(1)

Svetovne tržne cene za mlečne izdelke so občutno padle zaradi povečane svetovne ponudbe in padca povpraševanja zaradi finančne in gospodarske krize. Tržne cene v Skupnosti za mlečne izdelke so občutno padle. Kot posledica kombinacije tržnih ukrepov, sprejetih na začetku tega leta, so se cene v okviru Skupnosti ustalile na ravni podpornih cen. Da bi se izognili nadaljnjemu nižanju cen in motnjam na trgu Skupnosti, je bistveno, da se takšni ukrepi za podporo trgu, kot je zasebno skladiščenje, uporabljajo, dokler bo potrebno.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 (2) določa skupna pravila za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode.

(3)

Člen 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1182/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje masla za leto 2009 (3) določa, da obdobje za začetek pogodbenega skladiščenja masla traja do 15. avgusta 2009.

(4)

Zaradi sedanjega in predvidenega stanja na trgu je treba nadaljevati z dodeljevanjem pomoči za zasebno skladiščenje masla, ki se začne pogodbeno skladiščiti od 15. avgusta 2009 do 28. februarja 2010.

(5)

Da bi se izognili preveliki ponudbi na trgu, se za proizvode, ki so se začeli skladiščiti po 15. avgustu 2009, odvzem iz skladišča lahko opravi le od 16. avgusta 2010 naprej, pogodbeno obdobje skladiščenja pa traja največ 365 dni.

(6)

Zaradi bolj učinkovitega in enostavnega upravljanja in ob upoštevanju posebnih okoliščin pri skladiščenju masla morajo biti pregledi, določeni v členu 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008, opravljeni najmanj glede polovice pogodb. Zato je treba uvesti odstopanje od navedenega člena.

(7)

Ob upoštevanju dolžine obdobja skladiščenja po razširjenem ukrepu je za proizvode, uskladiščene po 15. avgustu 2009, treba prilagoditi predplačilo, določeno v členu 31(1) Uredbe (ES) št. 826/2008.

(8)

Uredbo (ES) št. 1182/2008 je treba zato ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

2.

v členu 4 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

3.

členu 6 se dodata naslednja odstavka:

(1)

Za zmanjšanje upravne obremenitve držav članic se zaradi velikega števila informacij, ki jih te priglasijo v več tabelah v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 (2), in zaradi dejstva, da je njihova zakonodaja pogosto na voljo v elektronski obliki, zdi primerno določiti, da bi lahko države članice Komisijo obvestile o svoji zakonodaji v zvezi z osnutkom podpornih programov, kot zahteva člen 2(2) navedene uredbe, z obvestilom o spletnem mestu, na katerem je na voljo zadevna zakonodaja.

(2)

Člen 10(b) Uredbe (ES) št. 555/2008 se napačno sklicuje na pogoje, določene v navedenem členu. Ker v zadevnem členu pogoji niso določeni, so pa določeni v navedeni uredbi, je treba ustrezno popraviti besedilo zadevne točke.

(3)

Člen 19 Uredbe (ES) št. 555/2008 ureja finančno poslovanje v zvezi z naložbenim ukrepom. Za boljšo uporabo sredstev je primerno predvideti možnost plačil po izvedbi nekaterih dejavnosti zadevnega ukrepa, pri čemer je treba zagotoviti, da bo celoten ukrep, kot je predviden v zadevni vlogi, dokončan. Poleg tega je treba v času sedanje gospodarske in finančne krize povišati zgornjo mejo za predplačila za leti 2009 in 2010, da se olajša uresničevanje naložbenih projektov.

(4)

V skladu s členoma 103n in 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice na podlagi ustreznih pravil Skupnosti o državni pomoči dodelijo nacionalno pomoč za ukrepe iz členov 103p, 103t in 103u navedene uredbe. Medtem ko se člena 87 in 89 Pogodbe uporabljata za proizvodnjo proizvodov iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in trgovino z njimi, se člen 88 Pogodbe ne uporablja za plačila, ki jih na podlagi člena 103n(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 države članice izvršijo v skladu z navedeno uredbo. Ker se skladno s tem priglasitev državne pomoči ne zahteva v obliki, določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3) in njenih izvedbenih uredbah, je treba za zagotovitev možnosti preverjanja, ali so takšna plačila v skladu s pravili o državni pomoči, določiti poenostavljeno poročanje.

