11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1659/2005 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ukrepi zajemajo stopnjo dajatve ad valorem v višini 39,9 %, razen za šest družb, izrecno navedenih v prvotni uredbi, za katere veljajo individualne stopnje dajatve.

(2)

Po uvedbi dokončnih ukrepov je Komisija od kitajskega proizvajalca izvoznika Bayuquan Refractories Company Limited (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali BRC) prejela zahtevek za začetek delnega vmesnega pregleda prvotne uredbe (v nadaljnjem besedilu: vmesni pregled) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Vložnik ni sodeloval v preiskavi, ki je privedla do ugotovitev in sklepov iz prvotne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava), zato se za družbo uporablja preostala protidampinška dajatev.

(3)

V vlogi za vmesni pregled je BRC trdil, da izpolnjuje merila za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) in individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO). BRC je kupila skupina Vesuvius Group, kar je povzročilo spremembe v podjetniški strukturi družbe. Vložnik je trdil, da primerjava njegovih domačih cen in stroškov proizvodnje z izvoznimi cenami v Skupnost kaže, da je stopnja dampinga bistveno nižja od trenutne ravni ukrepa. Zato naj po njegovih trditvah nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni za izravnavanje dampinga ne bi bilo več potrebno.

(4)

Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek vmesnega pregleda, zato je sklenila začeti delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na proučitev dampinga v zvezi z BRC. Komisija je 12. junija 2008 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (3) in začela preiskavo.

(5)

Izdelek, ki ga zadeva vmesni pregled, je isti kot izdelek iz prvotne uredbe, tj. kemijsko vezane, nežgane magnezitne opeke, katerih magnezijeva sestavina vsebuje vsaj 80 % MgO, ki vsebujejo magnezit ali ne, s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznake KN ex 6815 91 00, ex 6815 99 10 in ex 6815 99 90 (oznake TARIC 6815910010, 6815991020 in 6815999020).

(6)

Zadevni izdelek, proizveden in prodan na kitajskem domačem trgu, ter tisti, ki se izvaža v Skupnost, kakor tudi tisti, ki se proizvaja in prodaja v ZDA, imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter uporabo, zato se štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je industrijo Skupnosti, vložnika in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku vmesnega pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Komisija je vložniku poslala obrazec zahtevka za TGO in prejela odgovor v roku za ta namen. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(9)

V preiskavo dampinga je bilo zajeto obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP).

(10)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer se izkaže, da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so povzeta tako:

(11)

Vložnik je zaprosil za TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predvidenem roku predložil ustrezno utemeljen zahtevek za TGO. Informacije in podatki iz zahtevka so bili nato preverjeni s preiskavo na kraju samem.

(12)

Preiskava je pokazala, da vložnik ni izpolnjeval drugega in tretjega merila za TGO iz druge in tretje alinee člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Družba ni dokazala, da ima en jasen sklop osnovnih računovodskih evidenc, ki bi se pripravljale in revidirale v skladu z MRS. V njenih računovodskih izkazih in posameznih računovodskih evidencah so bile vidne kršitve MRS in računovodskih načel, npr. nepravilno knjiženje in amortizacija osnovnih sredstev ter nepravilnosti pri knjiženju kontov „plačljivo“ in „predplačila“. Revizor teh nepravilnosti ni navedel, zato je bilo sklenjeno, da računovodski izkazi niso bili revidirani v skladu z merili MRS. Poleg tega družba ni dokazala, da deluje brez večjih izkrivljanj, ki bi ostala od nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, zlasti ker je pravice do rabe zemljišča pridobila znatno pod tržno ceno.

(13)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov vložniku ni bila odobrena TGO.

(14)

Industrija Skupnosti, vložnik in organi države izvoznice so imeli možnost predložiti pripombe k ugotovitvam v zvezi s TGO. Pripombe sta vložila vložnik in industrija Skupnosti.

(15)

Vložnik je ugovarjal, da zadevne nedoslednosti v njegovih računovodskih evidencah niso bistvene in/ali so bile v letu 2008 naknadno popravljene. Omeniti je treba, da je bila zaradi nedoslednosti v izkazih vložnika za leto 2007 slika finančnega položaja vložnika znatno izkrivljena. Pregled računovodskih evidenc za OP je pokazal, da so se ugotovljene nepravilnosti iz leta 2007 nadaljevale tudi v letu 2008. Trditev vložnika, da je konec leta 2008 spremenila svojo računovodsko prakso, ni mogla biti sprejeta, ker so te spremembe nastopile devet mesecev po OP, poleg tega pa jih med obiskom na kraju samem ni bilo mogoče preveriti.

