dobra“ leta izmenjujejo z „zmernimi“ leti. Upravljavec je to gibanje sporočil tudi podjetju Deloitte, vendar glede na zelo majhne razlike v številu prireditev, ki so vsako leto načrtovane, to domnevno gibanje ne more biti verodostojno (13). To gibanje prav tako ni ustrezalo dejanskemu prihodku, ker se je poslovno leto 2005/2006, ki naj bi bilo po pričakovanjih „zmerno“, dejansko izkazalo za „dobro“ leto. Ni bilo realno domnevati, da upravljavec ne bi mogel predvideti visokega prihodka v letu 2005/2006, zlasti glede na to, da so bile prireditve, organizirane v kompleksu Ahoy, rezervirane precej vnaprej.

(29)

Teoretični nizi prihodnjih tokov denarja v poročilu podjetja Deloitte so bili umetni. Napoved v poročilu podjetja Deloitte se je začela s „slabim“ letom in končala z „dobrim“ letom. Če bi se začela z „dobrim“ letom in končala s „slabim“ letom, bi bila sedanja vrednost prihodnjega denarnega toka in s tem vrednost delnic veliko bolj pozitivna.

(30)

Če bi podjetje Deloitte točno napovedalo pričakovani rezultat za poslovno leto 2005/2006, bi bila vrednost podjetja določena bistveno višje. Lahko bi se trdilo, da bi ob enakih okoliščinah razlika med dejanskim dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 5,745 milijona EUR in napovedanim dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 1,252 milijona EUR predstavljala dodatni denarni tok v prvem napovedanem letu, zaradi česar bi se okvirna vrednost podjetja povečala za 4,493 milijona EUR (14).

(31)

Nizozemski organi so z dopisom, ki je bil evidentiran kot prejeta pošta 1. aprila 2008, predložili svoje pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Nizozemski organi so odgovorili tudi na pripombe tretjih strank v zvezi z odločitvijo o sprožitvi postopka in predložili pripombe v zvezi z različico poročila podjetja ECORYS N.V., ki ni zaupna.

(32)

Nizozemski organi so v svojih prispevkih ohranili stališče, ki so ga imeli pred sprožitvijo formalne preiskave (15), in sicer da naložba občine Rotterdam v kompleks Ahoy ter prodaja podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaja kompleksa v najem ne pomenijo državne pomoči.

(33)

Nizozemski organi so se večinoma sklicevali na podatke, predložene pred odločitvijo o sprožitvi postopka, in ohranili stališče, da načrtovana naložba ne vključuje elementov državne pomoči. Poudarili so, da je treba naložbo obravnavati kot naložbo v javno infrastrukturo, ki nobenemu podjetju ni omogočila selektivne prednosti in je zagotovila večnamenskost kompleksa. Pogodbenik, ki bi izvedel naložbo, bi se izbral v okviru javnega razpisnega postopka. Naložba, ki vključuje razširitev zmogljivosti, je bila potrebna za ohranitev vrednosti kompleksa Ahoy; od skupnega zneska 42 milijonov EUR bi bilo le 7 milijonov EUR namenjenih povečanju zmogljivosti stadiona Ahoy.

(34)

Višina najemnine in cene delnic, izračunane v poročilih podjetja Deloitte, bi zagotovile ceno, skladno s trgom. Nizozemski organi so navedli, da je podjetje Deloitte potrdilo, da je izvajalo svoje analize razpoložljivih podatkov, in da se ugotovitve podjetja Deloitte v številnih točkah razlikujejo od ugotovitev uprave. Poročila podjetja Deloitte so zato zagotovila trdno podlago za oblikovanje ugotovitev v zvezi z višino najemnine in cene delnic, ki bi bila skladna s trgom.

