I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

26.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 223/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 771/2009

z dne 25. avgusta 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 v zvezi z nekaterimi tržnimi standardi v sektorju sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 103a in člena 121(a) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) je znatno spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1221/2008 (3), z veljavnostjo od 1. julija 2009, v zvezi z določbami o tržnih standardih. Vendar je treba novo uvedeno določbo o proizvodih, ki se izvzamejo iz splošnih tržnih standardov, natančno opredeliti.

(2)	Člen 53(7) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da se vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v referenčnem obdobju iz navedenega člena. Zaželeno je, da bi se to načelo uporabljalo tudi za vrednost tržne proizvodnje skupin proizvajalcev.

(3)

Leta 2008 je delovna skupina za standarde kakovosti v kmetijstvu v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) popravila standarde UNECE za solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol, hruške ter paradižnike. Da bi se izognili nepotrebnim oviram pri trgovanju, kadar na ravni Skupnosti obstajajo določeni tržni standardi za sadje in zelenjavo, morajo biti takšni standardi isti kot standardi UNECE. Zato je treba posebne standarde za navedeno sadje in zelenjavo iz Uredbe (ES) št. 1580/2007 uskladiti z novimi standardi UNECE.

(4)	Uredbo (ES) št. 1580/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1580/2007 se spremeni:

v členu 3(3b) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	negojene gobe z oznako KN 0709 59“;

2.	členu 44 se doda naslednji odstavek 3: „3. Vrednost tržne proizvodnje se izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne glede na obdobje, za katero se zahteva pomoč.“;

3.	točke 4, 6 in 10 dela B Priloge I se nadomestijo z besedilom v točkah A, B in C iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. avgusta 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3) UL L 336, 13.12.2008, str. 1.

PRILOGA

DEL A

„Točka 4: Tržni standard za solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za:

—

sorte (kultivarje) sveže solate, vzgojene iz rodov:

—	Lactuca sativa L. var. capitata L. (glavnate solate, ki vključujejo mehkolistne in krhkolistne solate),

—	Lactuca sativa L. var. longifolia Lam. (vezivka),

—	Lactuca sativa L. var. crispa L. (rezivka in berivka),

—

za križance teh sort in

—	sorte (kultivarje) kodrolistne endivije, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. crispum Lam. in

—	sorte (kultivarje) endivije eskariol, vzgojene iz rodu Cichorium endivia L. var. latifolium Lam.,

ki se potrošniku dobavljajo sveže.

Standard se ne uporablja za solato in endivijo, namenjeno za industrijsko predelavo, ali za posamične liste solate in endivije s koreninsko grudo ali solate v lončkih.

II. DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za proizvode po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi v vseh razredih:

—	nepoškodovani,

—	zdravi, izključeni so tisti proizvodi, ki jih je prizadela gniloba ali katera koli druga bolezen, zaradi česar niso primerni za prehrano,

—	čisti in obrezani, tj. praktično brez listov, ki so umazani od prsti ali drugega rastnega substrata in praktično brez vidnih tujih snovi,

—	svežega videza,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki jih povzročijo škodljivci,

—	neuveli in čvrsti,

—	ne odganjajo v cvet,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na njen videz.

Korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, rez pa mora biti gladek.

Solata in endivja morata biti normalno razviti. Razvitost in stanje proizvodov morata biti taka, da proizvodi:

—	prenesejo prevoz in rokovanje,

—	prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B. Razvrstitev

Proizvod se uvršča v naslednja razreda:

(i) Razred I

Proizvodi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Imeti morajo značilne lastnosti sorte ali komercialnega tipa, zlasti barvo.

Solata in endivija morata biti:

—	dobro oblikovani,

—	čvrsti, ob upoštevanju metod pridelave in tipa proizvoda,

—	brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila užitnost zmanjšana,

—	brez poškodb zaradi zmrzali.

Glavnate solate morajo imeti eno samo lepo oblikovano srce. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, ima lahko majhno srce.

Vezivka mora imeti srce, ki je lahko majhno.

Osrednji del kodrolistne endivije in endivije eskariol mora biti rumen.

(ii) Razred II

V ta razred se uvrstijo proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Proizvodi morajo biti:

—	razmeroma dobro oblikovani,

—	brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila resno zmanjšana užitnost.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

—	rahla porumenelost,

—	rahle poškodbe zaradi škodljivcev.

Glavnata solata mora imeti srce, ki pa je lahko majhno. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, je lahko brez srca.

Vezivka je lahko brez srca.

III. DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z maso na enoto.

A. Minimalna masa

Minimalna masa za razreda I in II je:

	Pridelana na prostem	Pridelana v zavarovanih prostorih
glavnata solata (brez mehkolistnih in krhkolistnih solat) ter vezivka (brez tipov solate, kot je ‚Little gem‘)	150 g	100 g
mehkolistna in krhkolistna solata	300 g	200 g
rezivka in berivka ter solata tipa ‚Little gem‘	100 g	100 g
kodrolistna endivija in endivija eskariol	200 g	150 g

B. Izenačenost

(a) Solata

V isti enoti pakiranja solate razreda I in razreda II razlika med najlažjo in najtežjo solato ne sme presegati:

—	40 g, če je masa najlažje enote manj kot 150 g na enoto,

—	100 g, če je masa najlažje enote med 150 g in 300 g na enoto,

—	150 g, če je masa najlažje enote med 300 g in 450 g na enoto,

—	300 g, če je masa najlažje enote več kot 450 g na enoto.

(b) Kodrolistna endivija in endivija eskariol

V isti enoti pakiranja kodrolistne endivije in endivije eskariol razreda I in razreda II razlika med največjo in najmanjšo endivijo (enoto) ne sme presegati 300 g.

IV. DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A. Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i) Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

(ii) Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

B. Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % proizvodov po številu enot, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, vendar teža ne sme odstopati za več kot 10 % od določene velikosti.

V. DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A. Izenačenost

V vsaki enoti pakiranja so lahko le izenačeni proizvodi, torej proizvodi istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov, pakira skupaj v prodajni enoti (1), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B. Pakiranje

Proizvodi morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani. Pakirani morajo biti razmeroma glede na velikost in vrsto pakiranja, brez praznih prostorov in drobljenja.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI. DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja (2) mora imeti na zunanji strani embalaže čitljivo in neizbrisljivo natisnjene naslednje oznake, ki so na isti strani embalaže:

A. Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (3).

B. Vrsta proizvoda

—	‚solata‘, ‚mehkolistna solata‘, ‚endivija eskariol‘, ‚krhkolistna solata rezivka ali berivka‘ (ali in če je to ustrezno: ‚hrastolistna solata‘, ‚Lollo bionda‘, ‚Lollo rosa‘), ‚kodrolistna endivija‘ ali ‚endivija eskariol‘ ali drugi sinonimi, če vsebina ni vidna od zunaj,

—	‚Little gem‘, kadar je to ustrezno ali drugi sinonimi,

—	oznaka ‚gojeno v zavarovanih prostorih‘, ali druga ustrezna oznaka,

—	ime sorte (neobvezno),

—	kadar prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov, izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov, ‚mešanica solat‘ ali ustrezno poimenovanje. Če proizvod ni viden od zunaj, je treba navesti barve, sorte ali komercialne tipe prodajne enote.

C. Poreklo proizvoda

—	Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

—	Kadar prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov izrazito različnih barv in/ali komercialnih tipov proizvodov različnih porekel, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve, sorte in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D. Prodajne označbe

—

razred,

—	velikost, izražena kot minimalna masa enote ali kot število enot,

—	neto masa (neobvezno).

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi lahko bile zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.“

DEL B

„Točka 6: Tržni standard za hruške

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za hruške sort (kultivarjev), vzgojenih iz Pyrus communis L., ki se porabniku dobavljajo sveže, pri čemer so izključene hruške za industrijsko predelavo.

II. DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za hruške po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti hruške v vseh razredih:

—	nepoškodovane,

—	zdrave; izključene so tiste hruške, ki jih je prizadela gniloba ali katera koli druga bolezen, zaradi česar niso primerne za prehrano,

—	čiste, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

—	praktično brez škodljivcev,

—	praktično brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Hruške morajo biti ustrezno razvite in v takem stanju, da lahko:

—	nadaljujejo proces zorenja in dosežejo stopnjo zrelosti, značilno za posamezno sorto,

—	prenesejo prevoz in rokovanje,

—	prispejo v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B. Razvrstitev

Hruške se razvrščajo v spodaj opredeljene tri razrede:

(i) Razred ‚ekstra‘

Hruške v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne in pecelj mora biti nepoškodovan.

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(ii) Razred I

Hruške v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Oblika, velikost in obarvanost plodov morajo biti sortno značilne (4).

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Dovolijo se lahko naslednje rahle pomanjkljivosti posameznega plodu pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

—	rahle pomanjkljivosti v obliki,

—	rahle pomanjkljivosti v razvoju,

—	rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

—

rahle poškodbe kožice, ki:

—	so lahko dolge največ 2 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

—	skupaj ne pokrivajo več kakor 0,25 cm2 površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

—	rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 1 cm2 površine.

Pecelj je lahko rahlo poškodovan.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(iii) Razred II

V ta razred se uvrstijo hruške, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Če hruške ohranjajo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve, se lahko dovolijo:

—	nepravilnosti v obliki,

—	pomanjkljivosti v razvoju,

—	pomanjkljivosti v obarvanosti,

—	rahla mrežavost,

—

poškodbe kožice, ki:

—	so lahko dolge največ 4 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

—	skupaj ne pokrivajo več kakor 2,5 cm2 površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

—	rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 2 cm2 površine.

III. DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z največjim premerom v ekvatorialnem delu.

Najmanjša zahtevana velikost za vsak razred je naslednja:

	‚Ekstra‘	Razred I	Razred II
Debeloplodne sorte	60 mm	55 mm	55 mm
Druge sorte	55 mm	50 mm	45 mm

Za poletne hruške, vključene v dodatku k temu standardu, ni treba, da se spoštuje najmanjša velikost.

Da bi zagotovili izenačenost po velikosti v enoti pakiranja, sme biti razlika v premeru pri plodovih v isti enoti pakiranja največ:

—	5 mm za razred ‚ekstra‘ in za plodove iz razredov I in II, ki so pakirani v vrstah in vložkih,

—	10 mm za plodove iz razreda I, ki so v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži, pakirani v razsutem stanju.

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni določena zahteva glede izenačenosti po velikosti.

IV. DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A. Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i) Razred ‚ekstra‘

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii) Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Hruške brez pecljev niso vključene v to odstopanje.

(iii) Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni.

V okviru tega odstopanja je lahko največ 2 % plodov po številu ali masi, ki imajo naslednje pomanjkljivosti:

—	rahle poškodbe ali nezaceljene razpoke,

—	neznatne sledove gnilobe,

—	so črvivi in/ali imajo poškodbe mesa, ki so jih povzročili škodljivci.

B. Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede:

(a)

pri plodovih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, 10 % plodov po številu ali masi, ki ustrezajo velikosti neposredno pod ali nad označeno velikostjo na enoti pakiranja, pri čemer je za plodove, razvrščene v najmanjši velikostni razred dovoljeno, da odstopajo za največ 5 mm pod najmanjšo velikostjo;

(b)	pri plodovih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti, 10 % plodov po številu ali masi, ki so manjši od najmanjše določene velikosti, z odstopanjem za največ 5 mm.

V. DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A. Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le hruške istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti) in iste stopnje zrelosti.

V razredu ‚ekstra‘ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica hrušk, izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajni enoti (5), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B. Pakiranje

Hruške morajo biti pakirane tako, da je proizvod ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali površinskih napak.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI. DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja (6) mora imeti na isti zunanji strani pakiranja čitljivo in neizbrisno natisnjene naslednje oznake:

A. Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (7).

B. Vrsta proizvoda

—	‚Hruške‘, če vsebina ni vidna od zunaj.

—	Ime sorte. Kadar prodajne enote vsebujejo hruške različnih sort, imena različnih sort.