(5)

Če proizvajalci umaknejo svojo vlogo za premijo za izkrčitev ali pa izkrčijo le del površine, navedene v svoji vlogi, ali te površine ne izkrčijo, to ogroža učinkovito uporabo sredstev Skupnosti, namenjenih za ta ukrep. Poleg sankcij, ki so že določene v členu 70(2) Uredbe (ES) št. 555/2008, je primerno določiti, da se lahko države članice odločijo, da v naslednjih proračunskih letih ne bodo dajale prednosti vlogam zadevnih proizvajalcev.

(6)

Uporaba enotnega odstotnega deleža odobritve pomeni nesorazmerno upravno obremenitev za države članice, ko vloge za izkrčitev zajemajo le sorazmerno majhno površino. Zato je primerno, da se države članice izvzame iz uporabe tega odstotnega deleža odobritve, če površina, na katero se nanašajo upravičene vloge, ne dosega določenega praga.

(7)

V skladu s Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 555/2008 je treba navesti informacije o zneskih, plačanih v zvezi s plačili za vinograde v okviru sheme enotnega plačila. V skladu s Prilogo VII k navedeni uredbi je treba navesti informacije o površini, ki jo zajemajo plačila za vinograde v okviru sheme enotnega plačila, in povprečnem plačilu. Vendar po dodelitvi pravic do plačila ni več mogoče razlikovati za katero rabo zemljišč so bile prvotno dodeljene niti ni vlagateljem treba navesti, ali se njihova zemljišča, zasajena z vinsko trto, uporabljajo tako, da upravičujejo njihove letne zahtevke po shemi enotnega plačila. Poleg tega se Komisiji v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4), sporočajo zbirne informacije o shemi enotnega plačila. Navedene informacije bodo vključevale tudi zemljišča, zasajena z vinsko trto. Zato je treba vrstice, ki zahtevajo informacije o plačilih iz sheme enotnega plačila, črtati iz ustreznih tabel v Uredbi (ES) št. 555/2008.

(8)

Uredbo (ES) št. 555/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

V členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.

V členu 10 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

(*1)   UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“ "

4.

Poglavju III naslova II se doda naslednji člen 37a:

(*2)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1."

(*3)   UL L 337, 21.12.2007, str. 35."

(*4)   UL L 379, 28.12.2006, str. 5."

(*5)   UL L 142, 14.5.1998, str. 1.“ "

5.

Členu 70 se doda naslednji odstavek:

6.

Členu 71 se doda naslednji odstavek:

7.

V Prilogi VI se črta vrstica 1 v zvezi s shemo enotnega plačila.

8.

V Prilogi VII se črta vrstica 1 v zvezi s shemo enotnega plačila.

9.

Za Prilogo VIIIb se vstavi Priloga VIIIc, katere besedilo je vključeno v Prilogo k tej uredbi.

(1)

Direktiva Sveta 93/29/EGS z dne 14. junija 1993 o označevanju naprav za upravljanje ter kontrolnih in opozorilnih svetilk za dvo- ali trikolesna motorna vozila (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 93/29/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije iz Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali tro-kolesnih motornih vozil, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (5); določa tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo dvo- ali trikolesnih motornih vozil glede označevanja naprav za upravljanje ter kontrolnih in opozorilnih svetilk. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije iz Direktive 2002/24/ES za vsako vrsto vozila. Zato se določbe Direktive 2002/24/ES o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil nanašajo na to direktivo.

(3)

Zaradi lažjega dostopa do trgov držav zunaj Skupnosti bi morala obstajati enakovrednost med zahtevami v tej direktivi in zahtevami v Pravilniku št. 60 Gospodarske komisije ZN za Evropo (6) (UNECE).