(35)

Mehanizem za udeležbo pri dobičku je učinkovito zagotavljal, da niti po zaključku naložbe ni bila pridobljena neupravičena prednost. Mejna vrednost, ki sproži mehanizem za udeležbo pri dobičku, je bila nominalno določena in ni bila predmet indeksacije. Če bi se najnovejši rezultati uprave podjetja Ahoy Rotterdam N.V. povečali le za pričakovano letno stopnjo inflacije 2 %, bi se od leta 2010/2011 dalje prejemala dodatna najemnina v okviru mehanizma za udeležbo pri dobičku. V skladu s takim potekom dogodkov bi bila od leta 2013/2014 najemnina, ki jo plačuje uprava podjetja Ahoy Rotterdam N.V., višja od najemnine, ki sta jo izračunala pritožnika, podjetji Mojo in Music Dome. Mehanizem za udeležbo pri dobičku je bil torej učinkovito orodje za zagotavljanje, da je najemnina skladna s trgom.

(36)

Nizozemski organi so ponovno potrdili zlasti, da je v nasprotju z mnenjem podjetij Mojo in Music Dome dejansko obstajal trend v letnem prihodku podjetja Ahoy Rotterdam N.V. Število prireditev tega trenda ni kazalo zato, ker ni upoštevalo tržne vrednosti posameznih prireditev. Velik delež prireditev je bil organiziran na dve leti, pri čemer so nekatere od njih ustvarile znaten dodaten prihodek (16). Poleg tega bi se lahko prihodek prireditve hitro razlikoval od pričakovanj. Nizozemski organi so zato zavrnili stališče, ki sta ga predložili podjetji Mojo in Music Dome.

(37)

V zvezi s poročilom neodvisnega svetovalca so nizozemski organi ugotovili, da so bile ugotovitve v poročilu v veliki meri v skladu s poročili podjetja Deloitte. Poročilo je zlasti ugotovilo, da je mehanizem za udeležbo pri dobičku zagotovil, da upravljavec z načrtovano naložbo ne bi dobil gospodarske prednosti. Poročilo je tako potrdilo, da so bili sklenjeni sporazumi v skladu s tržnimi pogoji.

(38)

Komisija je kot del preiskave izbrala neodvisnega svetovalca, podjetje ECORYS Nederland B.V., da izvede pregled poročil o vrednotenju, ki jih je pripravilo podjetje Deloitte (17) ter ki jih je občina uporabila kot podlago pri prodaji pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaje kompleksa Ahoy v najem. Svetovalca je tudi prosila, da pregleda poročilo o vrednotenju podjetja DTZ Zadelhoff (v nadaljnjem besedilu: podjetje DTZ), ki sta ga pred sprožitvijo preiskave predložila pritožnika (18), ter oceni, ali je dogovor o udeležbi pri dobičku, določen v najemni pogodbi med podjetjem Ahoy Rotterdam N.V. in občino, skladen s trgom. Svetovalca je prosila za mnenje o pravilnosti uporabljene metodologije za vsa ta poročila o vrednotenju.

(39)

Svetovalec je ugotovil, da je bila v poročilih podjetja Deloitte o vrednotenju delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in določitvi najemnine za kompleks Ahoy uporabljena metodologija pravilna. Razumljivo je bilo, da je podjetje Deloitte med drugim uporabilo informacije, ki jih je predložila uprava, vendar je pri svojem končnem vrednotenju izhajalo iz svojih lastnih napovedi, ki so se razlikovale od pričakovanj uprave.

(40)

Po navedbah svetovalca je neskladje med vrednotenji najemnine kompleksa Ahoy, ki sta ju pripravili podjetji Deloitte in DTZ, posledica različnih metod, ki sta jih uporabili. Svetovalec je odobril pristop, ki ga je uporabilo podjetje Deloitte (19). Neodvisni svetovalec je s poudarkom tesne povezave med vrednotenjem delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in določitvijo najemnine za kompleks pri podjetju Deloitte potrdil, da je metoda, ki jo je uporabilo podjetje Deloitte, zagotovila najbolj točno oceno najemnine za kompleks Ahoy na tržni ravni glede na to, da je bila določitev vrednosti delnic podjetja Deloitte pravična.