C. Poreklo proizvoda

—	Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja. Kadar prodajne enote vsebujejo mešanico sort hrušk različnega porekla, je pri imenu zadevne sorte treba navesti državo porekla.

D. Prodajne označbe

—

razred,

—

velikost ali število enot pri pakiranju v vrste in vložke. Če je označena velikost, je izražena:

(a)	pri proizvodih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, najmanjši in največji premer;

(b)	pri proizvodih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti: premer najmanjšega plodu v enoti pakiranja z navedbo ‚in več‘, ali enakovredna označba, ali če je to ustrezno, premer največjega plodu v pakiranju.

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so enote pakiranja natovorjene na paletah, so podatki napisani na obvestilu, ki je nameščeno na vidnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

Merila za določanje velikosti hrušk

D	=	Debeloplodna sorta.
PH	=	Poletne hruške, za katere ni zahtevana najmanjša velikost.

Nepopoln seznam debeloplodnih sort hrušk in poletnih hrušk, razvrščenih po sortah

Majhni plodovi in druge sorte, ki niso na seznamu, so lahko v prometu, dokler izpolnjujejo zahteve po velikosti za druge sorte, kakor je opisano v razdelku III tega standarda.

Nekatere od spodaj navedenih sort smejo biti v prometu pod trgovskimi imeni, za katera je bila zahtevana ali pridobljena zaščita blagovne znamke v eni ali več državah. V prvem in drugem stolpcu spodnje razpredelnice niso navedena taka trgovska imena. Sklicevanje na znane blagovne znamke je zgolj v vednost navedeno v tretjem stolpcu.

Sorta	Sinonimi	Trgovska imena	Velikost
Abbé Fétel	Abate Fetel		D
Abugo o Siete en Boca			PH
Aka			PH
Alka			D
Alsa			D
Amfora			D
Alexandrine Douillard			D
Bergamotten			PH
Beurré Alexandre Lucas	Lucas		D
Beurré Bosc	Bosc, Beurré d’Apremont, Empereur Alexandre, Kaiser Alexander		D
Beurré Clairgeau			D
Beurré	Hardenpont		D
Beurré Giffard			PH
Beurré précoce Morettini	Morettini		PH
Blanca de Aranjuez	Agua de Aranjuez, Espadona, Blanquilla		PH
Carusella			PH
Castell	Castell de Verano		PH
Colorée de Juillet	Bunte Juli		PH
Comice rouge			D
Concorde			D
Condoula			PH
Coscia	Ercolini		PH
Curé	Curato, Pastoren, Del cura de Ouro, Espadon de invierno, Bella de Berry, Lombardia de Rioja, Batall de Campana		D
D’Anjou			D
Dita			D
D. Joaquina	Doyenné de Juillet		PH
Doyenné d’hiver	Winterdechant		D
Doyenné du Comice	Comice, Vereinsdechant		D
Erika			D
Etrusca			PH
Flamingo			D
Forelle			D
Général Leclerc		Amber Grace™	D
Gentile			PH
Golden Russet Bosc			D
Grand champion			D
Harrow Delight			D
Jeanne d’Arc			D
Joséphine			D
Kieffer			D
Klapa Mīlule			D
Leonardeta	Mosqueruela, Margallon, Colorada de Alcanadre, Leonarda de Magallon		PH
Lombacad		Cascade®	D
Moscatella			PH
Mramornaja			D
Mustafabey			PH
Packham’s Triumph	Williams d’Automne		D
Passe Crassane	Passa Crassana		D
Villarta de San Juan			PH
Pérola			PH
Pitmaston	Williams Duchesse		D
Précoce de Trévoux	Trévoux		PH
Président Drouard			D
Rosemarie			D
Suvenirs			D
Santa Maria	Santa Maria Morettini		PH
Spadoncina	Agua de Verano, Agua de Agosto		PH
Taylors Gold			D
Triomphe de Vienne			D
Vasarine Sviestine			D
Williams Bon Chrétien	Bon Chrétien, Bartlett, Williams, Summer Bartlett		D

“

DEL C

„Točka 10: Tržni standard za paradižnik

I. OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte paradižnika (kultivarje), vzgojenega iz Lycopersicum esculentum Mill, ki se morajo potrošniku dostaviti sveže, pri čemer je izključen paradižnik za industrijsko predelavo.

Paradižnik se lahko razvrsti v štiri komercialne tipe:

—	‚okrogel‘,

—	‚rebrast‘,

—	‚izdolžen‘,

—	‚češnjev‘ paradižnik (vključno s paradižnikom ‚koktajl‘).

II. DOLOČBE GLEDE KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve za kakovost paradižnika po pripravi in pakiranju.

A. Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti paradižnik v vseh razredih:

—	nepoškodovan,

—	zdrav, plodovi, ki so zaradi gnitja ali kvarjenja neprimerni za uživanje, morajo biti izločeni,

—	čist, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

—	svežega videza,

—	praktično brez škodljivcev,

—	brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez tujega vonja in/ali okusa.

Če so paradižniki v grozdu, morajo biti peclji sveži, zdravi, čisti in brez vseh listov ter kakršne koli vidne tuje snovi.

Razvitost in stanje paradižnika morata biti takšna, da lahko:

—	prenese prevoz in rokovanje,

—	prispe v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B. Razvrstitev

Paradižnik se uvrsti v tri razrede, kot je opredeljeno v nadaljevanju:

(i) Razred ‚ekstra‘

Paradižnik v tem razredu mora biti odlične kakovosti. Imeti mora čvrsto meso in biti sortno značilen glede oblike, videza in razvitosti.

Obarvanost paradižnika glede na stopnjo dozorelosti mora biti takšna, da so izpolnjene zahteve, opisane v zadnjem pododstavku odstavka A zgoraj.

Biti mora brez zelenega ovratnika in drugih pomanjkljivosti z izjemo rahlih površinskih nepravilnosti pod pogojem, da te ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

(ii) Razred I

Paradižnik v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora primerno čvrst in značilen za sorto.

Biti mora brez razpok in vidnega zelenega ovratnika. Dovoljene so rahle pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

—	rahle pomanjkljivosti v obliki,

—	rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

—	rahle poškodbe kožice,

—	neznatne odrgnine.