(4)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III –

(a)

upoštevanja sprememb pravilnika UNECE iz člena 3;

(b)

prilagoditve prilog I in II tehničnemu napredku.

(1)

Direktivi Komisije 2003/90/ES (3) in 2003/91/ES (4) sta bili sprejeti za zagotovitev, da sorte iz nacionalnih katalogov držav članic izpolnjujejo smernice, ki jih je določil Urad skupnosti za rastlinske sorte (USRS) glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju različnih vrst, in minimalnih pogojev za preskušanje sort, če so bile takšne smernice oblikovane. Za druge sorte navedeni direktivi določata uporabo smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV).

(2)

USRS je od takrat določil nadaljnje smernice za več drugih vrst ali posodobil že obstoječe.

(3)

Direktivi 2003/90/ES je treba dodati smernice za nove vrste, pred kratkim vključene na seznam vrst, ki jih zajemata direktivi Sveta 66/401/EGS (5) in 66/402/EGS (6).

(4)

Direktivi 2003/90/ES in 2003/91/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

(1)

Ob vedno večji mednarodni razsežnosti problemov v zvezi s konkurenco je treba na tem področju okrepiti mednarodno sodelovanje.

(2)

Dobro in učinkovito izvajanje konkurenčnega prava je pomembno za učinkovito delovanje trgov in mednarodno trgovino.

(3)

Opredelitev načel aktivne kurtoazije v mednarodnem pravu in uresničevanje teh načel pri izvajanju konkurenčnega prava Skupnosti in Južne Koreje bo verjetno povečalo učinkovitost njune uporabe.

(4)

Zato je Komisija s pogajanji sklenila Sporazum z Vlado Republike Koreje o uporabi pravil konkurence Skupnosti in Južne Koreje.

(5)

Ker Sporazum vključuje združitve in prevzeme, ki so prav tako zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (2), kar spet v osnovi temelji na členu 308, mora ta sklep prav tako temeljiti na omenjenem členu.

(6)

Sporazum je treba odobriti –

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri čemer upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila v skladu s členom 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4) Pogodbe ugotovila, da na Malti obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. junija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Malto (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Malte je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitev v tej odločbi.

(7)

Na podlagi podatkov, ki so jih marca 2009 sporočili malteški organi in jih je nato potrdil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2008 dosegel 4,7 % BDP in tako znatno presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, preseganje referenčne vrednosti pa ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti primanjkljaj ni posledica izrednega dogodka ali resnega upada gospodarske rasti v letu 2008 v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Realna rast BDP je bila med letoma 2005 in 2007 na letni ravni namreč nad 3 %, kar je znatno više od potencialne rasti. Gospodarska rast se je v letu 2008 upočasnila, vendar je ostala pozitivna in znaša 1,6 % in je bila glede na zadnje podatke popravljena navzgor, na 2,5 %. Poleg tega ni mogoče oceniti, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi se razmerje primanjkljaja zmanjšalo, vendar v obdobju napovedi ostalo nad pragom, in sicer na 3,6 % BDP v letu 2009, in ob običajni predpostavki, da se politika ne bo spremenila, 3,2 % BDP v letu 2010. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javni dolg je od leta 2003 nad referenčno vrednostjo 60 % BDP in je leta 2008 znašal 64,1 % BDP. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi javni dolg naraščal in do leta 2010 dosegel skoraj 69 %. Za delež dolga ne more veljati, da se zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Merilo glede dolga, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(9)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Malte dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Litvi obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. junija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Litvo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Litve je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitve v tej odločbi.