(41)

Poročilo neodvisnega svetovalca je potrdilo, da je bila predpostavka v poročilu podjetja Deloitte, da povečanje zmogljivosti stadiona Ahoy zaradi predvidene naložbe ne bo samodejno pomenilo dodane vrednosti za upravljavca (20), upravičena. V zvezi z dogovorom o udeležbi pri dobičku je svetovalec ugotovil, da mehanizem zagotavlja razumno povišanje najemnine v skladu s tržnimi pogoji v zameno za načrtovano naložbo občine Rotterdam. Ker mejne vrednosti, določene v dogovoru o udeležbi pri dobičku, niso bile predmet indeksacije, si je lahko občina kot najemodajalec zagotovila nepričakovani dobiček, tudi če upravljavec kot najemojemalec ne bi izkoristil naložbe v kompleks.

(42)

Komisija je preučila, ali je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ki določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(43)

Da bi se štela kot državna pomoč, mora priglašena naložba občine Rotterdam izpolnjevati naslednje pogoje: 1. ukrep mora biti financiran iz državnih sredstev; 2. podjetjem mora omogočiti gospodarsko prednost; 3. prednost mora biti selektivna in izkrivljati ali pomeniti nevarnost izkrivljanja konkurence; ter 4. ukrep mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(44)

Občina Rotterdam namerava v obnovo in razširitev stadiona Ahoy, ki je del kompleksa Ahoy, vložiti do 42 milijonov EUR. Ker je občina javni organ, se mora naložba v smislu člena 87(1) Pogodbe ES šteti kot naložba, ki uporablja državna sredstva.

(45)

Prav tako so lahko torej druge transakcije, ki jih je izvedla občina, zlasti prodaja pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. upravi in najemna pogodba, ki jo je sklenila s privatiziranim upravljavcem, vključevale državna sredstva v smislu člena 87(1).

(46)

Kot je bilo poudarjeno v odločitvi o sprožitvi postopka, bi prodaja pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaja v najem kompleksa Ahoy kupcu/najemojemalcu omogočili gospodarsko prednost le, če bi bila cena delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. določena pod tržno ravnjo. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da sta bili cena podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in višina najemnine za kompleks Ahoy določeni neposredno na podlagi poročil o vrednotenju, ki jih je pripravil neodvisni cenilec Deloitte. Vendar je Komisija menila, da je glede na tesno povezavo med temi transakcijami in priglašeno naložbo treba preveriti pogoje transakcij in pri tem upoštevati dejstvo, da so poročila podjetja Deloitte delno temeljila na informacijah, ki jih je predložila uprava podjetja Ahoy Rotterdam N.V., ki je bila kot možen kupec/najemojemalec v navzkrižju interesov.

(47)

Kot del preiskave se je Komisija odločila, da pridobi mnenje neodvisnega svetovalca o zanesljivosti poročil podjetja Deloitte, ki jih je občina uporabila kot podlago pri izvedbi teh transakcij. Kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 38, 39 in 40, je študija, ki jo je izvedel ta neodvisni svetovalec, potrdila, da je metodologija, uporabljena v poročilih, pravilna in da je podjetje Deloitte svoje končno vrednotenje pripravilo na podlagi svojih lastnih napovedih (21). Tudi nizozemski organi so navedli, da je podjetje Deloitte potrdilo, da je izvedlo svojo analizo razpoložljivih podatkov, in da se njegove ugotovitve v številnih točkah razlikujejo od ugotovitev uprave.

(48)

Komisija je izvedla podrobno oceno teh poročil ter ugotovila, da je podjetje Deloitte pravilno uporabilo metodo diskontiranega denarnega toka (22) za usmerjanje pri vrednotenju delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in dohodkovni pristop za usmerjanje pri določitvi najemnine za kompleks. Komisija je tudi ugotovila, da so poročila pravilno upoštevala posebne značilnosti upravljajočega podjetja, zaradi katerih je bila ustrezna primerjava z drugimi podjetji in transakcijami otežena. Komisija ugotavlja, da je podjetje Deloitte v svojih vrednotenjih ustrezno upoštevalo tesno povezavo med prodajo pravic do opravljanja dejavnosti in oddaje v najem kompleksa Ahoy. Komisija na podlagi svoje lastne ocene in ugotovitev neodvisnega svetovalca meni, da ni utemeljenih razlogov za izpodbijanje poročil podjetja Deloitte.