Poleg tega ima lahko ‚rebrasti‘ paradižnik:

—	zarasle razpoke dolžine največ 1 cm,

—	izrastke, ki ne smejo biti preveliki,

—	majhen popek, ki ni oplutenel,

—	znake oplutenelosti, ki ne smejo presegati površine 1 cm2,

—	tanko cvetno brazgotino podolgovate oblike (kot šiv), ki ne sme biti daljša od dveh tretjin največjega premera ploda.

(iii) Razred II

V ta razred se uvrsti paradižnik, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjuje zgoraj določene minimalne zahteve.

Biti mora primerno čvrst (vendar je lahko nekoliko manj čvrst kot v razredu I) in ne sme imeti nezaraslih razpok.

Dovolijo se lahko naslednje nepravilnosti pod pogojem, da paradižnik ohrani svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve:

—	pomanjkljivosti v obliki, razvitosti in obarvanosti,

—	kožne poškodbe ali odrgnine pod pogojem, da plod ni resno poškodovan,

—	zaceljene razpoke, ki niso daljše od 3 cm za okrogle, rebraste ali izdolžene paradižnike.

Poleg tega ima lahko ‚rebrasti‘ paradižnik:

—	več brazgotin in pomanjkljivosti od tistih, dovoljenih v razredu I, vendar ne sme imeti nepravilnih oblik,

—

popek,

—	znake oplutenelosti, ki ne smejo presegati površine 2 cm2,

—	tanko cvetno brazgotino podolgovate oblike (kot šiv).

III. DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela, z maso ali štetjem.

Naslednje določbe ne veljajo za paradižnik v grozdih in so neobvezne za razred II.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti:

(a)

Razlika v premeru paradižnikov v isti enoti pakiranja sme biti največ:

—	10 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) manjši od 50 mm,

—	15 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 50 mm ali več, vendar manjši od 70 mm,

—	20 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 70 mm ali več, vendar manjši od 100 mm,

—	za plodove s premerom 100 mm ali več ni omejitve glede razlike med premeri.

Če se uporabljajo kode velikosti, je treba upoštevati kode in premere iz te razpredelnice:

Koda velikosti	Premer (mm)
0	≤ 20
1	> 20 ≤ 25
2	> 25 ≤ 30
3	> 30 ≤ 35
4	> 35 ≤ 40
5	> 40 ≤ 47
6	> 47 ≤ 57
7	> 57 ≤ 67
8	> 67 ≤ 82
9	> 82 ≤ 102
10	> 102

(b)	Pri paradižnikih, katerih velikost se določi z maso ali s štetjem, mora biti razlika v velikosti skladna z (a).

IV. DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A. Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i) Razred ‚extra‘

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii) Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 5 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

(iii) Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. Proizvodi, ki so gnili ali tako poškodovani, da niso primerni za uživanje, so izključeni. Če so paradižniki v grozdu, 10 % paradižnikov po številu ali masi, ki so se ločili od peclja.

B. Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: 10 % paradižnikov po številu ali masi, katerih velikost ustreza velikosti, ki je neposredno nad ali pod označeno velikostjo.

V. DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A. Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in vsebovati samo paradižnik istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti).

Zrelost in obarvanost paradižnika razreda ‚ekstra‘ in razreda I morata biti pravzaprav enaki. Poleg tega mora biti dolžina ‚izdolženega‘ paradižnika dovolj izenačena.

Vendar se lahko mešanica proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov pakira skupaj v prodajni enoti (8), če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako barvo, sorto in/ali komercialni tip, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B. Pakiranje

Paradižnik mora biti pakiran tako, da je ustrezno zaščiten.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI. DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Na vsaki enoti pakiranja (9) morajo biti na isti strani natisnjeni naslednji čitljivi in neizbrisljivi podatki, ki so vidni od zunaj:

A. Identifikacija

Pakira in/ali razpošilja/pošilja:

—	ime in naslov (npr. ulica/mesto/regija/poštna številka in država, če je ta drugačna od države porekla) ali

—	kodna oznaka, ki jo uradno prizna nacionalni organ (10).

B. Vrsta proizvoda

‚Paradižnik‘ ali ‚paradižnik v grozdih‘ in komercialni tip, če vsebina ni vidna od zunaj. Te podatke je treba zmeraj navesti za ‚češnjev‘ paradižnik (ali za paradižnik ‚koktajl‘) ne glede na to, ali je v grozdih ali ne.

—	‚Mešanica paradižnikov‘ ali ustrezno poimenovanje, če prodajne enote vsebujejo mešanico proizvodov izrazito različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov. Če proizvod ni viden od zunaj, je treba navesti barve, sorte ali komercialne tipe prodajne enote.

—	Ime sorte (neobvezno).

C. Poreklo proizvoda

Država porekla in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

V primeru enot pakiranja za potrošnike, ki vsebujejo mešanico paradižnikov različnih barv, sort in/ali komercialnih tipov različnega porekla, se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena barve in/ali zadevnega komercialnega tipa.

D. Prodajne označbe

—

razred,

—	velikost (če je proizvod sortiran po velikosti), izražena z najmanjšim in največjim premerom.

E. Uradni kontrolni znak (neobvezno)

—

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

(1) Prodajne enote morajo biti oblikovane tako, da se kupujejo kot celota.

(2) Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote.

(3) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno ‚pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)‘, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.

(4) Nepopoln seznam debeloplodnih in poletnih sort hrušk je v Prilogi k temu standardu.

(5) Prodajna enota mora biti oblikovana tako, da se kupuje kot celota.

(6) Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote.

(7) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno ‚pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)‘, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.

(8) Prodajna enota mora biti oblikovana tako, da se kupuje kot celota.

(9) ‚Za pakirane enote predpakiranih proizvodov za neposredno prodajo potrošnikom ne veljajo te določbe za označevanje, ampak morajo biti v skladu z nacionalnimi zahtevami. V vsakem primeru pa mora biti to označevanje prikazano pri prevozu pakiranja, ki vsebuje takšne pakirne enote‘.

(10) Nacionalna zakonodaja številnih držav zahteva natančno navedbo imena in naslova. Če je uporabljena kodna oznaka, mora biti poleg nje navedeno ‚pakira in/ali razpošilja (ali ustrezna okrajšava)‘, pred kodno oznako pa mora biti navedena državna/območna koda ISO-3166-alpha države, ki je proizvod priznala, če to ni država porekla.“

26.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 223/26

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/112/ES

z dne 25. avgusta 2009

o spremembi Direktive Sveta 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (1) in zlasti člena 7a(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Minimalne zahteve glede sposobnosti za vožnjo niso popolnoma usklajene. Države članice lahko uvedejo standarde, ki so strožji od minimalnih evropskih zahtev, kot je določeno v točki 5 Priloge III k Direktivi 91/439/EGS.

(2)	Ker lahko obstoj različnih zahtev v različnih državah članicah vpliva na načelo prostega gibanja, je Svet v svoji resoluciji z dne 26. junija 2000 posebej zahteval pregled zdravniških standardov za izdajo vozniškega dovoljenja, določenih v Prilogi III k Direktivi 91/439/EGS.

(3)	V skladu s to resolucijo Sveta je Komisija svetovala srednje- in dolgoročno delo za prilagoditev Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku, kot je določeno v členu 7a(2) Direktive 91/439/EGS.

(4)	Vid, sladkorna bolezen in epilepsija so opredeljeni kot zdravstvena stanja, ki vplivajo na sposobnost za vožnjo in jih je treba upoštevati; v ta namen so bile ustanovljene delovne skupine, v katere so vključeni strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice.

(5)	Te delovne skupine so pripravile poročila za posodobitev zadevnih točk Priloge III k Direktivi 91/439/EGS.

(6)	Direktivo 91/439/EGS bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za vozniška dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga III k Direktivi 91/439/EGS se spremeni v skladu s Prilogo.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. avgusta 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 237, 24.8.1991, str. 1.

PRILOGA

Priloga III k Direktivi 91/439/EGS se spremeni, kakor sledi:

Točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„VID

Vsi kandidati za vozniško dovoljenje morajo opraviti ustrezno preiskavo za zagotovitev, da imajo ustrezno oster vid za vožnjo vozil na motorni pogon. Kadar obstaja razlog za dvom o ustreznosti kandidatovega vida, ga mora pregledati pristojen zdravstveni organ. Pri tem pregledu je treba pozornost posvetiti še zlasti naslednjemu: ostrini vida, vidnemu polju, vidu v slabi svetlobi, občutljivosti na bleščanje in občutljivosti za kontraste, diplopiji in drugim vidnim funkcijam, ki lahko ogrozijo varno vožnjo.

Voznikom iz skupine 1 se dovoljenje lahko izda v ‚izjemnih primerih‘ kadar ni mogoče izpolniti standardov za vidno polje ali ostrino vida; v takšnih primerih mora voznik opraviti pregled pri pristojnem zdravstvenem organu, da dokaže, da nima nobene druge okvare vidnih funkcij, vključno z bleščanjem, občutljivostjo za kontraste in vidom v slabi svetlobi. Voznik ali kandidat mora prav tako opraviti pozitiven praktični preskus pri pristojnem organu.

Skupina 1:

6.1

Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti binokularno ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,5, če se uporabljata obe očesi skupaj.

Poleg tega mora biti horizont pri vidnem polju vsaj 120 stopinj, podaljšanje pa mora biti vsaj 50 stopinj v levo in desno ter 20 stopinj gor in dol. V polmeru osrednjih 20 stopinj ne sme biti nobenih okvar.

Če se odkrije ali potrdi progresivna očesna bolezen, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo pod pogojem, da kandidat opravlja redne preglede pri pristojnem zdravstvenem organu.

6.2

Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja, ki so utrpeli popolno funkcionalno izgubo vida na eno oko ali ki uporabljajo zgolj eno oko (npr. v primeru diplopije), morajo imeti ostrino vida, ki je vsaj 0,5, po potrebi s korektivnimi lečami. Pristojni zdravstveni organ mora potrditi, da je to stanje monokularnega vida obstajalo dovolj dolgo, da je omogočilo prilagoditev in da vidno polje v tem očesu ustreza zahtevam iz odstavka 6.1.

6.3	V primeru nedavnega razvoja diplopije ali izgube vida na enem očesu je potrebno ustrezno obdobje prilagoditve (na primer šest mesecev), ko vožnja ni dovoljena. Po izteku tega obdobja se vožnja dovoli le, če očesni zdravnik in strokovnjak za vožnjo podata pozitivno mnenje.

Skupina 2:

6.4

Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja imajo ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,8 na boljšem očesu in vsaj 0,1 na slabšem. Če se za doseganje vrednosti 0,8 in 0,1 uporabljajo korektivne leče, je treba minimalno ostrino (0,8 in 0,1) doseči s korekcijo z očali z močjo, ki ne presega dioptrije plus osem, ali s pomočjo kontaktnih leč. Korekcija mora biti dobro tolerirana.

Poleg tega mora biti horizont pri vidnem polju z obema očesoma vsaj 160 stopinj, podaljšanje pa mora biti vsaj 70 stopinj v levo in desno ter 30 stopinj gor in dol. V polmeru osrednjih 30 stopinj ne sme biti nobenih okvar.

Vozniška dovoljenja se ne izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi motenj pri občutljivosti za kontraste ali diplopije.

Po precejšnji izgubi vida na enem očesu je potrebno ustrezno obdobje prilagoditve (na primer šest mesecev), ko prizadeta oseba ne sme voziti. Po izteku tega obdobja se vožnja dovoli le, če očesni zdravnik in strokovnjak za vožnjo podata pozitivno mnenje.“

Točka 10 se nadomesti z naslednjim:

„SLADOKORNA BOLEZEN

10.	V naslednjih odstavkih huda hipoglikemija pomeni, da prizadeta oseba potrebuje pomoč druge osebe, ponavljajoča se hipoglikemija pa je opredeljena kot druga huda hipoglikemija v obdobju 12 mesecev.

Skupina 1:

10.1

Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom s sladkorno boleznijo. Kadar se bolezen zdravi z zdravili, se dovoljenje izda ali podaljša na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov, ki ustrezajo vsakemu primeru, vendar med pregledi ne sme preteči več kot pet let.

10.2	Vozniška dovoljenja se ne izdajo ali podaljšajo kandidatom ali voznikom, ki imajo ponavljajoče se hude hipoglikemije ali/in se nastanka hipoglikemije ne zavedajo. Voznik s sladkorno boleznijo mora dokazati, da razume tveganje hipoglikemije in zna primerno nadzorovati bolezen.

Skupina 2:

10.3

Vozniška dovoljenja skupine 2 se voznikom s sladkorno boleznijo izdajo/podaljšajo po preučitvi primera. Če se oseba zdravi z zdravilom, ki lahko povzroči hipoglikemijo (to je z inzulinom in nekaterimi tabletami), je treba upoštevati naslednja merila:

—	voznik v zadnjih 12 mesecih ni imel nobene hude hipoglikemične krize,

—	voznik pozna vzroke in znake hipoglikemije ter ve, kako se izogniti njenemu pojavu,

—	voznik mora pokazati zadosten nadzor bolezni z rednim spremljanjem glukoze v krvi, in sicer vsaj dvakrat na dan in v času, povezanem z vožnjo,

—	voznik mora dokazati, da razume nevarnosti hipoglikemije,

—	sladkorna bolezen ne povzroča nobenih drugih zapletov, ki bi ovirali voznika.

Poleg tega je treba v takšnih primerih dovoljenja izdati na podlagi mnenja pristojnega zdravstvenega organa in rednega zdravniškega pregleda, ki ga je treba opraviti vsaj vsaka tri leta.

10.4	Hudo hipoglikemično krizo v času budnosti, tudi če se ne pojavi med vožnjo, je treba prijaviti ter ponovno oceniti sposobnost voznika za vožnjo.“

Točka 12 se nadomesti z naslednjim:

„EPILEPSIJA

12.

Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavesti pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti, če se pojavijo pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon.

Epilepsija je opredeljena kot pojav dveh ali več epileptičnih napadov v obdobju manj kot pet let narazen. Izzvan epileptični napad je opredeljen kot napad s prepoznavnim vzročnim dejavnikom, ki se mu je mogoče izogniti.

Osebi, ki je imela prvi ali en sam napad ali je izgubila zavest, je treba vožnjo odsvetovati. V tem primeru se zahteva poročilo specialista, v katerem je določeno obdobje prepovedi vožnje in se zahtevajo nadaljnji ukrepi.

Izjemno pomembno je ugotoviti specifičen epileptičen sindrom osebe in vrsto napada, da se lahko ustrezno oceni sposobnost osebe za varno vožnjo (vključno s tveganjem nadaljnjih napadov) ter začne ustrezno zdravljenje. To opravi nevrolog.

Skupina 1:

12.1	Vozniki z epilepsijo iz skupine 1 morajo opravljati redne preglede, na katerih se ugotavlja njihova sposobnost za vožnjo, dokler vsaj pet let nimajo nobenega napada. Osebe z epilepsijo ne izpolnjujejo pogojev za neomejeno dovoljenje. O tem je treba obvestiti organ, ki izdaja dovoljenja.

12.2

Izzvan epileptični napad: Kandidat, ki je imel epileptični napad, ki ga je izzval prepoznavni sprožilni dejavnik in se verjetno ne bo ponovil v vozilu, se lahko razglasi za sposobnega za samostojno vožnjo na podlagi mnenja nevrologa (ocena mora biti, če je to ustrezno, v skladu z drugimi zadevnimi deli Priloge III – npr. v primeru alkohola ali druge komorbidnosti.

12.3

Prvi ali en neizzvan napad: Kandidat, ki je imel prvi neizzvan epileptični napad, se lahko razglasi za sposobnega za vožnjo po preteku šestih mesecev brez napada, če je zdravnik ustrezno ocenil njegovo stanje. Nacionalni organi lahko voznikom s priznanimi dobrimi prognostičnimi kazalci vožnjo dovolijo že pred tem rokom.

12.4	Drugi primeri izgube zavesti: Izgubo zavesti je treba oceniti glede na tveganje njene ponovitve med vožnjo.

12.5	Epilepsija: Vozniki ali kandidati se lahko razglasijo za sposobne za vožnjo po preteku enega leta brez napadov.

12.6

Napadi, ki se pojavljajo izključno med spanjem: Kandidat ali voznik, ki ni nikoli imel napadov, razen napadov v spanju, se lahko razglasi za sposobnega za vožnjo, če vzorec napadov ostane nespremenjen vsaj toliko časa, ko je predpisano za obdobje brez epileptičnih napadov. Če se napadi pojavijo med budnostjo, se za izdajo dovoljenja zahteva obdobje enega leta brez ponovnega napada (glej ‚Epilepsija‘).

12.7

Napadi, ki ne vplivajo na stanje zavesti ali sposobnost ukrepanja: Kandidat ali voznik, ki nikoli ni imel napada, razen napadov, za katere je izrecno dokazano, da ne vplivajo na stanje zavesti in ne povzročajo nobenih funkcionalnih nezmožnosti, se lahko razglasi za sposobnega za vožnjo, če vzorec napadov ostane nespremenjen vsaj toliko časa, ko je predpisano za obdobje brez epileptičnih napadov. Če se pojavijo kakršni koli drugi napadi, se za izdajo dovoljenja zahteva obdobje enega leta brez ponovnega napada (glej ‚Epilepsija‘).

12.8

Napadi, ki se pojavijo, ker je zdravnik odredil spremembo protiepileptičnih zdravil ali zmanjšal njihov odmerek: Bolniku se lahko vožnja odsvetuje od prenehanja jemanja zdravil do izteka šestih mesecev po prekinitvi zdravljenja. Napadi, ki se pojavijo v času spremembe zdravil ali prenehanja jemanja zdravil po nasvetu zdravnika, zahtevajo trimesečno prepoved vožnje, če začne oseba ponovno jemati zdravila, ki so bila prej učinkovita.

12.9	Po operativnem zdravljenju epilepsije: glej ‚Epilepsija‘.

Skupina 2:

12.10

Kandidat ne sme jemati zdravil enako dolgo, kot je predpisano za obdobje brez napada. Opraviti mora ustrezne zdravniške preglede. Obsežna nevrološka preiskava ne sme pokazati nobenih resnejših nepravilnosti v možganih, elektroencefalogram pa ne sme pokazati nobenih epileptoformnih aktivnosti (EEG). Po akutni epizodi je treba opraviti EEG in ustrezno nevrološko oceno.

12.11

Izzvan epileptični napad: Kandidata, ki je imel epileptični napad, ki ga je izzval prepoznavni sprožilni dejavnik, za katerega ni verjetno, da se bo ponovil med vožnjo, lahko nevrolog po pregledu razglasi za sposobnega za samostojno vožnjo. Po akutni epizodi je treba opraviti EEG in ustrezno nevrološko oceno.

Oseba s strukturnimi možganskimi poškodbami, pri kateri je nevarnost za napade povečana, ni sposobna voziti vozil skupine 2, dokler se nevarnost za epileptični napad ne zmanjša na vsaj 2 % na leto. Ocena mora biti, če je to potrebno, v skladu z drugimi zadevnimi oddelki Priloge III (npr. v primeru alkohola).

12.12

Prvi ali en neizzvan napad: Kandidat, ki je imel prvi neizzvan epileptični napad, se lahko razglasi za sposobnega za vožnjo po petih letih brez ponovnih napadov brez jemanja protiepileptičnih zdravil, če je bil ustrezno nevrološko pregledan. Nacionalni organi lahko voznikom s priznanimi dobrimi prognostičnimi kazalci vožnjo dovolijo že pred tem rokom.

12.13

Drugi primeri izgube zavesti: Izgubo zavesti je treba oceniti glede na tveganje njene ponovitve med vožnjo. Nevarnost ponovitve mora biti 2 % na leto ali manj.

12.14

Epilepsija: Oseba 10 let ni imela nobenih napadov brez jemanja protiepileptičnih zdravil. Nacionalni organi lahko voznikom s priznanimi dobrimi prognostičnimi kazalci vožnjo dovolijo že pred tem rokom. To velja tudi v primerih ‚juvenilne epilepsije‘.

Nekatere motnje (npr. okvare arterij in ven ali možganske krvavitve) pomenijo povečano tveganje napadov, tudi če se napadi še niso pojavili. V takem primeru mora stanje oceniti pristojni zdravniški organ; za izdajo dovoljenja mora biti tveganje napada 2 % na leto ali manj.“

26.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 223/31

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/113/ES

z dne 25. avgusta 2009

o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (1) in zlasti člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Minimalne zahteve glede sposobnosti za vožnjo niso popolnoma usklajene. Države članice lahko uvedejo merila, ki so strožja od minimalnih evropskih zahtev, kot je določeno v točki 5 Priloge III k Direktivi 2006/126/ES.

(2)	Ker lahko različne zahteve v različnih državah članicah vplivajo na načelo prostega gibanja, je Svet v svoji resoluciji z dne 26. junija 2000 posebej zahteval pregled zdravniških standardov za izdajo vozniškega dovoljenja.

(3)	V skladu s to resolucijo Sveta je Komisija svetovala srednje- in dolgoročno delo za prilagoditev Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku, kot je določeno v členu 8 Direktive 2006/126/ES.

(4)	Vid, sladkorna bolezen in epilepsija so opredeljeni kot zdravstvena stanja, ki vplivajo na sposobnost za vožnjo in jih je treba upoštevati; v ta namen so bile ustanovljene delovne skupine, v katere so vključeni strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice.

(5)	Te delovne skupine so pripravile poročila za posodobitev zadevnih točk Priloge III k Direktivi 2006/126/ES.

(6)	Zato je treba Direktivo 2006/126/ES ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za vozniška dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga III k Direktivi 2006/126/ES se spremeni v skladu s Prilogo.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. avgusta 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 403, 30.12.2006, str. 18–60.

PRILOGA

Priloga III k Direktivi 2006/126/ES se spremeni:

Točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„VID

Voznikom iz skupine 1 se dovoljenje lahko izda v ‚izjemnih primerih‘, kadar ni mogoče izpolniti standardov za vidno polje ali ostrino vida; v takšnih primerih mora voznik opraviti pregled pri pristojnem zdravstvenem organu, da dokaže, da nima nobene druge okvare vidnih funkcij, vključno z bleščanjem, občutljivostjo za kontraste in vidom v slabi svetlobi. Voznik ali kandidat mora prav tako opraviti pozitiven praktični preskus pri pristojnem organu.

Skupina 1:

6.1

Če se odkrije ali potrdi progresivna očesna bolezen, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo pod pogojem, da kandidat opravlja redne preglede pri pristojnem zdravstvenem organu.

6.2

6.3	V primeru nedavnega razvoja diplopije ali izgube vida na enem očesu je potrebno ustrezno obdobje prilagoditve (na primer šest mesecev), ko vožnja ni dovoljena. Po izteku tega obdobja se vožnja dovoli le, če očesni zdravnik in strokovnjak za vožnjo podata pozitivno mnenje.

Skupina 2:

6.4

Vozniška dovoljenja se ne izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi motenj pri občutljivosti za kontraste ali diplopije.

Točka 10 se nadomesti z naslednjim:

„SLADOKORNA BOLEZEN

10.	V naslednjih odstavkih huda hipoglikemija pomeni, da prizadeta oseba potrebuje pomoč druge osebe, ponavljajoča se hipoglikemija pa je opredeljena kot druga huda hipoglikemija v obdobju 12 mesecev.

Skupina 1:

10.1

10.2	Vozniška dovoljenja se ne izdajo ali podaljšajo kandidatom ali voznikom, ki imajo ponavljajoče se hude hipoglikemije ali/in se nastanka hipoglikemije ne zavedajo. Voznik s sladkorno boleznijo mora dokazati, da razume tveganje hipoglikemije in zna primerno nadzorovati bolezen.

Skupina 2:

10.3

—	voznik v zadnjih 12 mesecih ni imel nobene hude hipoglikemične krize,

—	voznik pozna vzroke in znake hipoglikemije ter ve, kako se izogniti njenemu pojavu,

—	voznik mora pokazati zadosten nadzor bolezni z rednim spremljanjem glukoze v krvi, in sicer vsaj dvakrat na dan in v času, povezanem z vožnjo,

—	voznik mora dokazati, da razume nevarnosti hipoglikemije,

—	sladkorna bolezen ne povzroča nobenih drugih zapletov, ki bi ovirali voznika.

Poleg tega je treba v takšnih primerih dovoljenja izdati na podlagi mnenja pristojnega zdravstvenega organa in rednega zdravniškega pregleda, ki ga je treba opraviti vsaj vsaka tri leta.

10.4	Hudo hipoglikemično krizo v času budnosti, tudi če se ne pojavi med vožnjo, je treba prijaviti ter ponovno oceniti sposobnost voznika za vožnjo.“

Točka 12 se nadomesti z naslednjim:

„EPILEPSIJA

12.

Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavesti pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti, če se pojavijo pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon.

Skupina 1:

12.1	Vozniki z epilepsijo iz skupine 1 morajo opravljati redne preglede, na katerih se ugotavlja njihova sposobnost za vožnjo, dokler vsaj pet let nimajo nobenega napada. Osebe z epilepsijo ne izpolnjujejo pogojev za neomejeno dovoljenje. O tem je treba obvestiti organ, ki izdaja dovoljenja.

12.2

12.3

12.4	Drugi primeri izgube zavesti: Izgubo zavesti je treba oceniti glede na tveganje njene ponovitve med vožnjo.

12.5	Epilepsija: Vozniki ali kandidati se lahko razglasijo za sposobne za vožnjo po preteku enega leta brez napadov.

12.6

12.7

12.8

12.9	Po operativnem zdravljenju epilepsije: glej ‚Epilepsija‘.

Skupina 2:

12.10

12.11

12.12

12.13

Drugi primeri izgube zavesti: Izgubo zavesti je treba oceniti glede na tveganje njene ponovitve med vožnjo. Nevarnost ponovitve mora biti 2 % na leto ali manj.

12.14

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.223.slv
Uradni list Evropske unije		L 223

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 26. avgust 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 770/2009 z dne 25. avgusta 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 771/2009 z dne 25. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 v zvezi z nekaterimi tržnimi standardi v sektorju sadja in zelenjave	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 772/2009 z dne 25. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za paradižnike	20
	*	Uredba Komisije (ES) št. 773/2009 z dne 20. avgusta 2009 o prepovedi ribolova na trsko v coni VI, vodah ES cone Vb ter v vodah ES in mednarodnih vodah con XII in XIV s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije	22
	*	Uredba Komisije (ES) št. 774/2009 z dne 25. avgusta 2009 o 112. spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani	24
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2009/112/ES z dne 25. avgusta 2009 o spremembi Direktive Sveta 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih	26
	*	Direktiva Komisije 2009/113/ES z dne 25. avgusta 2009 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih	31

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	33,6
	XS	19,8
	ZZ	26,7
0707 00 05	MK	33,2
	TR	103,0
	ZZ	68,1
0709 90 70	TR	107,8
0709 90 70	ZZ	107,8
0805 50 10	AR	76,0
	UY	94,9
	ZA	67,3
	ZZ	79,4
0806 10 10	EG	174,8
	IL	86,7
	TR	106,8
	ZA	151,7
	ZZ	130,0
0808 10 80	AR	114,4
	BR	61,1
	CL	82,9
	NZ	85,6
	US	95,4
	UY	42,1
	ZA	83,2
	ZZ	80,7
0808 20 50	AR	113,9
	CN	60,3
	TR	130,3
	ZA	102,4
	ZZ	101,7
0809 30	TR	123,3
0809 30	ZZ	123,3
0809 40 05	TR	90,9
0809 40 05	ZZ	90,9

Serijska številka	Oznaka KN	Opis	Sprožitveno obdobje	Sprožitvena raven (v tonah)
78.0015	0702 00 00	Paradižniki	od 1. oktobra do 31. maja	415 907
78.0020	0702 00 00	Paradižniki	od 1. junija do 30. septembra	40 107
78.0065	0707 00 05	Kumare	od 1. maja do 31. oktobra	19 309
78.0075	0707 00 05	Kumare	od 1. novembra do 30. aprila	17 223
78.0085	0709 90 80	Artičoke	od 1. novembra do 30. junija	16 421
78.0100	0709 90 70	Bučke	od 1. januarja do 31. decembra	65 893
78.0110	0805 10 20	Pomaranče	od 1. decembra do 31. maja	700 277
78.0120	0805 20 10	Klementine	od 1. novembra do konca februarja	385 569
78.0130	0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90	Mandarine (vključno s tangerinkami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov	od 1. novembra do konca februarja	95 620
78.0155	0805 50 10	Limone	od 1. junija do 31. decembra	329 947
78.0160	0805 50 10	Limone	od 1. januarja do 31. maja	61 422
78.0170	0806 10 10	Namizno grozdje	od 21. julija do 20. novembra	89 140
78.0175	0808 10 80	Jabolka	od 1. januarja do 31. avgusta	824 442
78.0180	0808 10 80	Jabolka	od 1. septembra do 31. decembra	327 526
78.0220	0808 20 50	Hruške	od 1. januarja do 30. aprila	223 485
78.0235	0808 20 50	Hruške	od 1. julija do 31. decembra	70 116
78.0250	0809 10 00	Marelice	od 1. junija do 31. julija	5 785
78.0265	0809 20 95	Češnje, razen višenj	od 21. maja do 10. avgusta	133 425
78.0270	0809 30	Breskve, vključno z nektarinami	od 11. junija do 30. septembra	131 459
78.0280	0809 40 05	Slive	od 11. junija do 30. septembra	129 925“

Št.	7/T&Q
Država članica	Francija
Stalež	COD/561214
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Cona	VI; vode ES cone Vb; vode ES in mednarodne vode con XII in XIV
Datum	1.7.2009