20.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 216/1

(1)

Direktiva Sveta 75/322/EGS z dne 20. maja 1975 o preprečevanju radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdarski traktorji (elektromagnetna kompatibilnost) (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 75/322/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije, predvidenih v Direktivi Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5), in določa tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi z preprečevanjem radijskih motenj, ki jih povzročajo kmetijski ali gozdarski traktorji (elektromagnetna združljivost). Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije iz Direktive 2003/37/EGS za vsak tip traktorja. Zato se določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečnih strojih ter o njihovih sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil uporabljajo za to direktivo.

(3)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge XII –

—

zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za kateri koli tip vozila,

—

zavrniti podelitve ES-homologacije sestavnega dela ali tehnične enote za kateri koli tip sestavnega dela ali posamezne tehnične enote,

—

prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe vozil,

—

prepovedati prodaje ali uporabe sestavnih delov ali posameznih tehničnih enot,

—

ne smejo izdati ES-homologacije vozila, ES-homologacije sestavnega dela ali ES-homologacije posamezne tehnične enote, in

—

lahko zavrnejo izdajo nacionalne homologacije,

—

štejejo, da certifikati skladnosti, priloženi novim vozilom v skladu z Direktivo 2003/37/ES, niso več veljavni za namene člena 7(1) navedene direktive, in

—

lahko zavrnejo prodajo ali začetek uporabe novih električnih ali elektronskih podsklopov kot sestavnih delov ali posameznih tehničnih enot,

20.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 216/76

(1)

Nacionalna varnost je v izključni pristojnosti vsake države članice, tako na področju obrambe kot tudi na področju varnosti.

(2)

Postopno oblikovanje evropskega trga za obrambno opremo je bistvenega pomena za okrepitev baze evropske obrambne tehnologije in industrije ter razvoja vojaških zmogljivosti, potrebnih za izvajanje evropske varnostne in obrambe politike.

(3)

Države članice soglašajo, da je treba krepiti, razvijati in vzdrževati bazo evropske obrambne tehnologije in industrije, ki temelji na sposobnosti, znanju in konkurenčnosti. Države članice lahko, da dosežejo ta cilj, uporabijo različna sredstva v skladu s pravom Skupnosti, ter si prizadevajo za pravi evropski trg za obrambno opremo in enake pogoje tako na evropski kot tudi na svetovni ravni. Morale bi tudi prispevati k poglobljenemu razvoju raznolike evropske obrambne oskrbovalne baze, zlasti s podpiranjem vključitve malih in srednje velikih podjetij in netradicionalnih dobaviteljev v bazo evropske obrambne tehnologije in industrije ter spodbujanjem industrijskega sodelovanja in mreže učinkovitih in odzivnih sekundarnih dobaviteljev. V zvezi s tem bi morale upoštevati razlagalno Sporočilo Komisije z dne 7. decembra 2006 o uporabi člena 296 Pogodbe na področju javnih naročil za obrambo in Sporočilo Komisije z dne 5. decembra 2007 o strategiji za močnejšo in konkurenčnejšo evropsko obrambno industrijo.

(4)

Za oblikovanje evropskega trga za obrambno opremo je potrebna vzpostavitev prilagojenega zakonodajnega okvira. Na področju naročil to zahteva uskladitev postopkov za oddajo naročil, ki izpolnjujejo varnostne zahteve držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe.

(5)

Da se doseže ta cilj, je Evropski parlament v Resoluciji z dne 17. novembra 2005 o Zeleni knjigi o javnih naročilih za obrambo (3) pozval Komisijo, naj pripravi osnutek direktive, ki bo posebej upoštevala varnostne interese držav članic, nadalje razvila skupno zunanjo in varnostno politiko, spodbujala večjo evropsko povezanost ter ohranila vlogo Evropske unije kot „civilne sile“.

(6)

Z boljšim usklajevanjem postopkov oddaje naročil, denimo za naročila v zvezi z logističnimi storitvami, prevozom in skladiščenjem, se lahko zmanjšajo stroški na področju obrambe in znatno zmanjša vpliv sektorja na okolje.

(7)

Ti postopki bi morali odražati splošni pristop Unije na področju varnosti, ki ustreza razvoju strateškega okolja. Pojav asimetričnih in nadnacionalnih groženj je namreč povzročil postopno brisanje meje med zunanjo in notranjo ter vojaško in nevojaško varnostjo.

(8)

Obrambna in varnostna oprema sta ključnega pomena za varnost in suverenost držav članic ter za samostojnost Unije. Zato so nakupi blaga in storitev v obrambnem in varnostnem sektorju pogosto občutljivi.

(9)

Posledica so posebne zahteve, zlasti na področju zanesljivosti oskrbe in varovanja informacij. Te zahteve zadevajo predvsem nakupe orožja, streliva in vojaških sredstev ter z njimi neposredno povezanih storitev in gradenj za oborožene sile pa tudi nekatere posebno občutljive nakupe na področju nevojaške varnosti. Na teh področjih, odsotnost ureditve na ravni Unije omejuje odprtost obrambnih in varnostnih trgov med državami članicami. Te razmere zahtevajo hitro izboljšanje. Zlasti bi koristila ureditev na ravni Unije na področju varovanja informacij, vključno z vzajemnim priznavanjem nacionalnih varnostnih potrdil in z dopuščanjem izmenjave zaupnih informacij med naročniki in evropskimi družbami. Istočasno bi morale države članice sprejeti konkretne ukrepe za izboljšanje zanesljivosti medsebojne oskrbe, z namenom postopne vzpostavitve sistema ustreznih jamstev.

(10)

Za namene te direktive bi bilo treba vojaško opremo razumeti zlasti kot vrste proizvodov, ki so vključene v seznam orožja, streliva in vojaških sredstev, ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 255/58 z dne 15. aprila 1958 (4), države članice pa se lahko omejijo samo na ta seznam, ko prenašajo to direktivo. Ta seznam vključuje le opremo, ki je načrtovana, razvita in proizvedena za specifične vojaške namene. Vendar je seznam splošen in ga je treba razlagati široko v luči razvoja tehnologije, politike naročanja in vojaških zahtev, ki vodijo k razvoju novih vrst opreme, denimo na podlagi skupnega seznama vojaške opreme Unije. Za namene te direktive bi „vojaška oprema“ morala zajemati tudi proizvode, ki so, kljub temu, da so bili sprva načrtovani za civilno uporabo, bili kasneje prilagojeni za vojaške namene, in sicer za uporabo kot orožje, strelivo ali vojaško sredstvo.

(11)

Na področju nevojaške varnosti bi se morala ta direktiva uporabljati za naročila, ki imajo lastnosti, podobne lastnostim obrambnih naročil in so enako občutljiva. To lahko velja denimo na področjih, kjer vojaške in nevojaške sile sodelujejo za izpolnjevanje istih nalog in/ali kjer je namen naročila varovanje Unije in/ali držav članic na njihovem ozemlju ali zunaj njega pred resnimi grožnjami nevojaških in/ali nevladnih subjektov. Lahko vključuje denimo varovanje meja, policijske dejavnosti in misije kriznega upravljanja.

(12)

Ta direktiva bi morala upoštevati potrebe naročnika med celotnim življenjskim ciklusom proizvoda, to je med raziskavo in razvojem, industrijskim razvojem, proizvodnjo, popravilom, posodabljanjem, spreminjanjem, vzdrževanjem, logistiko, usposabljanjem, testiranjem, umikom in uničenjem. To vključuje denimo študije, ocene, hrambo, prevoz, vključevanje, servisiranje, razdiranje, uničenje in druge storitve, ki sledijo začetnemu načrtovanju. Nekatere pogodbe lahko vključujejo dobavo delov, sestavnih delov in/ali montažnih delov, ki bodo vključene v proizvode ali njim dodane, in/ali dobavo posebnih orodij, pripomočkov za testiranje ali podporo.

(13)

Za namene te direktive bi morale„raziskave in razvoj“ vključevati temeljne raziskave, uporabne raziskave in eksperimentalni razvoj. Temeljne raziskave vključujejo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov ali opazovanih dejstev, ne da bi bili neposredno usmerjeni v kakršen koli praktičen cilj ali uporabo. Tudi uporabne raziskave vključujejo originalno delo, ki se izvaja zaradi pridobivanja novega znanja. Vendar so usmerjene zlasti v specifičen praktičen cilj ali namen. Eksperimentalni razvoj vključuje delo, ki temelji na obstoječem znanju, pridobljenem z raziskavami in/ali praktičnimi izkušnjami, z namenom, da se začne proizvodnja novih materialov, proizvodov ali naprav, da se vzpostavijo novi postopki, sistemi in storitve ali da se znatno izboljšajo že obstoječi. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo tehnoloških modelov, to so naprave, ki prikazujejo delovanje nove zamisli ali tehnologije v primernem ali reprezentativnem okolju.

Raziskave in razvoj ne vključuje izdelave in kvalifikacije predproizvodnih prototipov, orodja in industrijskega inženiringa, industrijskega oblikovanja ali izdelave.

(14)

Ta direktiva bi morala upoštevati potrebe naročnika gradenj in storitev, ki kljub temu, da niso neposredno vezane na dobavo vojaške opreme ali občutljive opreme, so potrebne za izpolnitev nekaterih vojaških ali varnostnih zahtev.