(16)

Industrija Skupnosti je trdila, da vložnik ni izpolnil prvega merila, ker so razne izvozne omejitve, ki jih je kitajska vlada uvedla na glavno surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka, povzročile izkrivljene cene surovine na domačem trgu. Zato so kitajski proizvajalci magnezitnih opek v primerjavi s konkurenti v drugih državah surovino lahko pridobili po boljših pogojih.

(17)

Za proučitev te trditve so bile preverjene nabavne cene BRC za glavno surovino, magnezijev oksid, in javno kotirane cene kitajskega magnezijevega oksida (vir: Price Watch/Industrial minerals), ki jih je zagotovila industrija Skupnosti. Primerjava je pokazala, da se cenovna razlika v OP ne more šteti za znatno. Poleg tega je bilo med preiskavo ugotovljeno, da je BRC lahko magnezijev oksid prosto kupoval od različnih dobaviteljev in da so se cene določale brez vmešavanja države. Na podlagi tega je očitno, da kakršno koli izkrivljanje cen surovine na BRC v OP ni bistveno vplivalo.

(18)

Na podlagi zgoraj navedenega se potrdijo ugotovitve in sklep, da se TGO družbi BRC ne more odobriti.

(19)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so povzeta tako:

(20)

Vložnik je poleg TGO zahteval tudi IO v primeru, da mu TGO ne bi bila odobrena.

(21)

Preiskava je pokazala, da vložnik izpolnjuje vsa zgornja merila. Med preiskavo ni bilo ugotovljeno nobeno dejstvo, zaradi katerega bi bilo treba zavrniti vložnikov zahtevek za IO. Zato se sklene, da se IO družbi BRC lahko odobri.

(22)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se pri uvozu iz držav z netržnim gospodarstvom in v primerih, kadar ni mogoče odobriti TGO, za države iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(23)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila namen, da bo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabila Združene države Amerike (ZDA), saj je bila ta primerljiva država uporabljena že v prvotni preiskavi. En proizvajalec v ZDA je sprejel sodelovanje v preiskavi za določitev normalne vrednosti za BRC. V zvezi s tem predlogom zainteresirane stranke niso poslale nobenih pripomb.

(24)

Zato je bila skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe normalna vrednost za vložnika določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(25)

Za zagotovitev, da bi se normalna vrednost lahko določila za veliko večino vrst izdelka, izvoženih iz LRK, se je zdelo primerno, da se merila za opredelitev različnih vrst izdelka ustrezno prilagodijo, zlasti ker so bili uporabljeni podatki primerljive države. Izračuni dampinga so zato bili popravljeni po prilagojenih merilih.

(26)

Pri določanju normalne vrednosti se je najprej ugotavljalo, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca ZDA reprezentativna glede na njegov celotni obseg izvoza v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če predstavlja celotni obseg domače prodaje vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je bila količina celotne prodaje zadevnega proizvajalca ZDA na domačem trgu reprezentativna.

(27)

Nato so bile opredeljene vrste podobnega izdelka, prodane na domačem trgu, ki so bile enake in neposredno primerljive vrstam, prodanim za izvoz v Skupnost.

(28)

Za vsako vrsto izdelka, ki jo je sodelujoči proizvajalec v ZDA prodal na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto magnezitnih opek, ki jih je BRC prodal v Skupnost, se je določilo, ali je domača prodaja ZDA zadostno reprezentativna glede na člen 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste magnezitnih opek se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je celotni obseg domače prodaje te vrste v ZDA med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste magnezitnih opek, ki jih je v Skupnost izvozil BRC. Ugotovljeno je bilo, da so se vse vrste izdelka na domačem trgu prodale v zadostnih količinah, da se lahko štejejo za reprezentativne.

(29)

Komisija je nato z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste magnezitnih opek neodvisnim odjemalcem proučila, ali se domača prodaja v ZDA vseh vrst magnezitnih opek, opravljena v reprezentativnih količinah, lahko šteje za običajni potek trgovine.

(30)

Domače prodajne transakcije so veljale za dobičkonosne, če je bila cena za enoto določene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Zato so bili določeni stroški proizvodnje za vsako vrsto izdelka, prodanega na domačem trgu ZDA med OP.

(31)

Na podlagi zgoraj navedene analize je bilo ugotovljeno, da so bile vse vrste izdelka, razen ene, v ZDA prodane v običajnem poteku trgovine. Tako je bila normalna vrednost teh vrst izdelka določena na podlagi vseh cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu ZDA za vrste izdelka, primerljive tistim, ki jih je v Skupnost izvozil BRC. Normalna vrednost je bila določena kot tehtano povprečje domačih prodajnih cen, ki so se zaračunavale nepovezanim strankam v ZDA.