(49)

Preden je bila sprožena formalna preiskava in po njej sta podjetji Mojo in Music Dome trdili, da rezultati poročil podjetja Deloitte niso veljavni, ker je podjetje Deloitte uporabilo napačno metodologijo in pristranske informacije, ki jih je predložila uprava. Komisija ugotavlja, da te trditve niso bile ustrezno podprte z dokazi. Kot je bilo obrazloženo, je Komisija ugotovila, da je podjetje Deloitte uporabilo pravilno metodologijo in je pri svojem vrednotenju izhajalo iz svojih napovedi, ki so se razlikovale od pričakovanj uprave.

(50)

Podjetji Mojo in Music Dome nadalje trdita, da se nekateri rezultati, ki jih je dejansko doseglo podjetje Ahoy Rotterdam N.V., razlikujejo od rezultatov, napovedanih v okviru vrednotenja delnic, ki ga je izvedlo podjetje Deloitte (23), ter da bi bila rezultat vrednotenja in s tem cena delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. bistveno višja, če bi se te napovedi posodobile. Poudariti je treba, da je vrednotenje temeljilo na napovedih, ki jih je podjetje Deloitte pripravilo na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo. Ni dokazov, da je podjetje Deloitte pri oceni tržne vrednosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. uporabilo napačne informacije. Dejstvo, da so se nekateri finančni kazalniki izkazali za drugačne, kot je bilo prvotno napovedano, ni vplivalo na okoliščine in informacije, ki so bile na voljo podjetju Deloitte, ko je pripravljalo svoje poročilo o vrednotenju, ter zato ni moglo vplivati na rezultat navedenega vrednotenja. Zato Komisija ugotavlja, da zaradi razlik med napovedmi in dejanskimi finančnimi kazalniki, ki sta jih naknadno predložili podjetji Mojo in Music Dome, vrednotenje, ki ga je izvedlo podjetje Deloitte, ni nepravilno.

(51)

Na podlagi te ocene Komisija meni, da so bila poročila o tržnem vrednotenju podjetja Deloitte zanesljiva podlaga za cene, ki so bile določene za prodajo pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in najemnino za kompleks Ahoy, ki ga daje v najem občina. Komisija ob upoštevanju ustreznih obveznosti, ki jih v najemni pogodbi določa občina, ugotavlja, da so bile te transakcije izvedene v skladu s tržnimi pogoji in upravljavcu kompleksa niso omogočile neupravičene gospodarske prednosti.

(52)

Komisija je glede dela priglašene naložbe, povezanega prav z nadgraditvijo in razširitvijo zmogljivosti kompleksa Ahoy, v odločitvi o sprožitvi postopka navedla, da ne more izključiti možnosti, da bi ta naložba upravljavcu kompleksa omogočila selektivno prednost, ki presega običajne tržne pogoje, kljub upoštevanju zaščitnega ukrepa, ki je zagotovljen z mehanizmom za udeležbo pri dobičku iz najemne pogodbe, sklenjene med občino in podjetjem Ahoy Rotterdam N.V.

(53)

V skladu s prvotno oceno Komisije utemeljitve, ki so jih predložili nizozemski organi, zlasti niso pokazale, da se lahko z oblikovanjem dogovora o udeležbi pri dobičku zagotovi najemnina na tržni ravni po naložbi; zato navedene utemeljitve niso pokazale, da upravljavec kompleksa po zaključku naložbe ne bi imel gospodarske prednosti.

(54)

Kot del preiskave je Komisija izvedla podrobno analizo mehanizma za udeležbo pri dobičku ob upoštevanju dodatnih informacij, ki so jih predložili nizozemski organi in tretje stranke. Komisija je neodvisnega svetovalca prosila tudi, da oceni, ali je dogovor o udeležbi pri dobičku iz najemne pogodbe v skladu s tržnimi pogoji.