(15)

Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah s strani naročnika iz Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (5) in s strani naročnikov iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (6), veljajo načela Pogodbe, zlasti prosti pretok blaga, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev ter načela, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti.

Države članice bi morale v skladu s temi načeli in ob upoštevanju zlasti situacij, v katerih obstajajo čezmejni interesi, določiti obveznosti v zvezi s preglednostjo in konkurenčnostjo za naročila, ki ne dosegajo praga za uporabo te direktive. Zlasti je naloga držav članic, da določijo najprimernejšo ureditev za oddajo teh naročil.

Za naročila nad določeno vrednostjo je priporočljivo sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za oddajo teh naročil na ravni Skupnosti, ki temeljijo na teh načelih, da bi zagotovili njihove učinke in dejansko odpiranje naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli ter drugimi pravili Pogodbe.

(16)

Pogodba v členih 30, 45, 46, 55 in 296 določa posebne izjeme od uporabe načel, ki jih določa, in zato od izvajanja zakonodaje, ki izvira iz nje. Iz tega sledi, da nobena določba te direktive ne sme prepovedati, da se določijo ali izvajajo ukrepi, ki bi se izkazali kot potrebni za zaščito interesov, ki jih te določbe Pogodbe priznavajo kot legitimne.

To pomeni zlasti, da je oddaja naročil, ki je zajeta v področje uporabe te direktive, lahko iz te izvzeta, kadar to upravičujejo razlogi javne varnosti ali je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov države članice. To lahko velja tako za naročila na področju obrambe kot tudi tista na področju varnosti, za katera so potrebne tako zelo stroge zahteve glede zanesljivosti oskrbe ali ki so tako zaupna in/ali pomembna za nacionalno suverenost, da tudi posebne določbe te direktive ne zadostujejo za varovanje bistvenih varnostnih interesov držav članic, opredelitev teh interesov pa je v izključni pristojnosti držav članic.

(17)

Vendar je treba v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti možnost uporabe takih izjem razlagati tako, da ne širijo svojih učinkov prek tega, kar je nujno potrebno za zaščito legitimnih interesov, katerih zaščito omogočajo navedeni členi. Torej, neizvajanje Direktive mora biti hkrati sorazmerno z zastavljenimi cilji in čim manj ovirati prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev.

(18)

Naročila orožja, streliva in vojaških sredstev, ki jih oddajo naročniki, ki delujejo na področju obrambe, so izključena iz področja uporabe Sporazuma o vladnih naročilih (Government Procurement Agreement – GPA), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Druga naročila, ki jih pokriva ta direktiva, so tudi izključena iz izvajanja GPA na podlagi člena XXIII Sporazuma. Člen 296 Pogodbe in člen XXIII(1) GPA imata različno področje uporabe in se zato zanju uporabljajo različni standardi sodnega nadzora. Države članice se lahko še vedno sklicujejo na člen XXIII(1) GPA, če ne morejo ukrepati na podlagi člena 296 Pogodbe. Določbi morata zato izpolnjevati različne pogoje za uporabo.

Ta izključitev pomeni tudi, da na specifičnem področju obrambnih in varnostnih trgov države članice zadržijo pristojnost odločanja o tem, ali lahko njihov naročnik dovoli, da gospodarski subjekti iz tretjih držav sodelujejo pri postopkih oddaje naročil. To odločitev bi morale sprejeti na podlagi razmerja med ceno in kakovostjo, ob upoštevanju potrebe po konkurenčni bazi evropske obrambne tehnologije in industrije, pomena odprtih in poštenih trgov ter doseganju medsebojnih koristi. Države članice bi si morale prizadevati za vse večjo odprtost trgov. Njihove partnerice bi prav tako morale izkazovati odprtost na podlagi mednarodno dogovorjenih pravil, zlasti kar zadeva odprto in pošteno konkurenco.

(19)

Za naročilo se šteje, da je naročilo gradenj le, če njegov predmet izrecno vključuje izvedbo dejavnosti, ki spadajo v oddelek 45 „Enotnega besednjaka javnih naročil“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (7) (v nadaljnjem besedilu „CPV“), čeprav lahko naročilo vključuje opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Naročila storitev lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar, če so te gradnje dodatne glede na osnovni predmet naročila in so njegova morebitna posledica ali dopolnilo, to ne upravičuje opredelitve naročila kot naročila gradenj.

(20)

Naročila na področju obrambe in varnosti pogosto vsebujejo zaupne informacije, za katere zakoni, uredbe ali upravne določbe, ki veljajo v državi članici, določajo, da jih je treba iz varnostnih razlogov zaščititi pred nepooblaščenim dostopom. Države članice imajo na vojaškem področju sisteme za klasifikacijo teh informacij za vojaške namene. Vendar pa obstaja na področju nevojaške varnosti več razlik v praksah držav članic, kadar se morajo druge informacijo varovati na podoben način. Zato je primerno uporabiti koncept, ki upošteva raznolikost praks držav članic in omogoča vključitev vojaškega in nevojaškega področja. V vsakem primeru oddaja naročil na teh področjih ne bi smela, kadar je primerno, vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (8) ali Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (9).

Poleg tega daje člen 296(1)(a) Pogodbe državam članicam možnost, da naročila s področij obrambe in varnosti oprostijo upoštevanja določb te direktive, če bi jih uporaba te direktive obvezovala, da posredujejo informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo bistvenim interesom njihove varnosti. Do tega lahko pride predvsem v primerih, ko so naročila tako občutljiva, da mora biti njihov obstoj skrivnost.

(21)

Naročnikom bi bilo treba omogočiti uporabo okvirnih sporazumov, zato je treba opredeliti okvirne sporazume in posebna pravila. V skladu s temi pravili lahko naročnik, ko sklene okvirni sporazum v skladu z določbami te direktive, ki zadevajo predvsem objavo, roke in pogoje za oddajo ponudb, odda naročila na podlagi tega okvirnega sporazuma med obdobjem njegove veljavnosti bodisi ob uporabi pogojev, določenih v okvirnem sporazumu, ali, če vsi pogoji niso vnaprej tam določeni, s ponovnim odpiranjem natečaja med strankami okvirnega sporazuma v zvezi s tem pogoji. Ponovno odpiranje natečaja bi moralo biti v skladu z nekaterimi pravili, katerih cilj je zagotoviti potrebno prožnost in spoštovanje splošnih načel, zlasti načela enakega obravnavanja. Zaradi teh razlogov mora biti trajanje okvirnih sporazumov omejeno ne bi smelo presegati sedem let, razen v primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo.

(22)

Naročniki lahko uporabijo načine elektronskega nakupovanja, če je slednje v skladu s pravili, ki jih določa ta direktive, ter z načeli enakega obravnavanja, nediskriminacije in preglednosti. Glede na to, da bo elektronskih dražb verjetno vedno več, bi bilo treba te dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in urediti s posebnimi pravili, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z navedenimi načeli. Zaradi tega bi bilo treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da naj se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. To se lahko nanaša zlasti na ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba tudi omogočiti določanje prednostne razvrstitve ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom preglednosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, naj ne bi bili predmet elektronskih dražb. Posledično nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, naj ne bi bila predmet elektronskih dražb.

(23)

Centralizirani načini nabav prispevajo k povečanju konkurence in poenostavijo nabavo. Posledično bi državam članicam moralo biti omogočeno, da določijo, da lahko naročniki nabavijo blago, gradnje in/ali storitve od ali prek centralnega nabavnega organa. Zato bi bilo treba določiti opredelitve Skupnosti za centralne nabavne organe in pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nabavni organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s to direktivo. Naročnik, ki mora uporabljati to direktivo, bi moral v vsakem primeru imeti možnost, da deluje kot centralni nabavni organ. Države članice bi istočasno morale imeti možnost, da določijo evropske javne organe, ki jih ne vključuje ta direktiva, kot je denimo Evropska obrambna agencija, za centralne nabavne organe, pod pogojem, da ti organi pri teh nakupih uporabljajo pravila o naročanju, ki so v skladu z določbami te direktive.

(24)

Naročniki se lahko znajdejo v situaciji, ko morajo oddati enotno naročilo za nakup, ki bo deloma zajeto s to direktivo, preostanek pa bo zajet bodisi s področjem uporabe Direktive 2004/17/ES ali Direktive 2004/18/ES, ali ne bo zajet s to direktivo, z Direktivo 2004/17/ES ali Direktivo 2004/18/ES. Do tega pride, ko ustreznega naročila iz objektivnih razlogov ni mogoče razdeliti in jih oddati ločeno. V takih primerih bi morali naročniki imeti možnost oddati enotno naročilo, pod pogojem, da ta odločitev ni sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive, Direktive 2004/17/ES ali Direktive 2004/18/ES.

(25)

Veliko število pragov za uporabo usklajenih določb zapleta zadeve za naročnike. Glede na povprečno vrednost naročil na področju obrambe in varnosti, je primerno uskladiti prage za uporabo te direktive s pragi, ki jih morajo naročniki upoštevati za uporabo Direktive 2004/17/ES. Prage te direktive bi bilo treba pregledati skupaj s pragi iz Direktive 2004/17/ES ob reviziji slednjih pragov.