(32)

Večina vrst izdelkov, ki jih je BRC izvažal v Skupnost, je bila dodatno obdelana in jih sodelujoči proizvajalec v ZDA ni prodajal ali prodajal v reprezentativnih količinah. Zato je normalna vrednost za te vrste izdelka temeljila na prodaji v ZDA, kakor je opisano v uvodni izjavi 31, ustreznih vrst izdelka brez dodatne obdelave in bila dodatno prilagojena zaradi upoštevanja razlik v fizikalnih lastnostih izdelka. Stopnja prilagoditve je bila izračunana na podlagi med prvotno preiskavo predloženih in preverjenih podatkov za industrijo Skupnosti.

(33)

Le za vrsto izdelka, katere domače cene se niso mogle uporabiti, kot je navedeno v uvodni izjavi 31, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V tem primeru je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter ustrezna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta znesek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička pri prodaji v običajnem poteku trgovine s podobnim izdelkom.

(34)

Celotni izvoz BRC v Skupnost je potekal prek povezanih uvoznikov, zato je morala biti izvozna cena franko tovarna konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič prodani naprej prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, pri čemer je bila cena ustrezno prilagojena za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo ter za razumne zneske za PSA-stroške ter dobičke. Glede na to so bili uporabljeni PSA-stroški povezanih uvoznikov.

(35)

Kar zadeva razumen dobiček uvoznika, ki ga je treba zato uporabiti, je ob odsotnosti podatkov od nepovezanih uvoznikov in dejstvu, da je sedanji vmesni pregled omejen na preiskavo dampinga v zvezi z eno družbo, tj. vložnikom, stopnja dobička temeljila na dobičku sodelujočega nepovezanega uvoznika iz prvotne preiskave.

(36)

Za vsako vrsto zadevnega izdelka sta se primerjali povprečna normalna vrednost in povprečna izvozna cena na podlagi franko tovarna in pri enakem obsegu trgovine ter isti ravni posredne obdavčitve. Zaradi poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so dokazano vplivali na cene in primerljivost cen. Zato so bile po potrebi in kadar je bilo upravičeno narejene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške, stroške kredita in dejansko plačane protidampinške dajatve.

(37)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da DDV, plačan pri izvozu, ni bil povrnjen. V razkritju, ki je bilo predloženo vložniku v skladu s členom 20 osnovne uredbe, je bilo zato navedeno, da bosta tako izvozna cena kot normalna vrednost določeni na podlagi DDV, ki je bil plačan ali se plačuje. Vložnik je trdil, da tak pristop ni sprejemljiv, ker bi se normalna vrednost tako zvišala za vrednost nad zneskom z DDV, ki bi moral biti odštet od izvozne cene.

(38)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom DDV na izvoz ni bil povrnjen. Zato ni bila potrebna prilagoditev v zvezi z DDV, niti izvozne cene niti normalne vrednosti. Poleg tega je uporabljena metoda nevtralna. Dejansko bi bil dosežen isti učinek tudi, če bi bili na primer nekateri izdelki ali transakcije družbe prodani v Skupnost po izvozni ceni, ki ne bi pomenila dampinga. Z drugimi besedami, tudi če bi predpostavili, da bi vključitev DDV na obeh straneh enačbe povečala razliko med tema dvema elementoma, bi to veljalo tudi za tiste primere, pri katerih dampinga ni bilo.

(39)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava ni pokazala dampinga.

(40)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučilo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko štejejo za trajne.

(41)

S tem v zvezi se opominja, da je vložnik na koncu OP prvotne uredbe prodal le omejeno količino magnezitnih opek in zato ni sodeloval v prvotni preiskavi, zato je zanj veljala preostala dajatev v višini 39,9 %. Nato je BRC, ki je obstajala med prvotno preiskavo, kupila skupina Vesuvius Group, kar je povzročilo spremembe v podjetniški strukturi BRC.

(42)

Vložnik je v tem vmesnem pregledu v celoti sodeloval in z zbranimi in preverjenimi podatki je bilo mogoče določiti stopnjo dampinga na podlagi njegovih posameznih izvoznih cen v Skupnosti. Iz tega izračuna je razvidno, da nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več upravičeno.