(55)

Kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 15 in 16, sta privatizacija pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaja v najem temeljili na predpostavki, da je bila načrtovana naložba (24) potrebna za ohranitev vrednosti kompleksa, vendar upravljavcu ne bo prinesla dodatnih prihodkov (25). V zvezi s tem Komisija poudarja, da je neodvisni svetovalec potrdil, da je bila predpostavka v poročilu podjetja Deloitte, da povečanje zmogljivosti stadiona Ahoy zaradi predvidene naložbe ne bo samodejno pomenilo dodane vrednosti za upravljavca, upravičena glede na dinamiko trga za organizacijo prireditev, mogoče nove konkurente ter s tem povezane negotovosti in tveganja. Komisija se strinja z ugotovitvami neodvisnega svetovalca in ugotavlja, da je bila ta predpostavka upravičena, ob upoštevanju, med drugim, edinstvenega položaja podjetja Ahoy na trgu, prisotnosti in obnašanja drugih upravljavcev na trgu (26) ter dejstva, da bi lahko upravljanje kompleksa precej dolgo ovirala obnovitvena dela.

(56)

Komisija tudi poudarja, da je občina v najemno pogodbo vključila mehanizem za udeležbo pri dobičku kot zaščitni ukrep. Ta dogovor je bil oblikovan za zagotovitev, da bi se najemnina za kompleks povišala, če bi priglašena naložba povečala vrednost kompleksa za upravljavca. Po navedbah neodvisnega svetovalca dogovor o udeležbi pri dobičku zagotavlja razumno povišanje najemnine v skladu s tržnimi pogoji v zameno za načrtovano naložbo občine Rotterdam. Neodvisni svetovalec je potrdil, da sta degresivna struktura mehanizma in diferenciacija hitrosti poviševanja najemnine razumni. Neodvisni svetovalec je tudi poudaril, da si lahko občina kot najemodajalec zagotovi nepričakovani dobiček, tudi če upravljavec kot najemojemalec ne izkoristi naložbe v kompleksu, ker mejne vrednosti, določene v dogovoru o udeležbi pri dobičku, niso predmet indeksacije.

(57)

Mehanizem zviša najemnino, ko bruto marža upravljavca, kot je določena v ta namen, preseže mejno vrednost v višini 16,5 milijona EUR. Da bi Komisija ocenila, ali je ta mejna vrednost ustrezna, jo je v najemni dobi primerjala z bruto maržami upravljavca, kot so bile napovedane v poročilu podjetja Deloitte (27), po odštetju najemnine, plačane občini v zadevnem poslovnem letu, kot določa mehanizem.

[…]

(58)

[…] V najemni dobi so bruto marže, napovedane v poročilu podjetja Deloitte (brez najemnine), v povprečju višje od mejne vrednosti 16,5 milijona EUR v poslovnih letih po načrtovanem zaključku naložbe, tudi če se ne upošteva morebitne dodatne bruto marže zaradi povečanja vrednosti kompleksa. Komisija ugotavlja, da je mejna vrednost določena na ravni, ki bi verjetno zajela morebitna povišanja bruto marž upravljavca, ki bi se lahko pojavila, če bi naložbe povečale vrednost za upravljavca in je ne bi samo ohranjale.

(59)

Ko je mejna vrednost bruto marže v višini 16,5 milijona EUR presežena, se dodatna najemnina za občino bistveno poviša, čeprav z manjšo hitrostjo, dokler opravljanje dejavnosti ne doseže bruto marže v višini 25 milijonov EUR (28). Takrat najemnina, ki jo prejme občina, znaša 5,2 milijona EUR, kar je dvakratnik zneska, ki ga je določilo podjetje Deloitte (29). Ker se ne more pričakovati, da bi bil učinek nadgradnje/razširitve stadiona Ahoy na prihodke upravljavca neomejen, Komisija meni, da sta v tem primeru diferenciacija hitrosti poviševanja najemnine in hkrati omejitev najvišjega doplačila k najemnini upravičeni (30).

(60)

Zato se Komisija strinja z mnenjem neodvisnega svetovalca in ugotavlja, da je oblikovanje mehanizma za udeležbo pri dobičku iz najemne pogodbe v skladu s tržnimi pogoji in predstavlja učinkovit zaščitni ukrep za zagotovitev, da je najemnina za kompleks po načrtovani naložbi na tržni ravni.