(7)

Po podatkih iz obvestila litvanskih oblasti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je javnofinančni primanjkljaj Litve v letu 2008 dosegel 3,2 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj je bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Predvsem primanjkljaj ni bil posledica resnega gospodarskega upada v letu 2008, ko se je rast BDP z 8,9 % leta 2007 znižala na 3,0 %. Zgolj zaradi tega letnega povprečja rasti primanjkljaja za leto 2008 ni mogoče razumeti kot izjemnega. Poleg tega ni mogoče oceniti, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 ter ob upoštevanju ukrepov za tekoče leto v proračunu za leto 2009 in dodatnem proračunu, ki ga je parlament sprejel maja, se naj bi primanjkljaj leta 2009 povečal na 5,4 % BDP in se nato leta 2010 ob nespremenjeni politiki še poslabšal na 8,0 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javnofinančni dolg je bil leta 2008 15,6 % BDP, torej veliko pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Kljub temu se na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 predvideva, da se bo hitro povečal na 22,6 % BDP v letu 2009 in na 31,9 % BDP v letu 2010, predvsem zaradi pričakovanega visokega primarnega primanjkljaja.

(9)

V skladu s Paktom za stabilnost in rast je treba ustrezno upoštevati reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večstebrni sistem. Ta vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen litovskih organov so neto stroški te reforme leta 2008 znašali 1,0 % BDP, zaradi začasnega zmanjšanja prispevkov s 5,5 % na 2,0 % pa naj bi se zmanjšali na 0,5 % leta 2009 in na 0,4 % leta 2010. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se stroški lahko upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti. V letu 2008, ki je edino leto, v katerem se za primanjkljaj lahko šteje, da je blizu referenčne vrednosti, naj bi prilagojeni primanjkljaj od upoštevanju neto stroškov reforme znašal 2,6 % BDP. Po drugi strani pa primanjkljaj, ki ga službe Komisije napovedujejo za leti 2009 in 2010, ni več blizu referenčne vrednosti in se zato stroški pokojninske reforme ne morejo upoštevati.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Litve ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) Pogodbe ugotovila, da na Poljskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. junija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Poljsko (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Poljske je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitev v tej odločbi.

(7)

V skladu z obvestilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so ga aprila 2009 predložili poljski organi in jih je nato potrdil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj Poljske v letu 2008 dosegel 3,9 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP in preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti primanjkljaj ni posledica izrednega dogodka v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega ni posledica resnega upada gospodarske rasti leta 2008 v smislu Pogodbe in Pakta za stabilnost in rast. Kljub temu, da se je letna rast v zadnjem četrtletju leta 2008 upočasnila na 3,3 %, kar je vplivalo na pobiranje prihodkov v zadnjem četrtletju leta in prispevalo k rezultatu, ki je bil slabši od pričakovanega, je bila splošna rast BDP leta 2008 še vedno relativno stabilna in je znašala 4,9 %.

Ocenjuje se, da bo rast potencialnega BDP znašala 4,5 %, proizvodna vrzel pa bo dosegla približno 3,5 % potencialnega BDP, kar kaže na ugodne ciklične razmere. Poleg tega ni mogoče reči, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi javnofinančni primanjkljaj dosegel 6,6 % BDP leta 2009 in ob nespremenjeni politiki 7,3 % leta 2010, medtem ko naj bi se BDP zmanjšal za 1,4 % leta 2009 in povečal za 0,8 % leta 2010. Primanjkljaj se bo leta 2009 povečal tudi po mnenju poljskih organov, ki so 22. junija 2009 v obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz pomladi 2009 napovedali, da lahko javnofinančni primanjkljaj močno preseže 4,6 % BDP, ki je bil načrtovan za tekoče leto (4). Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javnofinančni dolg je leta 2008 znašal 47,1 % BDP, torej je bil pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Vendar pa bo zaradi pričakovanega visokega primanjkljaja po napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 javni dolg leta 2010 najverjetneje dosegel skoraj 60 %.

(9)

V skladu s Paktom za stabilnost in rast bi bilo treba ustrezno upoštevati reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večstebrni sistem. Ta vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen poljskih organov, kar so poljski organi potrdili z dopisom z dne 22. junija, so neto stroški te reforme leta 2008 znašali 2,9 % BDP, leta 2009 pa so se povišali na 3,2 % BDP. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se stroški lahko upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti. Ker primanjkljaj v obdobju 2008–2010 ne ostaja blizu referenčne vrednosti, stroškov pokojninske reforme ni mogoče upoštevati.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Poljske dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev stabilnega proračunskega položaja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) Pogodbe ugotovila, da v Romuniji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 13. maja 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Romunijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Romunije je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitve v tej odločbi.