(43)

Dokazi, ki so bili poslani in preverjeni med preiskavo, so pokazali tudi, da je treba spremembe v podjetniški strukturi vložnika šteti za trajne. Med preiskavo se ni pojavilo nič, kar bi temu nasprotovalo. Okoliščine, ki so privedle do začetka tega vmesnega pregleda, se v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti ne bodo toliko spremenile, da bi vplivale na ugotovitve iz sedanjega pregleda. Zato se sklene, da so spremenjene okoliščine trajne.

(44)

Glede na rezultate te preiskave v zvezi s pregledom se zdi primerno, da se protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe BRC, spremeni na 0 %.

(45)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba Uredbe (ES) št. 1659/2005, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe. Pripombe so bile upoštevane, kjer je bilo ustrezno –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/7

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1659/2005 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Ukrepi zajemajo stopnjo dajatve ad valorem v višini 39,9 %, razen za šest družb, izrecno navedenih v prvotni uredbi, za katere veljajo individualne stopnje dajatve.

(2)

Komisija je leta 2008 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: vmesni pregled). Zahtevek, po obsegu omejen na proučitev dampinga, je vložil kitajski proizvajalec izvoznik Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials Company Limited (v nadaljnjem besedilu: DSRM ali vložnik). Stopnja dokončne protidampinške dajatve za izdelke, ki jih proizvaja DSRM, je 27,7 %.

(3)

V zahtevku za vmesni pregled je vložnik trdil, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne. Trdil je, da primerjava njegovih domačih cen in stroškov proizvodnje z izvoznimi cenami v Skupnost kaže, da je stopnja dampinga bistveno nižja od trenutne ravni ukrepa. Zato naj nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni za izravnavanje dampinga ne bi bilo več potrebno. Vložnik je zlasti predložil prima facie dokaze, da izpolnjuje merila za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO).

(4)

Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek vmesnega pregleda, zato je sklenila začeti vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na proučitev dampinga v zvezi z DSRM. Komisija je 12. junija 2008 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (3) in začela preiskavo.

(5)

Zadevni izdelek vmesnega pregleda je isti kot v prvotni uredbi, tj. kemijsko vezane, nežgane magnezitne opeke, katerih magnezijeva sestavina vsebuje vsaj 80 % MgO, ki vsebujejo magnezit ali ne, s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznake KN ex 6815 91 00, ex 6815 99 10 in ex 6815 99 90 (oznake TARIC 6815910010, 6815991020 in 6815999020).

(6)

Izdelek, proizveden in prodan na kitajskem domačem trgu, ter tisti, ki se izvaža v Skupnost, kakor tudi tisti, ki se proizvaja in prodaja v ZDA, imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter uporabo, zato se štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je industrijo Skupnosti, vložnika in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku vmesnega pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Družbi DSRM in njenim povezanim družbam sta bila poslana obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) in vprašalnik in vse so odgovore poslale v predvidenih rokih. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za analizo ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(9)

Obdobje preiskave dampinga je zajelo obdobje od 1. januarja 2007 do 31. marca 2008 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP).

(10)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer se izkaže, da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so povzeta tako:

(11)

Vložnik je zaprosil za TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predvidenem roku predložil ustrezno utemeljen zahtevek za TGO. Informacije in podatki iz zahtevka so bili nato preverjeni s preiskavo na kraju samem.

(12)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da vložnik izpolnjuje vseh pet meril za TGO. Med OP je bilo ugotovljeno, da pri poslovnih odločitvah DSRM ni bilo vmešavanja države ali izkrivljanja zaradi razmer netržnega gospodarstva. Za DSRM velja kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij brez kakršnih koli odstopanj. Družba ima en jasen sklop računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo, in ustrezen računovodski sistem; ugotovljeno je bilo tudi, da je njena praksa v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli in MRS. Stroški in cene odražajo tržne vrednosti in pretvorbe valut se opravljajo po tržnih menjalnih tečajih.

(13)

Na podlagi zgornjih dejstev in premislekov se vložniku lahko odobri TGO.

(14)

Industrija Skupnosti, vložnik in organi države izvoznice so imeli možnost predložiti pripombe k ugotovitvam v zvezi s TGO. Pripombe sta vložila vložnik in industrija Skupnosti.

(15)

Industrija Skupnosti je trdila, da vložnik ni izpolnil prvega merila, ker so razne izvozne omejitve, ki jih je kitajska vlada uvedla na glavno surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka, privedle do izkrivljenih cen surovine na domačem trgu. Zato so kitajski proizvajalci magnezitnih opek v primerjavi s konkurenti v drugih državah surovino lahko pridobivali po boljših pogojih.