(61)

Podjetji Mojo in Music Dome sta trdili, da bi izboljšava objektov podjetju Ahoy Rotterdam N.V. omogočila konkurenčno prednost, tudi če se z naložbo (in zlasti razširitvijo stadiona Ahoy) ne bi povečali njegovi prihodki, ker bi podjetje pridobilo z brezplačnim izboljšanjem objektov, medtem ko bi druga zasebna podjetja morala stroške poravnati sama; Komisija meni, da ta trditev ni prepričljiva. V svojih vrednotenjih je podjetje Deloitte uporabilo potek dogodkov, v skladu s katerim naložba ne bi ustvarila dodatnih prihodkov, vendar bi bila kljub temu potrebna za ohranitev vrednosti kompleksa. Pri določitvi cene podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in višine najemnine za kompleks se je naložba upoštevala. Zato naložba ne pomeni gospodarske prednosti za upravljavca.

(62)

Podjetji Mojo in Music Dome sta tudi trdili, da dogovor ne more biti v skladu s trgom, ker bi upravljavec dobil gospodarsko prednost, tudi če bi moral v okviru mehanizma za udeležbo pri dobičku naložbo v celoti povrniti, ker bi občina Rotterdam prevzela celotno gospodarsko naložbeno tveganje. Podjetji Mojo in Music Dome trdita, da občina ne bo ničesar prejela, če naložba ne bo ustvarila dodatnih prihodkov: svojo naložbo bo dobila povrnjeno le, če bo dejansko ustvarjen dodaten prihodek. V zvezi s to trditvijo podjetij Mojo in Music Dome Komisija ne more izključiti možnosti, da občina pri svoji odločitvi glede naložbe v projekt ni ravnala kot zasebni vlagatelj, ki želi ustvariti čim večji dobiček. Pogoji, ki jih je določila za upravljavca, v zvezi z večnamenskostjo kompleksa in vrstami prireditev, ki bodo v njemu potekale, dejansko zmanjšujejo vrednost naložbe. Ocena Komisije je kljub temu pokazala, da upravljavec zaradi svojega pogodbenega razmerja z občino ni pridobil nobene neupravičene prednosti, ob upoštevanju omejitev, določenih v pogodbah. Kot je obrazloženo zgoraj, sta bili višina najemnine in cena delnic podjetja Ahoy Rotterdam N.V. v skladu s tržnimi pogoji. Mehanizem za udeležbo pri dobičku je dodatni zaščitni ukrep, da se prepreči neupravičena prednost, če naložba ne bi le ohranjala vrednosti, ampak bi tudi ustvarjala dodatno vrednost za upravljavca.

(63)

Zato Komisija ob upoštevanju negotovosti glede možne prednosti za upravljavca zaradi nadgradnje/razširitve stadiona Ahoy in učinkovitega zaščitnega ukrepa v obliki dogovora o udeležbi pri dobičku, ki ga je uveljavila občina, ugotavlja, da načrtovana naložba upravljavcu ne omogoča gospodarske prednosti, ki presega običajne tržne pogoje.

(64)

Nizozemski organi so sprejeli obveznost, da bodo podjetje ali podjetja, ki izvajajo naložbeni projekt, izbrana na javnem razpisu, pri čemer so bodo v celoti upoštevale določbe iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31). Kot je Komisija navedla v svoji odločitvi o sprožitvi postopka preiskave, lahko izloči možnost, da bi bila kateremu koli takemu podjetju ali podjetjem omogočena gospodarska prednost, ki presega običajne tržne pogoje, če je ta obveznost izpolnjena.

(65)

Sklepati je treba, da naložba podjetjem, ki uporabljajo storitve upravljavca kompleksa Ahoy, ne bo omogočila nobene gospodarske prednosti, ki presega običajne tržne pogoje. Ker je naložba osredotočena na obnovo in nadgradnjo stadiona Ahoy, bodo zadevna podjetja organizatorji koncertov, festivalov ter športnih in družabnih prireditev. Glede na to, da je upravljavec kompleksa Ahoy zasebno podjetje, ni razloga za dvom, da bo njegovim strankam zaračunana tržna cena.

(66)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka na podlagi informacij, s katerimi je razpolagala, navedla prvotno ugotovitev, da nobeno posamezno podjetje ali skupina podjetij ali posamezna dejavnost ne bo deležna selektivne prednosti glede na večnamensko razporeditev kompleksa ter obveznosti upravljavca iz najemne pogodbe v zvezi z naravo in spodbujanjem njegove večnamenskosti.