(7)

V skladu z obvestilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so ga aprila 2009 predložili romunski organi in ga je nato potrdil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj Romunije v letu 2008 dosegel 5,4 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP in preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Predvsem ni posledica neobičajnega dogodka ali resnega upada gospodarske rasti v letu 2008 v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Kljub upočasnitvi rasti v zadnjem četrtletju leta se je skupna stopnja rasti BDP v letu 2008 dvignila na 7,1 % s 6 % v letu 2007, tako da je postala bistveno večja od potencialne stopnje rasti. Poleg tega ni mogoče reči, da je presežek referenčne vrednosti začasen. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 dosegel 5,1 % BDP in ob predpostavki, da se politika ne spremeni, 5,6 % BDP v letu 2010. Ta napoved temelji na – 4,0-odstotni rasti BDP v letu 2009 in 0-odstotni v letu 2010. V napovedi služb Komisije se upoštevajo ukrepi za tekoče leto v proračunu za leto 2009, odobrenem februarja 2009, in dodatni ukrepi, ki jih je vlada sprejela aprila 2009. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javni dolg je bil leta 2008 13,6 % BDP, torej precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Kljub temu naj bi se po napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 delež dolga v razmerju do BDP povečal na 18 ¼ % v letu 2009 in 22 ¾ % v letu 2010.

(9)

V skladu s Paktom za stabilnost in rast so se ustrezno upoštevale reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večsteberni sistem. Ta vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen romunskih organov znašajo neto stroški te reforme 0,2 % BDP v letu 2008, 0,3 % v letu 2009, 0,4 % v letu 2010 in 0,4 % v letu 2011. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se lahko stroški upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti, kar pa ne velja za Romunijo. V vsakem primeru bi bil javnofinančni primanjkljaj, prilagojen za stroške pokojninske reforme v letu 2008, precej nad 3 % BDP.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Romunije dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva tudi gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) Pogodbe ugotovila, da v Latviji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 2. julija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Latvijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Latvije je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitve v tej odločbi.

(7)

Po podatkih iz obvestila o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2009 je javnofinančni primanjkljaj Latvije v letu 2008 dosegel 4,0 % BDP; tako je presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP. Vendar preseganje referenčne vrednosti lahko velja za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti je to preseganje posledica resnega gospodarskega upada v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi bila realna rast BDP leta 2009 v Latviji močno negativna, proizvodnja pa naj bi se istega leta po 4,6-odstotnem zmanjšanju leta 2008 skrčila za 13,1 %; zadnji kazalniki kažejo celo na večje, 18-odstotno skrčenje v letu 2009.

Cilji, postavljeni decembra 2008 v okviru programa Skupnosti za plačilnobilančno pomoč, in sicer 5,3 % BDP leta 2009, 4,9 % BDP leta 2010 in manj kot 3 % leta 2011, zato niso uresničljivi. Vendar ni mogoče reči, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. Po spomladanski napovedi služb Komisije in ob upoštevanju proračunskih ukrepov za leto 2009 samo na podlagi sprememb, sprejetih decembra 2008, bi se primanjkljaj s 4,0 % BDP leta 2008 povečal na 11,1 % BDP leta 2009, leta 2010 pa bi se ob nespremenjeni politiki še povečal, in sicer na 13,6 % BDP. Potem ko so latvijski organi junija 2009 sprejeli paket novih ukrepov za konsolidacijo in za leto 2010 najavili dodatne ukrepe, bi lahko javnofinančni primanjkljaj – če bodo ti ukrepi v celoti izvedeni – leta 2009 dosegel približno 10 % BDP, leta 2010 8,5 %, leta 2011 pa 6 % (4). Čeprav se zdi, da je preseganje referenčne vrednosti izjemno, pa primanjkljaj leta 2008 ni bil blizu referenčni vrednosti in za preseganje ni mogoče reči, da je začasno. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javnofinančni dolg je leta 2008 znašal 19,5 % BDP, torej je bil še vedno precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Kljub temu je napovedano, da se bo hitro povečeval (po spomladanski napovedi služb Komisije naj bi se leta 2009 povečal na 34,1 % BDP, leta 2010 pa na 50,1 %, če bo Latvija uveljavila vso mednarodno finančno pomoč, ki ji je na voljo v obdobju do leta 2011). Ob upoštevanju novih ukrepov za konsolidacijo, sprejetih junija 2009, in dodatnih načrtov za konsolidacijo za obdobje 2010–2012, ki so jih najavili organi, ter odvisno od tega, ali in v kolikšni meri se bo vlada zaradi stabilizacijskih potreb v finančnem sektorju dodatno zadolžila, lahko delež bruto dolga leta 2012 preseže referenčno vrednost 60 % BDP, tudi če bodo sprejeti zadostni korektivni ukrepi.

(9)

Proračunski vpliv v celoti naložbenega stebra, ki ga je latvijska vlada uvedla z reformo pokojninskega sistema, se bo upošteval v skladu z določbami Pakta za stabilnost in rast. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen služb Komisije so skupni stroški takšne reforme v Latviji leta 2008 znašali 1,6 % BDP, zaradi začasnega zmanjšanja prispevkov leta 2009 z 8,0 % na 2,0 % pa naj bi leta 2009 in leta 2010 znašali 0,4 %. Delež socialnih prispevkov, prenesenih v drugi, celoti naložbeni steber, naj bi se povečal na 4 % leta 2011 in na 6 % leta 2012, s tem pa naj bi se skupni stroški reforme v obdobju 2011–2012 povečali na 0,8 oziroma 1,2 odstotne točke BDP. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se lahko stroški upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti. Ker leta 2008 primanjkljaj ni bil blizu referenčni vrednosti in ker ji po napovedi služb Komisije tudi v letih 2009 in 2010 ne bo blizu, se stroški pokojninske reforme ne morejo upoštevati.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Latvije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

(1)

Svet je z Odločbo 2009/289/ES (2) odobril vzajemno pomoč Latviji. Svet je z Odločbo 2009/290/ES (3) zagotovil srednjeročno finančno pomoč Latviji.

(2)

Zaradi obsega in intenzivnosti finančne krize, ki je prizadela Latvijo, je treba revidirati pogoje gospodarske politike za izplačilo posameznih obrokov finančne pomoči Skupnosti, da bodo upoštevani fiskalni učinki znatnega zmanjšanja BDP.

(3)

Odločbo 2009/290/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 3(5)(a) se nadomesti z naslednjim:

2.

člen 3(5)(b) se nadomesti z naslednjim:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjih zunanjih revizorjev Banke Slovenije bo potekel po reviziji za poslovno leto 2008. Zaradi tega je treba imenovati zunanje revizorje od poslovnega leta 2009.

(3)

Banka Slovenije je izbrala Deloitte revizija d.o.o. za zunanje revizorje za poslovna leta 2009 do 2011.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se za zunanje revizorje Banke Slovenije za poslovna leta 2009 do 2011 imenuje Deloitte revizija d.o.o.

(5)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep 1999/70/ES (2) –

(1)

Smernica ECB/2009/10 z dne 7. maja 2009 o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) dovoljuje dostop do operacij odprtega trga in odprtih ponudb Eurosistema kreditnim institucijam, ki so, glede na svojo specifično institucionalno naravo po pravu Skupnosti, predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih nacionalnih organov.

(2)

Sklep ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (2) vzpostavlja program za nakup kritih obveznic.

(3)

Sklep ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (3) je treba spremeniti, da bo odražal ta gibanja politike –

1.

Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:

2.

Prilogi I in II k Sklepu ECB/2006/17 se spremenita v skladu s prilogo k temu sklepu.