(16)

Za proučitev te trditve so bile preverjene nabavne cene DSRM za glavno surovino, tj. magnezijev oksid, in javno kotirane cene kitajskega magnezijevega oksida (vir: Price Watch/Industrial minerals), ki jih je zagotovila industrija Skupnosti. Primerjava je pokazala, da se cenovna razlika v OP ne more šteti za znatno. Poleg tega je bilo med preiskavo ugotovljeno, da je DSRM lahko magnezijev oksid prosto kupoval od različnih dobaviteljev in da so se cene določale brez vmešavanja države. Na podlagi tega je očitno, da kakršno koli izkrivljanje cen surovine na to podjetje v OP ni bistveno vplivalo.

(17)

Na podlagi zgoraj navedenega se potrdijo ugotovitve in sklep, da se TGO družbi DSRM odobri.

(18)

Za določanje normalne vrednosti se je najprej ugotavljalo, ali je bila skupna domača prodaja zadevnega izdelka družbe DSRM reprezentativna v primerjavi z njenim celotnim obsegom izvoza v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če predstavlja celotni obseg domače prodaje vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je bila količina celotne prodaje DSRM na domačem trgu reprezentativna.

(19)

Nato so bile opredeljene vrste podobnega izdelka, ki jih je na domačem trgu prodajal DSRM in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(20)

Za vsako vrsto, ki jo je DSRM prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto, prodano za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja zadostno reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, izvožene v Skupnost.

(21)

Preverjeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja vsake vrste izdelka šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med OP.

(22)

Če je obseg prodaje vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, enaki ali višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in če je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(23)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste v OP.

(24)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodajal DSRM, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V tem primeru je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter razumna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta znesek PSA-stroškov in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička pri prodaji DSRM v običajnem poteku trgovine s podobnim izdelkom.

(25)

Celotni izvoz v Skupnost je potekal prek povezanih uvoznikov DSRM, bodisi v Skupnosti bodisi v Švici, zato je morala biti izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič prodani naprej prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, pri čemer je bila cena ustrezno prilagojena za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, kakor tudi za razumne zneske PSA-stroškov ter dobičkov. Glede na to so bili uporabljeni PSA-stroški povezanih uvoznikov.

(26)

Kar zadeva razumen dobiček uvoznika, ki ga je treba zato uporabiti, je ob odsotnosti podatkov nepovezanih uvoznikov in dejstvu, da je sedanji vmesni pregled omejen na preiskavo dampinga v zvezi z eno družbo, stopnja dobička temeljila na dobičku sodelujočega uvoznika iz prvotne preiskave.

(27)

Po dokončnem razkritju je DSRM trdil, da razmerje PSA-stroškov, uporabljeno pri konstruiranju izvozne cene za enega od njegovih povezanih uvoznikov, ni odražalo realnega stanja, ker je bilo izračunano kot razmerje celotnega prihodka od prodaje brez upoštevanja dejstva, da navedena družba večinoma prodaja na podlagi provizije in da je v prihodku od prodaje zabeležen samo znesek provizije.

(28)

Komisija je v zvezi s tem ponovno pregledala dokaze, zbrane med pregledom v prostorih tega povezanega uvoznika. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil zahtevek DSRM upravičen, in razmerje PSA-stroškov za izračun konstruirane izvozne cene preko tega povezanega uvoznika je bil nato popravljen. Obenem je bilo popravljeno razmerje PSA-stroškov v skladu z ugotovitvami glede drugih povezanih uvoznikov.

(29)

Za vsako vrsto zadevnega izdelka sta se primerjali povprečna normalna vrednost in povprečna izvozna cena na podlagi franko tovarna in pri enakem obsegu trgovine ter isti ravni posredne obdavčitve. Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivale na cene in na primerljivost cen. Zato so bile po potrebi in kadar je bilo upravičeno, odobrene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanje, manipuliranje in nakladanje, stroške kredita ter dejansko plačane protidampinške dajatve.

(30)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da DDV, plačan pri izvozu, ni bil povrnjen (niti delno, kot v prvotni preiskavi). V razkritju, ki je bilo predloženo vložniku v skladu s členom 20 osnovne uredbe, je bilo zato navedeno, da bosta tako izvozna cena kot normalna vrednost določeni na podlagi DDV, ki je bil plačan ali se plačuje. Vložnik je trdil, da tak pristop ni zakonit. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti naslednje.