(26)

Poleg tega bi bilo treba predvideti primere, v katerih se ta direktiva ne uporablja zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov ali iz dogovorov med državami članicami in tretjimi državami. Določbe nekaterih sporazumov o namestitvi vojaških enot ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo ali o namestitvi vojaških enot tretje države v državo članico, bi prav tako morale onemogočiti uporabo postopkov oddaje iz te direktive. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati niti za naročila, ki jih oddajo mednarodne organizacije za svoje namene, niti za naročila, ki jih mora oddati država članica v skladu z določbami, ki so specifične za te organizacije.

(27)

Nekatere pogodbe s področja obrambe in varnosti so tako občutljiva, da zanje ne bi bilo primerno uporabiti to direktivo, kljub njeni specifičnosti. To velja za naročila, ki jih ponujajo obveščevalne službe, ali naročila za vse vrste obveščevalnih dejavnosti, vključno s protiobveščevalnimi dejavnostmi, kot jih opredeljujejo države članice. Prav tako to velja za druge posebno občutljive nakupe, ki zahtevajo skrajno visoko raven zaupnosti, kot so denimo nekateri nakupi za namene varovanja meja ali boja proti terorizmu ali organiziranemu kriminalu, nakupi, povezani s kodiranjem ali nakupi, namenjeni posebej za tajne dejavnosti ali druge enako občutljive dejavnosti, ki jih opravljajo policija in varnostne sile.

(28)

Države članice pogosto sodelujejo v programih za skupni razvoj nove obrambne opreme. Taki programi so posebej pomembni, saj prispevajo k razvoju novih tehnologij in prenesejo visoke stroške raziskav in razvoja zapletenih orožij. Nekatere od teh programov upravljajo mednarodne organizacije, in sicer Organizacija vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) in NATO (prek posebnih agencij), ali agencije Evropske unije, kot je Evropska obrambna agencija, ki nato odda naročilo v imenu države članice. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za takšne pogodbe. Za druge programe sodelovanja oddajo naročila naročniki ene države članice v imenu ene ali več drugih držav članic. Tudi v teh primerih se ta direktiva na uporablja.

(29)

V primeru da oborožene ali varnostne sile držav članic izvajajo operacije zunaj meja Unije in kadar to nalagajo operativne zahteve, bi bilo treba naročnikom na terenu, kjer se izvajajo operacije, dovoliti, da ne uporabljajo pravil iz te direktive, ko oddajajo naročila gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, kjer se izvajajo operacije, vključno glede civilnih nakupov, neposredno povezanih z izvajanjem teh operacij.

(30)

Glede na specifičnost obrambnega in varnostnega sektorja, bi morala biti naročila opreme, pa tudi gradenj in storitev ene vlade od druge izključena iz področja uporabe te direktive.

(31)

Glede storitev imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za oddajo naročil neustrezna.

(32)

Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo naročil.

(33)

Tudi finančne storitve so zaupane osebam ali organom pod pogoji, ki niso združljivi z uporabo pravil za oddajo naročil.

(34)

V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvene in tehnološke podlage za industrijo Skupnosti, odpiranje naročil storitev pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva ne bi smela zajemati sofinanciranja raziskovalnih in razvojnih programov. Zato ta direktiva ne pokriva naročil na področju raziskav in razvoja, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik pri opravljanju lastnih dejavnosti, če opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

(35)

Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevata k vključevanju v družbo. V tem smislu zaščitene delavnice in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanju ali ponovnemu vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da te delavnice pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za ta podjetja pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaposlovanja invalidov.

(36)

Za namene uporabe te direktive za naročila storitev, ki jih zajema direktiva, in za namene nadzora, bi storitve morale biti razdeljene v kategorije, ki ustrezajo poglavjem klasifikacije v CPV, ter združene v dve prilogi glede na ureditev, ki velja zanje. Glede storitev iz Priloge II, zadevne določbe iz te direktive ne bi smele posegati v uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve. Vendar je treba za uporabo določb te direktive namesto določb Direktive 2004/17/ES ali Direktive 2004/18/ES ugotoviti, da so zadevna naročila storitev zajeta v področje uporabe te direktive.

(37)

Glede naročil storitev bi bilo treba polno uporabo te direktive v prehodnem obdobju omejiti na naročila, pri katerih njene določbe omogočajo izkoriščanje vseh možnosti za povečanje čezmejne trgovine. V tem prehodnem obdobju, preden se sprejme sklep o polni uporabi te direktive, je treba spremljati naročila drugih storitev.

(38)

Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. V ta namen bi bilo treba na eni strani omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij na podlagi delovanja in funkcionalnih zahtev. Na drugi strani, če se navaja evropski standard ali mednarodni ali nacionalni standardi, vključno s standardi na področju obrambe, morajo naročniki upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Ta enakovrednost se lahko oceni zlasti na podlagi zahtev po interoperabilnosti in operativni učinkovitosti. Za izkazovanje enakovrednosti, bi bilo ponudnikom treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti. Poleg tega obstajajo mednarodni sporazumi o standardizaciji, katerih namen je zagotavljanje interoperabilnosti oboroženih sil in imajo lahko v državah članicah zakonsko moč. V primeru uporabe enega od teh sporazumov lahko naročniki zahtevajo, da so ponudbe skladne s standardi, opisanimi v teh sporazumih. Tehnične specifikacije bi bilo treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.

(39)

Podrobnosti tehničnih specifikacij in dodatne informacije v zvezi z naročilom je treba, kot je običajno v državah članicah, predložiti v razpisni dokumentaciji za posamezno naročilo ali v enakovrednem dokumentu.

(40)

Morebitni podizvajalci ne bi smeli biti diskriminirani na podlagi narodnosti. Na področju obrambe in varnosti je lahko primerno, da naročnik uspešnemu ponudniku naloži, da pri iskanju podizvajalcev organizira pregleden in nediskriminatoren natečaj. Ta obveznost lahko velja za vse podizvajalce ali le za posamične podizvajalce, ki jih izbere naročnik.

Poleg tega se zdi primerno, da se pravico ponudnika, da naročilo odda podizvajalcu, dopolni z možnostjo, ponujeno državi članici, da dovoli svojim naročnikom ali od njih zahteva, da se naročila, oddana podizvajalcem, ki predstavljajo določen delež vrednosti naročila, dodelijo tretjim strankam, ob dogovoru, da povezane družbe ne bodo obravnavane kot tretje stranke. Ko je zahtevan tak delež, bi moral uspešen ponudnik naročilo oddati podizvajalcu po preglednem in nediskirminatornem natečaju, tako da imajo vsa podjetja enako možnost, da izkoristijo prednosti oddaje naročila podizvajalcu. Istočasno ne bi smelo biti ogroženo brezhibno delovanje dobavne verige uspešnega ponudnika. Zato bi moral odstotek, ki ga je mogoče oddati podizvajalcu, ki so tretje stranke, na zahtevo naročnika, ustrezno odražati cilj in vrednost naročila.

Med postopkom pogajanja ali konkurenčnim dialogom z zahtevami za oddajo podizvajalcu, lahko naročnik in ponudniki razpravljajo o zahtevah ali priporočilih za oddajo podizvajalcu, da se zagotovi, da je naročnik popolnoma obveščen o učinkih različnih možnosti oddaje podizvajalcu, zlasti ceni, kakovosti in tveganju. V vsakem primeru bi moralo biti podizvajalcem, ki jih na začetku predlaga uspešni ponudnik, omogočeno, da sodelujejo v natečajih, ki so organizirani za izbiro podizvajalcev.

V zvezi z obrambnimi in varnostnimi trgi bi države članice in Komisija morale tudi spodbujati razvoj in širitev najboljših praks med državami članicami in evropsko industrijo, da se tako spodbudita svobodno gibanje in konkurenčnost na trgih podizvajalcev v Uniji, pa tudi učinkovito upravljanje dobaviteljev ter malih in srednje velikih podjetij, da bi se doseglo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Države članice bi vsem uspešnim ponudnikom morale sporočiti prednosti preglednega in konkurenčnega razpisa ter raznolikosti dobaviteljev za podizvajalce, da se tako razvijejo in razširijo najboljše prakse o upravljanju dobavne verige na obrambnih in varnostnih trgih.

(41)

Pogoji izvajanja naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji.

(42)

Zlati lahko pogoji izvajanja vsebujejo zahteve naročnikov na področju varovanja informacij in zanesljivosti oskrbe. Te zahteve so posebno pomembne zaradi občutljivosti opreme, ki jo pokriva ta direktiva, in zadevajo celotno oskrbovalno verigo.

(43)

Da se zagotovi varnost informacij, lahko naročniki zahtevajo posebne zaveze tako od izvajalcev kot od podizvajalcev, da bodo varovali zaupne informacije pred nepooblaščenim dostopom, ter zadostne podatke o njihovi sposobnosti, da to izpolnijo. Ob pomanjkanju ureditve Skupnosti o varovanju informacij, te zahteve opredelijo naročniki ali države članice v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni in predpisi in določijo, ali obravnavajo varnostna potrdila, ki so izdana v skladu z nacionalnim pravom druge države članice, kot enakovredna tistim, ki jih izda njihov pristojni organ.

(44)

Zanesljivost oskrbe lahko pomeni različne zahteve, ki vključujejo na primer notranja pravila med hčerinsko in matično družbo glede pravic intelektualne lastnine ali nudenje ključnih zmožnosti servisiranja, vzdrževanja in remonta, da se zagotovi pomoč med celotnim življenjskim ciklusom kupljene opreme.