(67)

Pripombe, ki so jih med preiskavo predložili nizozemski organi, potrjujejo večnamenskost kompleksa Ahoy in raznolikost dejavnosti, ki se v njem izvajajo. Najemna pogodba od upravljavca zahteva zagotovitev, da bo objekt še naprej na voljo različnim uporabnikom in dejavnostim. Komisija ugotavlja, da je cilj naložbe v stadion Ahoy ohraniti večnamenskost kompleksa, da se zagotovijo objekti za različne vrste dejavnosti, ki ne dajejo prednosti posameznim podjetjem ali dejavnostim. Poleg tega je namen naložbe v stadion zagotoviti kraj, na katerem bodo potekale dejavnosti za širšo javnost. Zagotovitev športnega centra te vrste se lahko obravnava kot zadeva, v zvezi s katero so javni organi odgovorni širši javnosti, da se ohranja njegova večnamenskost. Poleg tega nič na kaže na to, da se kompleks Ahoy v zvezi z drugimi dejavnostmi in prireditvami ne bi upravljal po tržnih pogojih.

(68)

Zato Komisija meni, da naložba ne bo dajala prednosti posameznim podjetjem ali gospodarskim dejavnostim in torej ni selektivna.

(69)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da niti načrtovana naložba v kompleks Ahoy niti s tem povezani prodaja pravic do opravljanja dejavnosti in oddaja kompleksa Ahoy v najem s strani občine upravljavcu kompleksa ali kateremu koli drugemu podjetju ne bodo omogočile gospodarske prednosti, ki presega običajne tržne pogoje. Komisija prav tako ugotavlja, da naložba ne daje selektivne prednosti posameznim podjetjem ali gospodarskim dejavnostim.

(70)

Po sprožitvi formalnega postopka preiskave so nizozemski organi in neodvisni svetovalec ustrezno obravnavali dvome, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka. Zlasti so bile predložene dodatne informacije v zvezi z oblikovanjem dogovora o udeležbi pri dobičku, ki so Komisiji omogočile podrobno oceno mehanizma. Poleg tega je Komisija ocenila zanesljivost vrednotenj podjetja Deloitte, ki so bila podlaga za prodajo pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy Rotterdam N.V. in oddaje v najem kompleksa Ahoy, ter potrdila, da so bile te transakcije v skladu s trgom.

(71)

Zato Komisija ugotavlja, da niti priglašena naložba v obnovo in nadgradnjo/razširitev kompleksa Ahoy niti z njo povezani prodaja pravic do opravljanja dejavnosti podjetja Ahoy N.V. in oddaja kompleksa v najem ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES –

22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/38

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) računovodski tehnični odbor pomaga Komisiji in ji zagotavlja strokovno znanje pri ocenjevanju mednarodnih računovodskih standardov. Vlogo navedenega računovodskega tehničnega odbora opravlja Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (European Financial Reporting Advisory Group – EFRAG).

(2)

EFRAG so leta 2001 ustanovile evropske organizacije, ki zastopajo izdajatelje, vlagatelje in računovodske poklice, ki so vključeni v postopek računovodskega poročanja.

(3)

Po reformah vladne strukture EFRAG so v nadzornem svetu EFRAG štirje člani s področja javne politike, izbrani zlasti na podlagi izkušenj v javni politiki na nacionalni ali evropski ravni. V skladu z oddelkom 3.2 dodatka 1 statuta EFRAG, ki velja od 11. junija 2009, člane s področja javne politike imenuje Komisija. Člane nadzornega sveta EFRAG imenuje generalna skupščina EFRAG.

(4)

Po javnem razpisu za zbiranje kandidatur (2) je Komisija izbrala kandidate, ki so imenovani za člane na področju javne politike v nadzorni svet EFRAG.

(5)

S Sklepom Komisije (ES) št. 2009/549/ES z dne 13. julija 2009 o imenovanju člana na področju javne politike v nadzorni svet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (3) je bil imenovan en član –