(31)

Glede trditve, da je bila v prvotni preiskavi uporabljena druga metodologija (da je bil DDV odštet tako od normalne vrednosti kot od izvozne cene), je treba poudariti, da so bile okoliščine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (OPP) drugačne kot v obdobju prvotne preiskave. Medtem ko je bil v obdobju prvotne preiskave, kot je navedeno zgoraj, DDV delno povrnjen, zaradi česar je bila potrebna prilagoditev skladu s členom 2(10), pa med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom DDV na izvoz ni bil povrnjen. Zato ni bila potrebna prilagoditev v zvezi z DDV, niti izvozne cene niti normalne vrednosti. Tudi če bi se to lahko štelo za spremembo metodologije, je ta upravičena v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe, ker so se okoliščine spremenile.

(32)

Drugi argument vložnika pa je, da v tem pregledu uporabljena metoda umetno zvišuje damping. Te trditve ni mogoče sprejeti. Uporabljena metoda je nevtralna. Isti učinek bi bil dosežen tudi, če bi bili na primer nekateri izdelki ali transakcije družbe prodani v Skupnost po izvozni ceni, ki ne bi privedla do dampinga. Z drugimi besedami, tudi če bi predpostavili, da bi vključitev DDV na obeh straneh enačbe povečala razliko med tema dvema elementoma, bi to veljalo tudi za tiste primere, pri katerih dampinga ni bilo.

(33)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala damping.

(34)

Ugotovljena stopnja dampinga za DSRM, izražena kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, je bila 14,4 %.

(35)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučilo tudi, ali se ugotovljene spremenjene okoliščine lahko upravičeno štejejo za trajne.

(36)

S tem z zvezi je treba spomniti, da v prvotni preiskavi TGO družbi DSRM ni bila odobrena, ker njeno računovodstvo ni bilo v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi načeli in MRS. Vendar pa ji je bila odobrena individualna obravnava.

(37)

8. decembra 2006, po prvotni preiskavi, se je DSMR združil z nekitajsko družbo Duferco group, ki ima kot tuji delničar 25-odstotni delež. Sedanja preiskava je pokazala, da je ta delež povzročil temeljne spremembe v upravi in računovodskih praksah družbe DSRM. DSRM je od družbe Duferco dejansko pridobil znanje in podporo za vodenje računovodstva in finančno kontrolo ter postal del njegove mednarodne prodajne mreže. Iz dokazov, poslanih in preverjenih med preiskavo, je razvidno tudi, da so navedene spremembe v podjetniški strukturi vložnika trajne.

(38)

Za razliko od prvotne preiskave, pri kateri je normalna vrednost temeljila na podatkih iz primerljive države, so med sedanjo preiskavo zbrani in preverjeni podatki pokazali, da se družbi DSRM lahko odobri TGO, zato se lahko damping izračuna na podlagi njenih lastnih podatkov. Iz tega izračuna je razvidno, da nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več upravičeno.

(39)

Glede na zgoraj navedeno se šteje, da se okoliščine, ki so privedle do začetka tega pregleda, v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo toliko spremenile, da bi vplivale na ugotovitve iz sedanjega pregleda. Zato se sklene, da so spremembe trajne.

(40)

Glede na rezultate preiskave se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe DSRM, na 14,4 %.

(41)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba Uredbe (ES) št. 1659/2005, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe. Pripombe so bile upoštevane, kjer je bilo to primerno –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/12

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/14

(1)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 1528/2007 s 1. oktobrom 2009 odpravlja uvozne dajatve iz tarifne številke 1701 za regije in države iz Priloge I k tej uredbi. Vendar če uvoz preseže dvojni prag, ki je določen v členu 9 Uredbe (ES) št. 1528/2007, se zadevna ugodnost lahko odpravi za regije ali države iz Priloge I k omenjeni uredbi, ki ne spadajo med najmanj razvite države iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 732/2008. V skladu s členom 9(2) se določi regionalni zaščitni prag.

(2)

Člen 11(3) Uredbe (ES) št. 732/2008 s 1. oktobrom 2009 v celoti odpravlja skupne carinske tarife za izdelke iz tarifne številke 1701 za države, ki so v skladu s Prilogo I k tej uredbi upravičene do posebnega režima za najmanj razvite države.

(3)

V skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 732/2008 se za uvoz izdelkov iz tarifne postavke 1701 za obdobje med 1. oktobrom 2009 in 30. septembrom 2015 zahteva uvozno dovoljenje.

(4)

Za poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj mora biti vsaka referenčna številka vezana na državo iz seznama v Prilogi I k tej uredbi. Za preprečitev goljufivih vlog se ta ukrep omeji na države, ki so opredeljene kot trenutni ali potencialni izvozniki sladkorja v Evropsko unijo. Vsaka država, ki trenutno ni uvrščena na seznam v Prilogi I k tej uredbi, vendar je uvrščena na seznam v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1528/2007 ali v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, je upravičena do uvrstitve na seznam v Prilogi I k tej uredbi. V ta namen zadevna država zaprosi Komisijo za uvrstitev na seznam v Prilogi I k tej uredbi.