(45)

V nobenem primeru se pogoj za izvajanje naročila ne sme nanašati na zahteve, ki niso povezane z izvajanjem samega naročila.

(46)

Za izvajanje naročila se uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, ki veljajo na področju delovnih pogojev ter varstva pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, v katerih delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (10) določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s temi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo naročila.

(47)

Za naročila, ki jih pokriva ta direktiva, veljajo posebne zahteve glede zapletenosti, varovanja informacij ali zanesljivosti oskrbe. Izpolnjevanje teh potreb pogosto zahteva temeljita pogajanja ob oddaji naročil. Zato lahko naročniki za naročila, ki jih pokriva ta direktiva, poleg omejenega postopka uporabijo tudi postopek s pogajanji z objavo obvestila o naročilu.

(48)

Naročniki, ki izvajajo posebno zapletene projekte, lahko ugotovijo, ne da bi to bilo zaradi njihove napake, da je objektivno nemogoče opredeliti sredstva za zadovoljitev njihovih potreb ali oceniti, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih rešitev in/ali finančnih ali pravnih rešitev. Takšne razmere se lahko pojavijo zlasti v primeru izvajanja projektov, ki zahtevajo vključevanje ali kombinacijo številnih tehnoloških ali operativnih zmogljivosti, ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje, katerih finančne in pravne sestave ni mogoče opredeliti vnaprej. V tem primeru ni mogoče uporabiti omejenega postopka in postopka s pogajanji z objavo obvestila o naročilu, ker ne bi bilo mogoče dovolj natančno opredeliti naročila, da bi kandidati lahko pripravili svoje ponudbe. Zato je treba določiti prilagodljiv postopek, ki hkrati ohranja konkurenco med gospodarskimi subjekti in potrebo naročnikov, da z vsakim kandidatom obravnavajo vse vidike naročila. Vendar se ta postopek ne bi smel uporabljati tako, da omejuje ali izkrivlja konkurenco, zlasti ne s spreminjanjem osnovnih vidikov ponudb ali z uvajanjem bistvenih novih zahtev za uspešnega ponudnika ali z vključitvijo katerega koli drugega ponudnika, razen tistega, ki je izbran kot ekonomsko najugodnejši.

(49)

Pred začetkom postopka oddaje naročila lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence.

(50)

V določenih izrednih okoliščinah je lahko uporaba postopka s pogajanji z objavo obvestila o naročilu nemogoča ali povsem neprimerna. Naročniki bi morali zato imeti možnost, da v nekaterih točno določenih primerih in okoliščinah uporabijo postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.

(51)

Nekatere okoliščine bi morale biti deloma iste, kot jih določa Direktiva 2004/18/ES. V zvezi s tem bi bilo treba zlasti upoštevati, da je obrambna in varnostna oprema pogosto tehnično zapletena. Posledično bi bilo treba nezdružljivost in nesorazmernost tehničnih težav pri uporabi in vzdrževanju, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez objave v primeru naročil blaga za dodatne dobave, presojati z vidika te zapletenosti ter s tem povezanih zahtev po interoperabilnosti in standardizaciji opreme. To na primer velja za vključitev novih elementov v obstoječe sisteme ali posodobitev teh sistemov.

(52)

Lahko pride do situacije, ko je pri nekaterih nakupih v okviru te direktive le en gospodarski subjekt lahko izpolni naročilo, ker je imetnik izključne pravice ali iz tehničnih razlogov. V takšnih primerih bi moral naročnik imeti možnost, da odda naročilo ali sklene okvirni sporazum neposredno s tem gospodarskim subjektom. Vendar bi morali biti tehnični razlogi, ki upravičujejo dejstvo, da lahko le en gospodarski subjekt izpolni pogodbo, strogo določeni in upravičeni v vsakem primeru posebej. Lahko bi denimo vključevali absolutno tehnično nezmožnost, da kandidat, ki ni izbran gospodarski subjekt, doseže zahtevane cilje, ali potrebo po uporabi posebnega znanja, orodij ali sredstev, ki jih ima na razpolago le en gospodarski subjekt. Do tega lahko pride denimo pri spremembah ali naknadni vgradnji posebej zapletene opreme. Tehnični razlogi lahko izvirajo tudi iz posebnih zahtev glede interoperabilnosti ali varnosti, ki jih je treba izpolniti, da se zagotovi delovanje oboroženih ali varnostnih sil.

(53)

Poleg tega posebnost naročil, za katere velja ta direktiva, kaže, da je treba določiti nove okoliščine, ki lahko nastanejo na področjih, ki jih pokriva direktiva.

(54)

Oborožene sile držav članic lahko na primer posredujejo v kriznih situacijah v tujini, denimo v okviru mirovnih operacij. Ob začetku take intervencije ali med njo je lahko zaradi varnosti držav članic in njihovih oboroženih sil treba oddati nekatera naročila, katerih hitrost izvedbe ni združljiva z roki, ki jih nalagajo postopki za oddajo naročil, določeni s to direktivo. Taki nujni primeri lahko nastanejo tudi za potrebe varnostnih sil, na primer v primeru terorističnega napada na ozemlju Unije.

(55)

Spodbujanje raziskovanja in razvoja je ključno sredstvo za krepitev baze obrambne tehnologije in industrije Unije, odpiranje naročil pa prispeva k temu cilju. Pomen raziskav in razvoja na tem posebnem področju upravičuje največjo prožnost pri oddaji naročil za blago in storitve na področju raziskav. Istočasno pa ta prožnost ne bi smela preprečiti poštene konkurence za poznejše faze življenjskega ciklusa proizvoda. Naročila za raziskave in razvoj bi zato morala zajemati dejavnosti le do faze, ko je mogoče stopnjo razvoja novih tehnologij razumno oceniti in se zmanjša njihova tveganost. Naročila za raziskave in razvoj ne bi smela biti uporabljena preko te faze z namenom izogniti se določbam te direktive, vključno z vnaprejšnjim izbiranjem ponudnika za poznejše faze.

Po drugi strani pa naročnik naj ne bi bilo treba organizirati posebne izbire ponudbe za poznejše faze, če naročilo, ki vključuje raziskovalne dejavnosti, že vključuje možnost teh faz in je bilo dodeljeno z omejenim postopkom ali s postopkom s pogajanji z objavo obvestila o naročilu, ali, kjer je to mogoče, s konkurenčnim dialogom.

(56)

Da se zagotovi preglednost, bi bilo treba vključiti določbe o objavi ustreznih informacij s strani naročnika pred in na koncu postopka dodelitve. Poleg tega bi bilo treba kandidatom in ponudnikom posredovati podrobne informacije o izidu tega postopka. Vendar bi moralo biti naročnikom dovoljeno, da izpustijo objavo nekaterih informacij, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi. Glede na naravo gradenj, blaga in storitev, ki jih zajema ta direktiva, so razlogi javnega interesa v zvezi s spoštovanjem nacionalnih zavezujočih določb, ki sodijo v nacionalni javni red, zlasti v zvezi z obrambo in varnostjo, posebej pomembni.

(57)

Zaradi razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter poenostavitev, ki jih lahko prinesejo, bi bilo treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi komunikacijskimi sredstvi in sredstvi za izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morala biti, kolikor je mogoče, skladna s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah.

(58)

Za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju naročil, ki so zajeta s to direktivo, je treba obvestila o naročilih, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati po vsej Skupnosti. Informacije v teh objavah morajo gospodarskim subjektom v Skupnosti omogočati, da ugotovijo, ali so predlagana naročila zanimiva zanje. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o predmetu naročila in o pogojih v zvezi z njim. Treba je torej zagotoviti boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardni obrazci za objave o naročilu in CPV, ki je referenčna nomenklatura za naročila.

(59)

Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi bi bilo treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (11) in Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (12). Postopki za oddajo naročil zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja od tiste iz navedenih direktiv. Glede na to bi morala biti sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje in ponudb v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami. V ta namen bi bilo treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskih podpisov, zlasti izpopolnjenega elektronskega podpisa. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal pozitiven okvir za izboljšanje kakovosti storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi.

(60)

Uporaba elektronskih sredstev prihrani čas. Zato bi bilo treba predvideti skrajšanje minimalnih rokov za sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, pod pogojem, da so uporabljena elektronska sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Skupnosti.

(61)

Preverjanje sposobnosti ponudnikov in njihova izbira bi se morala opraviti na pregleden način. Zato bi bilo treba navesti nediskriminatorna merila, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo ta merila. V tem smislu preglednosti bi bilo treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede merila za izbor, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo, kadar je primerno, lahko zahteva od gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopku za oddajo naročila.

(62)

Naročnik lahko omeji število kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po objavi obvestila o naročilu ter v konkurenčnem dialogu. Vsako zmanjšanje števila kandidatov bi bilo treba izvesti na podlagi objektivnih meril, navedenih v obvestilu o naročilu. Za merila v zvezi z osebnim položajem gospodarskih subjektov zadostuje splošno sklicevanje v obvestilu o naročilu na razmere, določene v tej direktivi.

(63)

V postopkih s pogajanji po objavi obvestila o naročilu in v konkurenčnem dialogu so lahko naročniki zaradi morda potrebne prilagodljivosti in visokih stroškov, povezanih s temi načini naročanja, upravičeni določiti postopek, ki se izvede v zaporednih fazah, da bi se na podlagi prej navedenih meril za oddajo naročila postopno zmanjšalo število ponudb, o katerih bodo nadaljevali razgovore ali pogajanja.. To zmanjšanje bi moralo, če to dovoljuje število ustreznih rešitev ali kandidatov, zagotoviti resnično konkurenco.

(64)

Kadar se za sodelovanje v postopku oddaje naročila zahteva dokazilo o posebni usposobljenosti, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni usposobljenosti.

(65)

Oddaji naročil gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali ki so bili obtoženi za kazniva dejanja korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropskih skupnosti, pranja denarja ali financiranja terorizma ali terorističnih kaznivih dejanj ali dejanj, povezanih s terorizmom, bi se bilo treba izogibati. Kadar je to primerno, bi morali naročniki od kandidatov ali ponudnikov zahtevati, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvomov o osebnem položaju teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Te gospodarske subjekte bi bilo treba izključiti takoj, ko naročnik izve za sodno odločbo v zvezi s takimi dejanji, ki je izdana v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se neupoštevanje zakonodaje o nezakonitih dogovorih pri naročilu, za katero je bila izdana pravnomočna sodba ali odločba z enakim učinkom, lahko obravnava kot prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem gospodarskega subjekta ali kot huda kršitev. Prav tako bi moralo biti mogoče izključiti gospodarske subjekte, če ima naročnik informacije (ki jih po potrebi posredujejo zaupni viri), o tem, da ti subjekti niso dovolj zanesljivi, da bi bilo mogoče izključiti tveganje za varnost države članice. Takšna tveganja lahko izvirajo iz določenih lastnosti proizvoda, ki ga dobavlja kandidat ali delniška struktura kandidata.

(66)

Neupoštevanje nacionalnih določb za izvajanje Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (13) in Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (14), ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se lahko obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

(67)

Zaradi občutljivosti sektorjev obrambe in varnosti je zanesljivost gospodarskih subjektov, ki jim je naročilo oddano, ključnega pomena. Ta zanesljivost je zlasti odvisna od njihove zmogljivosti, da izpolnijo zahteve naročnika glede zanesljivosti oskrbe in varovanja informacij. Poleg tega ne bi nič iz te direktive smelo naročniku preprečiti, da kadar koli med postopkom oddaje naročila izključi gospodarski subjekt, če ima naročnik informacije o tem, da bi oddaja celotnega ali dela naročila gospodarskemu subjektu lahko povzročila tveganje za bistvene varnostne interese države članice.

(68)

Glede na to, da ni ureditve Skupnosti v zvezi z varovanjem informacij, je naloga naročnikov ali držav članic, da opredelijo raven tehnične usposobljenosti, ki je potrebna na tem področju za sodelovanje v postopku oddaje, in da ocenijo, ali kandidati dosegajo zahtevano raven varnosti. V številnih primerih imajo države članice dvostranske varnostne sporazume z določbami o vzajemnem priznavanju nacionalnih varnostnih potrdil. Tudi, ko obstajajo taki sporazumi, je mogoče preveriti sposobnost gospodarskih subjektov iz drugih držav članice s področja varovanja informacij, takšno preverjanje pa bi bilo treba opraviti v skladu z načeli nediskriminacije, enakega obravnavanja in sorazmernosti.

(69)

Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave ter pregledno in objektivno ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajo naročila: „najnižja cena“ in „ekonomsko najugodnejša ponudba“.

(70)

Da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil, je primerno določiti, na podlagi sodne prakse, obveznost zagotavljanja potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh kandidatov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zato morajo naročniki dovolj zgodaj navesti merila za oddajo naročila in relativni pomen vsakega izmed teh meril, da so ponudniki z njimi seznanjeni pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko ne navedejo pomena meril za oddajo naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je pomen merila nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takšnih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju po pomembnosti.

(71)

Kadar se naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. V ta namen morajo določiti ekonomska in kakovostna merila, ki kot celota omogočijo določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe.

(72)

Skladnost z obveznostmi v zvezi s preglednostjo in konkurenco bi moral zagotavljati učinkovit revizijski sistem, po zgledu sistema, ki ga direktivi Sveta 89/665/EGS (15) in 92/13/EGS (16), kakor sta bili spremenjeni z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), predvidevata za naročila, ki jih zajemata direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zlasti bi bilo treba predvideti možnost izpodbijanja oddaje naročila pred sklenitvijo pogodbe ter jamstva, ki so potrebna za učinkovitost tega pregleda, kot je obdobje mirovanja. Na voljo bi morala biti tudi možnost izpodbijanja nezakonitih oddaj naročil ali pogodb, ki so sklenjene v nasprotju s to direktivo.

(73)

Vendar bi revizijski postopki morali upoštevati zaščito obrambnih in varnostnih interesov kar se tiče postopkov revizijskih organov, izbiro začasnih ukrepov ali kazni za kršitev obveznosti v zvezi s preglednostjo in konkurenco. Zlasti bi države članice morale imeti možnost določiti, da revizijski organ, neodvisen od naročnika, na podlagi utemeljitev iz te direktive, naročila ne šteje za neveljavnega, čeprav je bilo oddano nezakonito, če po preučitvi vseh pomembnih vidikov ugotovi, da bi bilo treba zaradi izjemnih okoliščin primera upoštevati prednostne razloge v zvezi s splošnim interesom. Ob upoštevanju narave in značilnosti gradenj, blaga in storitev, ki jih vključuje ta direktiva, bi morali ti prednostni razlogi biti povezani predvsem s splošnimi interesi obrambe in varnosti držav članic. Do tega lahko pride denimo v primeru, ko bi neučinkovitost pogodbe resno ogrozila ne le izpeljavo specifičnega projekta, ki je predmet naročila, temveč tudi sam obstoj širšega obrambnega in/ali varnostnega programa, katerega del je ta projekt.

(74)

Določene tehnične pogoje, zlasti tiste v zvezi z obvestili in statističnimi poročili ter uporabljeno nomenklaturo, in pogoje za sklicevanje na to nomenklaturo je treba sprejeti in prilagoditi glede na spreminjajoče se tehnične potrebe. Zato je primerno določiti prilagodljiv in hiter postopek sprejemanja.

(75)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (18).

(76)

Zlasti bi bilo treba Komisij podeliti pooblastila za revizijo pragov zneskov za naročila, tako, da se le ti prilagodijo pragovom iz Direktive 2004/17/ES in spremembo nekaterih referenčnih številk v CPV seznamu in postopkov za sklicevanja v obvestilih o določenih naslovih v CPV, kakor tudi tehničnih podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem.

Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(77)

Kadar v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje teh ukrepov.

(78)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (19) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(79)

Komisija bi morala opraviti redno oceno s katero preuči ali trg obrambne opreme deluje na odprt, pregleden in konkurenčen način, kar vključuje vpliv te direktive na trg, na primer na vključenost malih in srednje velikih podjetij –

NASLOV I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

NASLOV II

POGLAVJE I

Člen 5

Člen 6

Člen 7

POGLAVJE II

Oddelek 1

Člen 8

Člen 9

Oddelek 2

Člen 10

Oddelek 3

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Oddelek 4

Člen 14

POGLAVJE III

Člen 15

Člen 16

Člen 17

POGLAVJE IV

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

POGLAVJE V

Člen 25

Člen 26

Člen 27

Člen 28

Člen 29

POGLAVJE VI

Oddelek 1

Člen 30

Člen 31

Člen 32

Oddelek 2

Člen 33

Oddelek 3

Člen 34

Člen 35

Oddelek 4

Člen 36

Oddelek 5

Člen 37

POGLAVJE VII

Oddelek 1

Člen 38

Oddelek 2

Člen 39

Člen 40

Člen 41

Člen 42

Člen 43

Člen 44

Člen 45

Člen 46

Oddelek 3

Člen 47

Člen 48

Člen 49

NASLOV III

POGLAVJE I

Člen 50

Člen 51

Člen 52

Člen 53

POGLAVJE II

Člen 54

NASLOV IV

Člen 55

Člen 56

Člen 57

Člen 58

Člen 59

Člen 60

Člen 61

Člen 62

Člen 63

Člen 64

NASLOV V

Člen 65

Člen 66

Člen 67

Člen 68

Člen 69

Člen 70

Člen 71

Člen 72

Člen 73

Člen 74

Člen 75

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VIII

1.

„enotni besednjak javnih naročil“ (Commun Procurement Vocabulary, CPV) pomeni referenčno nomenklaturo za naročila, ki jih oddajo naročniki, sprejeto z Uredbo (ES) št. 2195/2002;

2.

„naročila“ pomeni proti plačilu pisno sklenjene pogodbe iz člena 1(2)(a) Direktive 2004/17/ES in člena 1(2)(a) Direktive 2004/18/ES;

3.

„naročila gradenj“ pomeni naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi projektiranje in izvedba gradbenih del, povezanih z eno od dejavnosti, navedenih v oddelku 45 CPV, ali gradnje ali izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. „Gradnja“ pomeni izgradnjo objekta visoke ali inženirske gradnje, ki sama po sebi izpolnjuje svojo gospodarsko ali tehnično funkcijo;

4.

„naročila blaga“ pomeni naročila, razen naročil gradnje, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup na obroke, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti.

Naročilo, katerega predmet je nabava proizvodov in dodatno namestitvena in inštalacijska dela, se obravnava kot „naročilo blaga“;

5.

„naročila storitve“ pomeni naročila, ki niso naročila gradnje ali blaga in katerih predmet je opravljanje storitev.

Naročilo, katerega predmet so proizvodi in storitve, velja za „naročilo storitev“, če je vrednost storitev večja od vrednosti proizvodov, ki so vključeni v naročilo.

Naročilo, katerega predmet so storitve in vključujejo dejavnosti iz oddelka 45 CPV, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, velja za javno naročilo storitev;

6.

„vojaška oprema“ pomeni opremo, ki je specifično načrtovana ali prilagojena za vojaške namene, namenjena uporabi kot orožje, strelivo ali vojaško sredstvo;

7.

„občutljiva oprema“,„občutljive gradnje“ in „občutljive storitve“ pomenijo opremo, gradnje in storitve za varnostne namene, ki vključujejo, zahtevajo in/ali obsegajo zaupne informacije;

8.

„zaupne informacije“ pomenijo vse informacije ali sredstva, ne glede na njihovo obliko, naravo ali način posredovanja, katerim je bila pripisana določena raven varnostne razvrstitve ali varovanja, in ki v interesu nacionalne varnosti ter v skladu z zakoni in predpisi, ki veljajo v državi članici, zahtevajo zaščito pred neupravičeno pridobitvijo, uničenjem, odstranitvijo, razkritjem, izgubo, ali dostopom s strani vsake osebe brez dovoljenja, ali pred drugo obliko nevarnosti;

9.

„uprava“pomeni državno, regionalno ali lokalno upravo države članice ali tretje države;

10.

„kriza“ pomeni razmere, ki jih v državi članici ali v tretji državi povzroči škodljiv dogodek, ki je nedvomno večji od škodljivih dogodkov vsakdanjega življenja in znatno ogrozi ali omeji življenje in zdravje oseb, znatno vpliva na vrednost nepremičnin ali zahteva ukrepe za oskrbo prebivalstva z nujnimi potrebščinami; kriza pomeni tudi razmere, v katerih je takšen škodljiv dogodek obravnavan kot neposredna nevarnost; oboroženi spopadi in vojne so krize za namene te direktive;

11.

„okvirni sporazum“ pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino;

12.

„elektronska dražba“ pomeni ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko napravo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol, in/ali novih vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb po začetni celotni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje.

Posledično nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb;

13.

„izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „izvajalec storitev“ pomenijo katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, proizvode ali storitve;

14.

„gospodarski subjekt“ pomeni izvajalca gradenj, dobavitelja blaga ali izvajalca storitev Uporablja se le zaradi poenostavitve besedila;

15.

„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil prijavo za sodelovanje v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali konkurenčnem dialogu;

16.

„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali konkurenčnem dialogu;

17.

„naročniki“ pomeni naročnike iz člena 1(9) Direktive 2004/18/ES in naročnika iz člena 2 Direktive 2004/17/ES;

18.

„centralni nabavni organ“ pomeni naročnika iz člena 1(9) Direktive 2004/18/ES in člena 2(1)(a) Direktive 2004/17/ES ali evropski javni organ, ki:

19.

„omejeni postopki“ pomeni tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerih lahko ponudbo predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi;

20.

„postopki s pogajanji“ pomeni postopke, v katerih naročnik povabi gospodarske subjekte po svoji izbiri in se z enim ali več izmed njih pogaja o pogojih naročila;

21.

„konkurenčni dialog“ pomeni postopek, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na katerega podlagi so izbrani kandidati povabljeni, da predložijo ponudbo.

Za namen uporabe postopka iz prvega pododstavka se za naročilo šteje, da je „posebej zapleteno“, če naročnik objektivno ni sposoben:

22.

„oddaja naročil podizvajalcem“ pomeni sklenitev pisne pogodbe proti plačilu med uspešnim ponudnikom in enim ali več gospodarskimi subjekti z namenom izvršitve te pogodbe, katerega predmet so gradnje, dobava blaga ali izvedba storitev;

23.

„povezano podjetje“ pomeni katero koli podjetje, na katerega ima izbrani ponudnik prevladujoči vpliv, neposreden ali posreden, ali katero koli podjetje, ki ima prevladujoči vpliv na izbranega ponudnika ali podjetje, ki je izbrani ponudnik, nanj pa ima prevladujoči vpliv drugo podjetje zaradi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki veljajo zanj. Prevladujoč vpliv podjetja se domneva, v kolikor to podjetje neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:

24.

„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi;

25.

„elektronska sredstva“ pomeni sredstva, ki uporabljajo elektronsko opremo za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;

26.

„življenjski cikel“ pomeni vse mogoče naknadne stopnje proizvoda, to je raziskave in razvoj, industrijski razvoj, proizvodnja, popravilo, posodabljanje, spreminjanje, vzdrževanje, logistika, testiranje, umik in uničenje;

27.

„raziskave in razvoj“ pomenijo vse dejavnosti, ki vključujejo temeljne raziskave, uporabne raziskave in eksperimentalni razvoj, ki lahko vključuje izdelavo tehnoloških modelov, to so naprave, ki prikazujejo delovanje nove zamisli ali tehnologije v primernem ali reprezentativnem okolju;

28.

„civilna nabava“ pomeni naročila, ki niso zajeta s členom 2, ki zadevajo naročilo nevojaških proizvodov, gradenj ali storitev za logistične namene in ki so sklenjene v skladu s pogoji iz člena 17.

(a)

dobava vojaške opreme, pa tudi njenih delov, komponent in/ali sklopov;

(b)

dobava občutljive opreme, pa tudi njenih delov, komponent in/ali sklopov;

(c)

gradnje, blago in storitve, neposredno povezane z opremo, navedeno v točkah (a) in (b) za vse elemente njenega življenjskega cikla;

(d)

gradnje in storitve za specifično vojaške namene ali občutljive gradnje in občutljive storitve.

(a)

412 000 EUR za naročila blaga in storitev;

(b)

5 150 000 EUR za naročila gradenj.

5.

(a)

pri naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b)

v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(a)

bodisi celotne dejanske vrednosti zaporednih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v obdobju 12 mesecev po prvotni pogodbi; ali

(b)

celotne ocenjene vrednosti naročil, ki so si sledila in ki so bila oddana v 12 mesecih po prvi dobavi ali med proračunskim letom, če je daljše od 12 mesecev.

(a)

za naslednje storitve:

(b)

za naročila storitev brez navedene celotne cene:

—

če je z njo usklajen centralni nabavni organ, ali

—

kadar centralni nabavni organ ni naročnik, če uporabi pravila o oddaji naročila, ki so skladna z določbami te direktive in če so lahko oddana naročila predmet učinkovitih pravnih sredstev, primerljivih s tistimi iz naslova IV.

(a)

posebna postopkovna pravila na podlagi mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki je sklenjen med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami;

(b)

posebna postopkovna pravila na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;

(c)

posebna postopkovna pravila mednarodne organizacije, ki nabavlja za svoje namene, ali za naročila, ki morajo biti oddana s strani države članice v skladu s temi pravili.

(a)

naročila, za katera bi uporaba določb te direktive zavezovala državo članico, da posreduje informacije, katerih razkritje šteje, da je v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti;

(b)

naročila za namene obveščevalne dejavnosti;

(c)

naročila, oddana v okviru progama sodelovanja, temelječega na raziskavah in razvoju, v katerem sodelujeta najmanj dve državi članici, za razvoj novega proizvoda, in, kjer je to primerno, kasnejših faz vseh delov življenjskega cikla tega proizvoda. Pri zaključku takega programa sodelovanja izključno med državami članicami, države članice Komisiji sporočijo delež porabe za raziskave in razvoj v razmerju do skupnega stroška programa, sporazum o delitvi stroškov in morebiten predviden delež nabave za vsako državo članico;

(d)

naročila, oddana v tretji državi, vključno za civilno nabavo, ki se izvaja, ko so sile zunaj ozemlja Unije, če jih je treba zaradi operativnih potreb oddati z gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež na območju, kjer se izvajajo operacije;

(e)

naročila storitev, katerih predmet je nakup ali najem zemljišč s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane;

(f)

naročila, oddana s strani ene vlade drugi vladi v zvezi z:

(g)

storitve na področju arbitraže in sprave;

(h)

finančne storitve, z izjemo zavarovalnih storitev;

(i)

pogodbe o zaposlitvi;

(j)

raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi samo naročnik pri opravljanju svojih lastnih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

(a)

ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge III ter, po prednostnem vrstnem redu, na:

Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede „ali enakovredni“;

(b)

ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti.

Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;

(c)

ali v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev iz točke (b) s sklicevanjem na specifikacije iz točke (a), ki je sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi zahtevami glede izvedbe ali funkcionalnimi zahtevami;

(d)

ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (a) v zvezi z določenimi značilnostmi ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (b) v zvezi z drugimi značilnostmi.

—

so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

—

so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

—

so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter

—

so na voljo vsem zainteresiranim stranem.

—

da v svoji ponudbi navede, morebiten delež naročila, ki ga ima namen oddati podizvajalcu, ki je tretja stranka, in morebitne predloge podizvajalcev ter predmet naročila, za katero jih predlaga; in/ali

—

naj navede morebitno spremembo na ravni podizvajalca med izvrševanjem naročila.

(a)

zavezo ponudnika in že določenih podizvajalcev, da bodo ustrezno varovali tajnost vseh zaupnih informacij, ki so že v njihovi posesti ali ki bodo prišle v njihovo posest ves čas izvajanja naročila in po odpovedi pogodbe ali njenem poteku, v skladu z zakoni in ostalimi predpisi;

(b)

zavezo ponudnika, da bo pridobil zavezo iz točke (a) od drugih podizvajalcev, če jim bo oddal naročila med izvajanjem pogodbe;

(c)

zadostne informacije o že določenih podizvajalcih, na podlagi katerih naročnik ugotovi, ali ima vsak od njih zahtevane zmogljivosti za ustrezno varovanje tajnosti zaupnih informacij, do katerih imajo dostop ali ki jih morajo predložiti pri izvajanju svojih podizvajalskih dejavnosti;

(d)

zavezo ponudnika, da bo predložil v točki (c) zahtevane informacije za nove podizvajalce, preden odda naročilo.

(a)

potrdilo ali dokumentacijo, ki na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da bo ponudnik sposoben izpolniti obveznosti na področju izvoza, prenosa in tranzita blaga, povezanega s pogodbo, vključno s kakršno koli dodatno dokumentacijo iz zadevne države članice ali zadevnih držav članic;

(b)

navedbo, da za proizvode in storitve ali kakršne koli rezultate teh proizvodov in storitev veljajo kakršne koli omejitve glede tega, da jih naročnik zaradi nadzora izvoza ali varnostne ureditve ne sme razkriti, prenesti ali uporabiti;

(c)

potrdilo ali dokumentacijo, ki dokazuje, da organizacija in lokacija ponudnikove oskrbovalne verige omogočata, da izpolni zahteve naročnika glede zanesljivosti oskrbe, ki so določene v dokumentaciji o oddaji naročila, ter zavezo, ki zagotavlja, da morebitne spremembe v oskrbovalni verigi med izvajanjem naročila ne bo oviralo izpolnjevanja teh zahtev;

(d)

zavezo ponudnika, da bo uvedel in/ali vzdrževal zmogljivosti, potrebne za izpolnjevanje morebitne večje potrebe naročnika zaradi krize glede na pogoje, ki bodo dogovorjeni;

(e)

kakršne koli dodatne dokumente od ponudnikovih nacionalnih organov glede izpolnjevanja večjih potreb naročnika, ki bi nastale zaradi krize;

(f)

zavezo ponudnika, da bo zagotavljal vzdrževanje, posodabljanje ali prilagoditve blaga, ki je predmet naročila;

(g)

zavezo ponudnika, da bo naročnika pravočasno obvestil o kakršni koli spremembi v njegovi organizaciji, oskrbovalni verigi ali industrijski strategiji, ki bi lahko vplivala na njegove obveznosti do naročnika;

(h)

zavezo ponudnika, da bo naročniku v skladu s pogoji, ki bodo dogovorjeni, zagotovil vsa posebna sredstva za proizvodnjo nadomestnih delov, komponent, montažnih delov in posebne preskusne opreme, vključno s tehničnimi risbami, licencami in navodili za uporabo, če ne more več zagotoviti tega blaga.

(1)

za naročila gradenj, naročila blaga in naročila storitev:

(2)

za naročila storitev in naročila blaga:

(3)

za naročila blaga:

(4)

za naročila gradenj in naročila storitev:

(5)

za naročila, povezana z opravljanjem storitev letalskega ali pomorskega prometa za oborožene sile ali varnostne sile, ki se ali se bodo izvajale v tujini, ko mora naročnik zagotoviti te storitve od gospodarskih subjektov, ki jamčijo veljavnost svojih ponudb le za takšna krajša obdobja, da ni mogoče upoštevati časovnega roka za omejeni postopek ali postopek s pogajanji z objavo obvestila o naročilu, vključno s skrajšanimi časovnimi roki iz člena 33(7).

—

ob uporabi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence bodisi,

—

kadar vsi pogoji niso določeni v okvirnem sporazumu, po ponovnem odprtju natečaja med strankami na podlagi istih in po potrebi natančneje določenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz dokumentacije o oddaji naročila okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:

(a)

pri naročanju blaga, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov glede na področje proizvoda, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v naslednjih 12 mesecih.

Področje proizvoda določijo naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;

(b)

pri naročanju storitev, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov iz vsake kategorije storitev, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih;

(c)

pri naročilu gradenj, o bistvenih značilnostih naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo oddati ali skleniti.

—

rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu ali krajši od 10 dni, če je bilo obvestilo poslano z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VI, in

—

v primeru omejenih postopkov rok za sprejemanje ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.

—

izvod razpisne dokumentacije ali opisnega dokumenta in kateri koli dodatni dokument, ali

—

navedbo dostopa do dokumentov iz prve alinee, če so neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 33(5).

(a)

sklicevanje na objavljeno obvestilo o naročilu;

(b)

skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene. V postopku s konkurenčnim dialogom teh informacij ne bo v povabilu k sodelovanju v dialogu, marveč v povabilu k oddaji ponudbe;

(c)

v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;

(d)

sklicevanje na vse morebitne priloge (dokumentov), ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 38 ali kot dodatek informacijam iz navedenega člena ter v skladu s pogoji iz členov 41 in 42;

(e)

relativni pomen meril za oddajo naročila ali, če je to primerno, padajoče zaporedje po pomembnosti meril, uporabljenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, če niso navedena v obvestilu o naročilu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.

(a)

vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave,

(b)

vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč zlasti razloge v zvezi s primeri iz člena 18(4) in (5), razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev ter, v primerih iz členov 22 in 23, razloge za svojo odločitev o neupoštevanju zahtev o varovanju informacij in zanesljivosti oskrbe;

(c)

vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, ki je bila zavrnjena, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.

(a)

informacije v zvezi s podrobnostmi, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim stranem. Poleg tega so naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge VIII;

(b)

države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjeni elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 navedene direktive;

(c)

države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ravni storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;

(d)

kandidati se obvežejo, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 39 do 44 in 46, če ne obstajajo v elektronski obliki.

(a)

prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;

(b)

pri telefonskih prijavah za sodelovanje se mora poslati pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;

(c)

naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po faksu, morajo potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu.

(a)

ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila ali okvirnega sporazuma;

(b)

izbrani postopek oddaje naročila;

(c)

v primeru konkurenčnega dialoga okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(d)

v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, razloge iz člena 28, ki upravičujejo uporabo tega postopka; če je to primerno, utemeljitev za prekoračitev rokov iz drugega pododstavka člena 28(3)(a) in tretjega pododstavka člena 28(4)(b) in utemeljitev za prekoračitev omejitve na 50 % iz drugega pododstavka člena 28(4)(a);

(e)

če je primerno, razloge, ki upravičujejo trajanje okvirnega sporazuma, ki presega sedem let;

(f)

imena uspešnih kandidatov in obrazložitev njihovega izbora;

(g)

imena izključenih kandidatov in obrazložitev njihove zavrnitve;

(h)

obrazložitev za zavrnitev ponudb;

(i)

ime uspešnega ponudnika in razloge, za izbiro njegove ponudbe, ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava ali ga bo moral oddati v podizvajanje tretjim osebam;

(j)

če je potrebno, razloge, zakaj je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma.

—

naročniki v obvestilu o naročilu navedejo objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo maksimalno število. Minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ne sme biti manj kot tri;

—

tako naročniki povabijo vsaj toliko kandidatov, kolikor je bilo vnaprej določeno kot minimum, če je na voljo zadostno število ustreznih kandidatov.

(a)

sodelovanje v hudodelskih združbah iz člena 2(1) Skupnega ukrepa 98/733/PNZ (20);

(b)

korupcija iz člena 3 Akta z dne 26. maja 1997 (21) oziroma v členu 2(1) Okvirnega sklepa 2003/568/PNZ (22);

(c)

goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (23);

(d)

teroristična kazniva dejanja ali kazniva dejanja, povezana s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma členu 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ (24) ali spodbujanje, pomoč oziroma podpora in poskus, kot so opredeljeni v členu 4 navedenega okvirnega sklepa;

(e)

pranje denarja in financiranje terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES (25).

(a)

je bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, kadar z njegovimi posli upravlja sodišče, kadar se je začel postopek z upniki, kadar je opustil poslovno dejavnost ali je v kateri koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(b)

je bodisi subjekt v postopku za objavo stečaja, naloga za prisilno likvidacijo ali sodne izvedbe ali dogovora z upniki bodisi v drugih podobnih postopkih po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(c)

je bil s pravnomočno sodbo v skladu s pravnimi predpisi zadevne države obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem, kot recimo kršitev veljavne zakonodaje o izvozu obrambne in/ali varnostne opreme;

(d)

je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo, kot je na primer kršitev obveznosti na področju varovanja informacij ali zanesljivosti oskrbe med prejšnjim naročilom;

(e)

je bilo zanj ugotovljeno, na podlagi kakršnih koli dokazov, vključno z zaupnimi viri podatkov, da ni dovolj zanesljiv, da bi lahko izključili grožnje varnosti države članice;

(f)

ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(g)

ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(h)

je kriv resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu s tem poglavjem, ali teh informacij ni zagotovil.

(a)

v zvezi z odstavkom 1 in odstavkom 2(a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz „sodnega registra“ ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, in iz katerega je razvidno, da so bile te zahteve izpolnjene;

(b)

v zvezi z odstavkom 2(f) in (g) potrdilo, ki ga je izdal pristojni organ v zadevni državi članici.

(a)

ustrezne bančne izpiske ali, če je to primerno, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

(b)

bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;

(c)

računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, če je to primerno, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o takšnem prometu na voljo.

(a)

(b)

z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za kontrolo kakovosti, ter v primeru naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;

(c)

z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave, kot tudi notranjih pravil v zvezi z intelektualno lastnino;

(d)

s pregledom – ki ga opravi naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti gospodarskega subjekta ter po potrebi sredstev za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za nadzor kakovosti, ki jih bo izvajal;

(e)

v primeru naročil storitev, gradenj in blaga, ki vključujejo tudi namestitvena ter inštalacijska dela ali storitve, z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti gospodarskega subjekta in/ali vodstvenih delavcev podjetja ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;

(f)

če gre za naročila gradenj in naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;

(g)

z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;

(h)

z izjavo o orodjih, materialu in tehnični opremi, številu zaposlenih ter znanju in/ali virih oskrbe – skupaj z geografsko lokacijo, če je ta zunaj ozemlja Unije – ki bodo gospodarskemu subjektu na voljo za izvedbo naročila, izpolnjevanje morebitnih večjih potreb naročnika zaradi krize ali za zagotavljanje vzdrževanja, posodobitve ali prilagoditve blaga, ki je predmet naročila;

(i)

v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, s predložitvijo:

(j)

pri naročilih, ki vključujejo, imajo za posledico in/ali vsebujejo zaupne informacije, dokazil o usposobljenosti za ravnanje s takšnimi informacijami, njihovo skladiščenje in prenašanje na stopnji zaščite, ki jo zahteva naročnik.

Ker ni usklajevanja sistemov nacionalnega varnostnega preverjanja na ravni Skupnosti, države članice lahko določijo, da morajo bi ti dokazi skladni z ustreznimi določbami njihovih nacionalnih zakonov o varnostnem preverjanju. Države članice priznajo varnostna potrdila, za katere menijo, da so enakovredne tistim, izdanim v skladu z njihovim nacionalnim pravom, ne glede na možnost izvajanja in upoštevanja nadaljnjih lastnih preiskav, če se to šteje za potrebno.

Naročnik lahko, kadar je primerno, kandidatom, ki še niso opravili varnostnega preverjanja, da več časa, da opravijo takšno preverjanje. V tem primeru v javnem razpisu navede to možnost in določi rok.

Naročnik lahko od nacionalnega varnostnega organa države kandidata ali imenovanega varnostnega organa te države zahteva, da preveri skladnost prostorov in naprav, ki se bodo lahko uporabili, industrijskih in upravnih postopkov, ki se bodo izvajali, načinov upravljanja informacij in/ali položaja osebja, ki bi se lahko zaposlilo za izvedbo naročila.

(a)

če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškov, ki nastanejo v življenjski dobi proizvoda, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, zanesljivosti oskrbe, interoperabilnosti in operativnih značilnosti; ali

(b)

samo na podlagi najnižje cene.

—

le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali

—

samo na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v dokumentaciji o oddaji naročila, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

(a)

elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b)

morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila;

(c)

informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;

(d)

ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e)

pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, in zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;

(f)

ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

(a)

v skladu z datumom in časom, ki sta vnaprej določena v povabilu k sodelovanju na dražbi;

(b)

ko ne prejmejo novih cen ali vrednosti, ki bi ustrezale zahtevam v zvezi z minimalnimi razlikami. V tem primeru naročniki v povabilu za udeležbo v dražbi določijo čas, ki mora preteči od prejema zadnje ponudbe, preden bodo zaključili elektronsko dražbo;

(c)

ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju pri dražbi.

(a)

ekonomiko gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;

(b)

izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c)

izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

skladnost z določbami v zvezi z zaščito delovnega mesta in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

(e)

možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

(a)

zato, da bi kakor hitro mogoče in z vmesnim postopkom sprejeli prehodne ukrepe za odpravo domnevne kršitve ali za preprečitev nadaljnje škode za zadevne interese, vključno z ukrepi za začasno prekinitev ali zagotovitev začasne prekinitve postopka oddaje naročila ali izvajanja katere koli odločitve, ki jo je sprejel naročnik; in da se razveljavi ali zagotovi razveljavitev nezakonito sprejetih odločitev, vključno z odpravo diskriminacijskih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v povabilu k predložitvi ponudb, dokumentaciji o oddaji naročila ali v katerih koli drugih dokumentih, ki se nanašajo na zadevni postopek oddaje naročila; ali

(b)

zato, da bi kakor hitro mogoče, po možnosti z vmesnim postopkom in po potrebi v dokončnem postopku o zadevi, sprejeli ukrepe, ki niso predvideni v točki (a), za odpravo vseh ugotovljenih kršitev in za preprečitev škode za zadevne interese; zlasti zato, da bi lahko izdali nalog za plačilo določene vsote, če kršitev ni bila odpravljena ali preprečena.

—

povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 35(2), ob upoštevanju določb člena 35(3), in

—

natančna navedba obdobja mirovanja, ki se uporablja na podlagi določb nacionalnega prava, ki prenašajo določbe iz tega odstavka.

(a)

kadar ta direktiva ne zahteva predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem listu Evropske unije;

(b)

kadar je edini zadevni ponudnik v smislu člena 57(2) tisti ponudnik, ki mu je naročilo oddano, in to ne zadeva nobenega kandidata;

(c)

kadar gre za naročila, ki temeljijo na okvirnem sporazumu, kakor določa člen 29.

Če se uporablja to odstopanje, države članice zagotovijo, da je pogodba v skladu s členoma 60 in 62 neveljavna, kadar:

(a)

če je naročnik oddal naročilo brez predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem listu Evropske unije, kadar to ni dovoljeno v skladu s to direktivo;

(b)

v primeru kršitve člena 55(6), člena 56(3) ali člena 57(2), kadar zaradi te kršitve ponudnik, ki je zaprosil za revizijo, ni imel možnosti uporabiti predpogodbenih pravnih sredstev, kadar je navedena kršitev združena z neko drugo kršitvijo naslovov I ali II, če je ta kršitev vplivala na možnost ponudnika, ki je zaprosil za revizijo, da pridobi naročilo;

(c)

v primerih iz drugega pododstavka člena 58(c), če so države članice uporabile odstopanje od obdobja mirovanja za naročila, ki temeljijo na okvirnem sporazumu.

—

naročnik meni, da je oddaja naročila brez predhodne objave obvestila o naročilu v Uradnem listu Evropske unije dopustna v skladu s to direktivo,

—

naročnik v skladu s členom 64 v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, ki izraža njegovo namero o sklenitvi pogodbe, in

—

pogodba ni bila sklenjena, preden je poteklo vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu objave tega obvestila.

—

naročnik meni, da je oddaja naročila v skladu z drugo alineo drugega pododstavka člena 29(4),

—

je naročnik zadevnim ponudnikom poslal odločitev o oddaji naročila skupaj s povzetkom razlogov iz prve alinee četrtega pododstavka člena 57(2) in

—

pogodba ni bila sklenjena pred potekom vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom po telefaksu ali elektronsko pošlje odločitev o oddaji naročila, oziroma – če se uporabijo druga komunikacijska sredstva – pred potekom roka vsaj 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom pošlje odločitev o oddaji naročila, ali vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o oddaji naročila.

—

odreditev globe za naročnika ali

—

skrajšanje trajanja naročila.

(a)

pred potekom vsaj 30 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je:

(b)

vsekakor pa pred potekom obdobja vsaj 6 mesecev od dneva, ki sledi datumu sklenitve pogodbe.

(a)

svojo potrditev, da je bila kršitev odpravljena;

(b)

utemeljene razloge, zakaj popravek ni bil narejen; ali

(c)

obvestilo, da je naročnik na svojo lastno pobudo ali na podlagi pooblastil, določenih v členu 56(1)(a), postopek oddaje naročila začasno prekinil.

(a)

ime in kontaktne podatke naročnika;

(b)

opis predmeta naročila,

(c)

utemeljitev odločitve naročnika o oddaji naročila brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije;

(d)

ime in kontaktne podatke gospodarskega subjekta, v čigar korist je bila sprejeta odločitev o oddaji naročila, in

(e)

po potrebi vse druge podatke, ki se naročniku zdijo koristni.

(a)

prag iz člena 8(a) te direktive s spremenjenim pragom iz člena 16(a) Direktive 2004/17/ES;

(b)

prag iz člena 8(b) te direktive s spremenjenim pragom iz člena 16(b) Direktive 2004/17/ES.

(a)

postopke za pripravo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje obvestil iz člena 30 ter statističnih poročil iz člena 65;

(b)

postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VI zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;

(c)

seznam registrov, izjav in potrdil, določenih v Prilogi VII, če se na podlagi obvestil držav članic izkaže, da je to potrebno.

(a)

referenčne številke nomenklature CPV navedene v prilogah I in II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke CPV v okviru kategorij storitev s seznama v navedenih prilogah;

(b)

tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge VIII.