(5)

Za uvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, se uporablja Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4), razen če v tej uredbi ni drugače določeno.

(6)

Da se zagotovi enotna in pravična obravnava vseh podjetij, je treba določiti obdobje, v katerem se predložijo zahtevki za dovoljenja in v katerem se izdajo dovoljenja.

(7)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (5), morajo podjetja državam članicam, v katerih so prijavljena kot zavezanci za DDV, predložiti dokaz, da so v določenem obdobju trgovala s sladkorjem. Kljub temu morajo podjetja, ki so bila priznana v skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 kar zadeva upravljanje trga Skupnosti za sladkor in sistem kvot (6), imeti možnost trgovati s preferenčnim sladkorjem.

(8)

Države članice morajo posebej spremljati uvoz sladkorja za namene prečiščevanja. Zato morajo podjetja na zahtevku za uvozno dovoljenje podrobneje navesti, ali je uvoženi sladkor namenjen za prečiščevanje ali ne.

(9)

Da se preprečijo špekulativni posli ali trgovanje z uvoznimi dovoljenji ter zagotovi, da ima vlagatelj zahtevka poslovne stike s tretjo državo izvoznico, je treba k zahtevkom za uvozna dovoljenja priložiti izvozno listino, ki jo izda pristojni organ tretje države izvoznice in sicer za količino, ki je enaka količini v zahtevku za uvozno dovoljenje.

(10)

V skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 732/2008 in členom 8 Uredbe (ES) št. 1528/2007 mora uvoznik izdelke z oznako KN 1701 kupiti po ceni, ki ni nižja od 90 % referenčne cene (na osnovi CIF), določene v členu 8(1)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(11)

Ko količine, ki izhajajo iz zahtevkov za uvozna dovoljenja, presežejo količine, določene v členu 9(1)(a) Uredbe (ES) št. 1528/2007, morajo države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1301/2006 izdajati dovoljenja na podlagi koeficienta dodeljevanja, ki ga določi Komisija. V skladu s členom 9(2) Uredbe (ES) št. 1528/2007 se ta koeficient izračuna na ravni regij.

(12)

Zaradi člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1528/2007 se povečuje možnost presega količin, določenih v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 1528/2007. Komisija mora zato pripraviti poročilo o uporabi prehodnega zaščitnega mehanizma za sladkor in po potrebi podati ustrezne predloge. V zadevno poročilo je treba vključiti pregled uvoznih tokov v prvih tržnih letih uporabe te uredbe; obenem mora vsebovati analizo prihodnjega razvoja trga in oceniti morebitno tveganje za prekoračitev ter zadevnih količin.

(13)

Pragovi za upravljanje prehodnega zaščitnega mehanizma za sladkor temeljijo na uvozu v določenem tržnem letu. Uvozna dovoljenja morajo biti zato veljavna od 1. oktobra do 30. septembra.

(14)

Člen 8 Uredbe (ES) št. 1528/2007 omejuje ugodnost odprave uvoznih dajatev na tiste uvoznike, ki plačajo po ceni, ki ni nižja od 90 % referenčne cene na osnovi CIF. Tovrstne pogodbe v okviru mednarodne trgovine določajo, da je uvoznik v celoti odgovoren za sladkor od datuma nakladanja. Pri dovoljenjih, ki veljajo do 30. septembra in za katera je bil sladkor nakladan najkasneje do 15. septembra, lahko manjše zamude v logistični verigi, ki ne nastanejo zaradi višje sile, privedejo do fizičnega uvoza po 30. septembru. Da se uvozniki izognejo plačilu polne uvozne dajatve v višini 419 EUR na tono ter zasegu varščine, jim je treba omogočiti uvoz sladkorja, nakladanega najkasneje do 15. septembra v tržnem letu, na podlagi uvoznega dovoljenja, ki je bilo izdano za zadevno tržno leto. Če uvoznik dokaže, da je bil sladkor nakladan najkasneje do 15. septembra, morajo države članice podaljšati veljavnost uvoznega dovoljenja.

(15)

Razlikovanje med „sladkorjem za prečiščevanje“, in „sladkorjem, ki ni namenjen za prečiščevanje“, ni povezano z razlikovanjem med belim in rjavim sladkorjem, kot sta opredeljena v točkah 1 in 2 dela II Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Zato je treba določiti oznake KN, ki so odobrene za uvoz v okviru vsake posamezne skupine uvoznih dovoljenj.

(16)

Zaradi dobrega upravljanja sporazumov mora Komisija pravočasno prejeti ustrezne informacije.

(17)

Člen 153(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 v prvih treh mesecih vsakega tržnega leta ter v okviru omejitev iz člena 153(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 omejuje izdajanje uvoznih dovoljenj stalnim rafinerijam. V zadevnem obdobju lahko zahtevke za uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje vložijo samo stalne rafinerije. Takšna dovoljenja veljajo do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

(18)

Država članica mora preveriti obveznost prečiščevanja sladkorja. Če prvotni imetnik uvoznega dovoljenja ne more predložiti ustreznega dokaza, mora plačati kazen.

(19)

Za ves uvoženi sladkor, ki ga prečisti priznano podjetje, mora biti na voljo uvozno dovoljenje za sladkor za prečiščevanje. Za količine sladkorja, za katere takšnega dovoljenja ni, je treba plačati kazen.

(20)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

členu 9(1) Uredbe (ES) št. 1528/2007;

(b)

členu 11(4) Uredbe (ES) št. 732/2008;

(a)

„teža tel quel“ pomeni težo sladkorja v naravnem stanju;

(b)

„prečiščevanje“ pomeni postopek predelave surovega sladkorja v beli sladkor, kot je opredeljen v točkah 1 in 2 dela II Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007, pa tudi kateri koli enakovredni tehnični postopek, ki se uporablja za beli sladkor v razsutem stanju.

(a)

v polju 8: država porekla (ena od držav iz seznama v Prilogi I k tej uredbi).

Besedica „da“ se označi s križcem;

(b)

v polju 16: enotna osemmestna oznaka KN;

(c)

v poljih 17 in 18: količina sladkorja, izražena kot ekvivalent belega sladkorja;

(d)

v polju 20:

(e)

v polju 24: najmanj eno od navedb iz dela B Priloge V.

(a)

dokazilo, da je vlagatelj položil varščino v višini 20 EUR na tono za količino sladkorja, ki je navedena v polju 17 dovoljenja;

(b)

izvirnik izvoznega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi tretje države izvoznice, v skladu z vzorcem, navedenim v Prilogi III, za količino, ki je enaka količini na zahtevku za dovoljenje.

(c)

v primeru sladkorja za prečiščevanje zavezo vlagatelja zahtevka, da bo zadevne količine sladkorja prečistil pred iztekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem poteče veljavnost zadevnega uvoznega dovoljenja;

(d)

za tržna leta 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 jamstvo vlagatelja, da bo kupil sladkor po ceni, ki ni nižja od 90 % referenčne cene (na osnovi CIF), določene za zadevno tržno leto v členu 8(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zavezujoč dokument o transakciji, ki ga podpišeta kupec in dobavitelj.

(a)

količine sladkorja, ki ustrezajo uvoznim dovoljenjem za sladkor za prečiščevanje;

(b)

količine sladkorja, proizvedenega v Skupnosti, z navedbo podatkov o priznanem podjetju, ki je sladkor proizvedlo;

(c)

druge količine sladkorja z navedbo porekla.

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/26

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1359/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2009 in 2010 (3) določa kvote za leti 2009 in 2010.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/28

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1359/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2009 in 2010 (3) določa kvote za leti 2009 in 2010.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 676/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/31

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 677/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 240/32

(1)

Direktiva 91/414/EGS določa oblikovanje seznama aktivnih snovi Skupnosti, registriranih za vključitev v fitofarmacevtska sredstva.

(2)

Družba Bayer CropScience je 8. oktobra 2008 organom Združenega kraljestva predložila dokumentacijo za aktivno snov biksafen z zahtevkom za njeno vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Organi Združenega kraljestva so Komisiji sporočili, da je po predhodnem pregledu dokumentacije za navedeno aktivno snov videti, da dokumentacija izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz Priloge II k Direktivi 91/414/EGS. Prav tako je videti, da predložena dokumentacija izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS za eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje navedeno aktivno snov. Zadevni vlagatelj je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS dokumentacijo naknadno poslal Komisiji in drugim državam članicam, predložena pa je bila Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

S to odločbo je treba na ravni Skupnosti uradno potrditi, da dokumentacija načeloma izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz Priloge II in da za najmanj eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje zadevno aktivno snov, izpolnjuje zahteve iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Ta odločba ne sme posegati v pravico Komisije, da za razjasnitev nekaterih točk v dokumentaciji od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih podatkov ali informacij.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –