I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 636/2009

z dne 22. julija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 15 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) je 3. julija 2008 objavil Pojasnilo OPMSRP 15, Dogovori o izgradnji nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: OPMSRP 15). OPMSRP 15 pojasnjuje in daje napotke glede tega, kdaj je treba prihodek od izgradnje nepremičnine pripoznati v računovodskih izkazih in zlasti, ali dogovor o izgradnji spada na področje uporabe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 11 (Pogodbe o gradbenih delih) ali MRS 18 (Prihodki).

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da OPMSRP 15 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. V skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), je Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogo k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se vstavi Pojasnilo 15 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), Dogovori o izgradnji nepremičnin, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezne družbe začnejo uporabljati Pojasnilo OPMSRP 15, ki je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetnim datumom svojega prvega finančnega leta, ki se začne po 31. decembru 2009.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3) UL L 199, 21.7.2006, str. 33.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

OPMSRP 15

Pojasnilo OPMSRP 15, Dogovori o izgradnji nepremičnin

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org

POJASNILO OPMSRP 15

Dogovori o izgradnji nepremičnin

SKLICEVANJA

—	MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (popravljen 2007)

—	MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

—	MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih

—	MRS 18 Prihodki

—	MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

—	OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev

—	OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev

OZADJE

1	V nepremičninski dejavnosti lahko podjetja, ki se lotijo gradnje nepremičnin, neposredno ali prek podizvajalcev sklenejo dogovore z enim ali več kupci že pred dokončanjem gradnje. Ti dogovori se pojavljajo v različnih oblikah.

Podjetja, ki se na primer lotijo gradnje stanovanjskih nepremičnin, lahko začnejo s trženjem posameznih stanovanjskih enot (stanovanj, hiš) pred dokončanjem gradnje, tj. med potekom gradnje ali celo pred njenim začetkom. Vsak kupec s podjetjem sklene dogovor, da bo kupil določeno stanovanjsko enoto, ko bo ta pripravljena za vselitev. Kupec podjetju navadno plača predujem, ki ga slednje vrne samo v primeru, da mu dokončane stanovanjske enote ne uspe predati v skladu s pogodbenimi določili. Preostanek nakupne cene se podjetju navadno plača le ob izpolnitvi pogodbe, tj. ko stanovanjska enota preide v last kupca.

Podjetja, ki se lotijo gradnje komercialnih ali industrijskih nepremičnin, lahko dogovor sklenejo z enim samim kupcem. Od kupca se lahko zahteva, da v času med sklenitvijo začetnega dogovora in izpolnitvijo pogodbe izvrši postopna plačila. Gradnja lahko poteka na zemljišču, ki je v lasti kupca ali ga kupec dobi v zakup pred začetkom gradnje.

PODROČJE UPORABE

4	Pojasnilo se uporablja za obračunavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov podjetij, ki se lotijo gradnje nepremičnin neposredno ali prek podizvajalcev.

5	Dogovori, ki sodijo na področje uporabe tega pojasnila, so dogovori o izgradnji nepremičnin. Poleg izgradnje nepremičnin lahko taki dogovori vključujejo tudi zagotavljanje drugih proizvodov ali storitev.

VPRAŠANJA

Pojasnilo obravnava dve vprašanji:

(a)	ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18?

(b)	kdaj je treba pripoznati prihodke od izgradnje nepremičnin?

SPLOŠNO MNENJE

Spodnja razprava predpostavlja, da je podjetje predhodno analiziralo dogovor o izgradnji nepremičnin in vse s tem povezane dogovore ter sklenilo, da ne bo obdržalo niti toliko sodelovanja pri poslovodenju, kot se ga navadno povezuje z lastništvom, niti tolikšnega dejanskega obvladovanja zgrajenih nepremičnin, ki bi izključevalo pripoznanje dela ali celotnega plačila kot prihodka. Če je pripoznanje dela ali celotnega plačila kot prihodka izključeno, se spodnja razprava nanaša samo na del dogovora, za katerega bo prihodek pripoznan.

Podjetje lahko v okviru posameznega dogovora sklene pogodbo, da bo proizvode ali storitve zagotovilo poleg izgradnje nepremičnine (npr. prodaja zemljišča ali zagotavljanje storitev upravljanja z zemljiščem). V skladu s 13. členom MRS 18 se lahko tak dogovor po potrebi razdeli na ločeno opredeljive sestavine, vključno s tisto o izgradnji nepremičnin. Poštena vrednost skupnega prejetega plačila ali terjatve, ki izhaja iz dogovora, se pripozna za vsako sestavino. Če so ugotovljene ločene sestavine, podjetje uporabi 10–12. člen tega pojasnila za sestavino, ki se nanaša na izgradnjo nepremičnin, da določi, ali ta sestavina sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18. Merila za razčlenjevanje iz MRS 11 se nato uporabijo za vsako sestavino dogovora, za katero se ugotovi, da je pogodba o gradbenih delih.

9	Spodnja razprava se nanaša na dogovor o izgradnji nepremičnin, vendar se hkrati nanaša tudi na sestavino izgradnje nepremičnin, ugotovljeno v okviru dogovora, ki vključuje tudi druge sestavine.

Ugotavljanje, ali dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18

10	Ugotavljanje, ali dogovor o izgradnji nepremičnin sodi na področje uporabe MRS 11 ali MRS 18, je odvisno od določb dogovora ter vseh s tem povezanih dejstev in okoliščin. Pri tovrstnem ugotavljanju je treba presojo opraviti ločeno za vsak dogovor.

MRS 11 se uporablja, kadar dogovor ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih, določeni v 3. členu MRS 11: „pogodba, ki je sklenjena posebej za gradnjo kakega sredstva ali združek sredstev …“. Dogovor o izgradnji nepremičnin ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih, kadar lahko kupec pred začetkom gradnje določi glavne konstrukcijske elemente načrta nepremičnine in/ali določi glavne konstrukcijske spremembe, potem ko se je gradnja že začela (ne glede na to, ali to lahko stori). Kadar se uporablja MRS 11, pogodba o gradbenih delih vključuje tudi kakršne koli pogodbe ali sestavine opravljanja storitev, ki so neposredno povezane z gradnjo nepremičnin v skladu s 5.(a) členom MRS 11 in 4. členom MRS 18.

Nasprotno pa dogovor o izgradnji nepremičnin, pri katerem lahko kupci samo v omejenem obsegu vplivajo na načrt nepremičnin, npr. izbira načrta na podlagi palete možnosti, ki jih je določilo podjetje, ali določijo le manjša odstopanja od osnovnega načrta, predstavlja dogovor o prodaji proizvodov, ki sodi na področje uporabe MRS 18.

Obračunavanje prihodkov od izgradnje nepremičnin

Dogovor je pogodba o gradbenih delih

13	Kadar dogovor sodi na področje uporabe MRS 11 in je mogoče njegov izid zanesljivo oceniti, podjetje pripozna prihodke glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v skladu z MRS 11.

14	Vendar je mogoče, da dogovor ne ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih in zato sodi na področje uporabe MRS 18. V tem primeru podjetje določi, ali gre pri dogovoru za opravljanje storitev ali za prodajo proizvodov.

Dogovor je dogovor o opravljanju storitev

Če podjetju ni treba priskrbeti in dostaviti gradbenega materiala, gre lahko samo za dogovor o opravljanju storitev v skladu z MRS 18. Če so v tem primeru izpolnjena merila iz 20. člena MRS 18, je treba v skladu z MRS 18 prihodke pripoznati glede na stopnjo dokončanosti posla, in sicer po metodi odstotka dokončanosti del. Zahteve MRS 11 se na splošno uporabljajo za pripoznavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov, ki nastanejo pri takem poslu (21. člen MRS 18).

Dogovor je dogovor o prodaji proizvodov

16	Če mora podjetje poleg storitev zagotoviti tudi gradbeni material, da bi tako izpolnilo pogodbeno obvezo, ki mu nalaga predajo nepremičnine kupcu, gre za dogovor o prodaji proizvodov, kar pomeni, da se uporabljajo merila za pripoznavanje prihodkov, določena v 14. členu MRS 18.

Podjetje lahko med potekom gradnje na kupca prenese obvladovanje ter pomembna tveganja in koristi lastništva nedokončane proizvodnje. Če so v tem primeru med potekom gradnje ves čas izpolnjena vsa merila iz 14. člena MRS 18, podjetje pripozna prihodke glede na stopnjo dokončanosti, in sicer po metodi odstotka dokončanosti del. Zahteve iz MRS 11 se na splošno uporabljajo za pripoznavanje prihodkov in z njimi povezanih odhodkov, ki nastanejo pri takem poslu.

18	Podjetje lahko na kupca hkrati in v celoti prenese obvladovanje ter pomembna tveganja in koristi lastništva nepremičnine (npr. ob dokončanju, ob predaji ali po njej). V tem primeru podjetje pripozna prihodke samo, kadar so izpolnjena vsa merila iz 14. člena MRS 18.

Kadar mora podjetje na nepremičnini, predani kupcu, opraviti dodatna dela, pripozna obveznost in odhodek v skladu z 19. členom MRS 18. Obveznost se izmeri v skladu z MRS 37. Kadar mora podjetje zagotoviti dodatne proizvode ali storitve, ki jih je mogoče opredeliti ločeno od nepremičnin, ki so že bile predane kupcu, opredeli preostale proizvode ali storitve kot ločeno sestavino prodaje v skladu z 8. členom tega pojasnila.

Razkrivanje

Kadar pri dogovorih, ki med potekom gradnje ves čas izpolnjujejo vsa merila iz 14. člena MRS 18 (glej 17. člen pojasnila), podjetje pripozna prihodke po metodi odstotka dokončanosti del, mora razkriti:

(a)	kako ugotovi, kateri dogovori med potekom gradnje vas čas izpolnjujejo vsa merila iz 14. člena MRS 18;

(b)	znesek prihodkov, ki med obdobjem izidejo iz takih dogovorov; in

(c)	metode, uporabljene za določanje stopnje dokončanosti del po še neizpolnjenih dogovorih.

Pri dogovorih, opisanih v 20. členu, ki na dan poročanja še niso bili izpolnjeni, podjetje razkrije tudi:

(a)	agregatni znesek nastalih stroškov in pripoznanih dobičkov (manj pripoznane izgube) do določenega dneva; in

(b)	znesek prejetih predujmov.

SPREMEMBE PRILOGE K MRS 18

22–23

(Sprememba ne velja za osnovne, oštevilčene standarde)

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

24	Podjetje uporabi pojasnilo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi pojasnilo za obdobje, ki se začne pred 1. januarjem 2009, mora to razkriti.

25	Spremembe računovodskih usmeritev je treba v skladu z MRS 8 obračunati za nazaj.

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 637/2009

z dne 22. julija 2009

o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (1) in zlasti člena 9(6) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (2) in zlasti člena 9(6) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 930/2000 z dne 4. maja 2000 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Direktivi 2002/53/ES in 2002/55/ES sta določili splošna pravila v zvezi s primernostjo imen sort s sklicevanjem na člen 63 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (5).

(3)

Za uporabo direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES je primerno, da se pripravijo podrobna pravila za uporabo meril, ki jih določa člen 63 Uredbe (ES) št. 2100/94, še zlasti glede ovir pri oznakah za ime sorte, kot to določata odstavka 3 in 4 navedenega člena. V prvi fazi naj bi se ta pravila omejila na naslednje ovire:

—	uporabo, ki jo izključuje prednostna pravica tretje osebe,

—	težave v zvezi s prepoznavanjem ali reproduciranjem,

—	poimenovanja, ki so identična imenu kakšne druge sorte, ali jih z njim lahko zamenjamo,

—	poimenovanja, ki so identična drugim označbam, ali jih z njimi lahko zamenjamo,

—	zavajanje ali povzročanje zmede glede značilnosti sorte ali drugih lastnosti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa, za potrebe uporabe prvega pododstavka člena 9(6) Direktive 2002/53/ES in prvega pododstavka člena 9(6) Direktive 2002/55/ES, podrobna pravila za uporabo nekaterih meril, ki jih določa člen 63 Uredbe (ES) št. 2100/94 za primernost imena sorte.

Člen 2

1. V primeru blagovne znamke kot prednostne pravice tretje osebe, se uporaba imena sorte na ozemlju Skupnosti onemogoči tako, da se uradno obvesti organ, pristojen za odobritev imena sorte blagovne znamke, ki je bila registrirana v eni ali več državah članicah ali na ravni Skupnosti pred odobritvijo imena sorte in je enako ali podobno imenu sorte ter registrirano v zvezi z blagom, ki je enako ali podobno zadevni sorti rastlin.

2. V primeru, da je geografska oznaka ali označba porekla za kmetijske proizvode in živila prednostna pravica tretje stranke, se šteje, da se ime sorte na ozemlju Skupnosti onemogoči, kadar bi ime sorte kršilo člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (6) glede geografskih oznak ali označb porekla, varovanih v državi članici ali Skupnosti s členom 3(3), drugim pododstavkom člena 5(4), členom 5(6), členom (6) in členom 7(4) te uredbe ali prejšnjim členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (7) za blago, ki je enako ali podobno zadevni sorti rastlin.

3. Zadržek do primernosti imena zaradi prednostne pravice iz odstavka 2 se lahko odpravi, kadar je pridobljeno pisno soglasje imetnika prednostne pravice za uporabo imena za sorto pod pogojem, da za takšno soglasje ni verjetno, da bi zavajalo javnost glede dejanskega porekla proizvoda.

4. V primeru prednostne pravice prijavitelja glede celotnega ali dela predlaganega poimenovanja, se člen 18(1) Uredbe (ES) št. 2100/94 uporablja smiselno.

Člen 3

1. Šteje se, da ime sorte svojim uporabnikom povzroča težave glede prepoznavanja ali reproduciranja v naslednjih primerih:

(a)

kadar gre za „domišljijsko ime“:

(i)	sestoji iz ene same črke;

(ii)	sestoji ali vsebuje kot ločen sestavni del niz črk, ki ne tvorijo izgovorljive besede v uradnem jeziku Skupnosti; pa vendar, kadar je ta niz uveljavljena kratica, mora biti ta uveljavljena kratica omejena na največ dva niza do treh znakov, ki sta nameščena na vsakem koncu imena;

(iii)

vsebuje številko, razen kadar je ta sestavni del imena ali kadar ta označuje, da sorta je ali bo ena od oštevilčenih serij sort, ki jih povezuje zgodovina gojenja;

(iv)	sestoji iz več kot treh besed ali sestavnih delov, razen če ni v toku besedila zlahka prepoznan ali ponovljiv;

(v)	sestoji iz pretirano dolge besede ali sestavnega dela ali pa vsebuje pretirano dolgo besedo ali sestavni del;

(vi)	vsebuje ločilo ali drug simbol, mešane velike in male črke (razen kadar je prva črka velika, ostale črke imena pa majhne), pripis spodaj, pripis zgoraj ali risbo;

(b)

kjer gre za „kodo“:

(i)	sestoji samo iz številke ali številk, razen v primeru inbridiranih linij ali podobno specifičnih tipov sort;

(ii)	sestoji iz ene same črke;

(iii)

vsebuje več kot 10 črk ali črk in številk;

(iv)	vsebuje več kot štiri izmenjujoče skupine ene črke ali več črk in ene številke ali več številk;

(v)	vsebuje ločilo ali drug simbol, pripis spodaj, pripis zgoraj ali risbo.

2. Ob predložitvi predloga imena sorte prijavitelj izjavi, ali bo predlagano poimenovanje imelo obliko „domišljijskega imena“ ali „kode“.

3. Če prijavitelj o obliki predlaganega poimenovanja ne da izjave, se šteje, da je poimenovanje „domišljijsko ime“.

Člen 4

Pri ocenjevanju istovetnosti, ali zamenjevanju z imenom sorte druge sorte, se uporablja naslednje:

(a)

„se ga lahko pomotoma zamenja z“ med drugim pokriva ime sorte, ki se od imena sorte pri sortah tesno povezanih vrst, ki je uradno sprejeto za trženje v Skupnosti, Evropskem gospodarskem prostoru ali v podpisnici Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (UPOV) ali je predmet žlahtniteljske pravice na teh ozemljih, razlikuje samo v eni črki ali v naglasnih znamenjih nad črkami. Vendar se šteje, da razlika v samo eni črki v uveljavljeni kratici kot ločenem delu imen sort ne povzroča zmote. Prav tako se šteje, da različna črka, ki se razlikuje tako izrazito, da se ime jasno ločuje od že registriranih imen sort, ne povzroča zmote. Šteje se, da razlike v dveh ali več črkah ne povzročajo zmote, razen kadar dve črki preprosto zamenjata mesto. Šteje se, da razlika med številkami v eni števki (kadar je številka dovoljena v domišljijskem imenu) ne povzroča zmote.

Brez poseganja v člen 6 se prvi pododstavek ne uporablja za ime sorte v obliki kode, če ima referenčno ime sorte prav tako obliko kode. Pri kodi se šteje, da razlika v samo enem znaku, črki ali številki omogoča zadovoljivo razlikovanje dveh kod. Prazni prostori se pri primerjavi imen v obliki kode ne upoštevajo;

(b)	pomen pojma „tesno povezane vrste“ je v skladu s Prilogo I;

(c)	šteje se, da „sorta ne obstaja več“ pomeni, da se s sorto ne trguje več;

(d)

„uradni register sort rastlin“ se šteje kot sklic na skupni seznam sort poljščin ali zelenjadnic ali na kateri koli register, ki ga pripravlja in hrani Urad Skupnosti za sorte rastlin ali uradni organ držav članic Skupnosti, Evropskega gospodarskega prostora ali držav podpisnic Mednarodne konvencije za varstvo novih sort rastlin;

(e)	„sorta, katere poimenovanje nima posebnega pomena“ pomeni okoliščino, v kateri se šteje, da poimenovanje sorte, ki je bilo nekoč vpisano v uradni register sort rastlin in je tako dobilo poseben pomen, izgubi ta poseben pomen po preteku 10-letnega obdobja od izbrisa iz tega registra.

Člen 5

Šteje se, da označbe, ki se navadno uporabljajo za trženje blaga, ali pa se po drugi zakonodaji ne smejo uporabljati, pomenijo zlasti:

(a)	poimenovanje denarnih enot ali termine, ki se povezujejo z merami za težo in drugimi merami;

(b)	izraze, ki se na podlagi zakonodaje uporabljajo za namene, ki niso predvideni v taki zakonodaji.

Člen 6

Šteje se, da ime sorte zavaja ali povzroča zmedo, če:

(a)	vzbuja napačen vtis, da ima sorta določene lastnosti ali vrednost;

(b)	vzbuja napačen vtis, da je sorta sorodna z drugo specifično sorto ali iz nje izhaja;

(c)	se nanaša na posebno lastnost ali vrednost na način, ki vzbuja napačen vtis, da ima to lastnost ali vrednost samo ta sorta, v resnici pa imajo lahko enako lastnost ali vrednost tudi druge sorte iste vrste;

(d)	s svojo podobnostjo dobro znanemu tržnemu imenu, ki ni registrirana blagovna znamka ali ime sorte, namiguje, da je sorta neka druga sorta, ali daje napačen vtis o identiteti prijavitelja ali osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte, ali žlahtnitelja;

(e)

vsebuje ali ga sestavlja(-jo)

(i)	primerniki ali presežniki;

(ii)	botanična ali splošna imena vrst v skupini bodisi poljščin ali zelenjadnic, ki ji sorta pripada;

(iii)

ime fizične ali pravne osebe ali sklic nanjo, tako da vzbuja napačen vtis o istovetnosti prijavitelja, osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte, ali žlahtnitelja;

(f)	vsebuje geografsko ime, ki bi verjetno zavajalo javnost glede lastnosti ali vrednosti sorte.

Člen 7

Imena sort, ki so bila sprejeta v obliki kod, so kot taka jasno označena v ustreznem uradnem seznamu ali seznamih držav članic kot uradno sprejete sorte rastlin ali v ustreznem skupnem seznamu z opombo pod črto z naslednjo razlago: „ime sorte odobreno v obliki kode“.

Člen 8

Uredba (ES) št. 930/2000 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 9

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta uredba se ne uporablja za imena sort, ki jih je prijavitelj predlagal pristojnemu organu v odobritev pred 25. majem 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(2) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(3) UL L 108, 5.5.2000, str. 3.

(4) Glej Prilogo II.

(5) UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

(6) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(7) UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

PRILOGA I

TESNO POVEZANE VRSTE

Za namen opredelitve pojma „tesno povezane vrste“ iz člena 4(b) se uporablja naslednje:

(a)	če je v rodu več kot en razred, se uporablja seznam razredov iz točke 1;

(b)	če razredi obsegajo več kot en rod, se uporablja seznam razredov iz točke 2;

(c)	praviloma se pri rodovih in vrstah, ki niso vključeni v seznam razredov iz točk 1 in 2, rod obravnava kot razred.

1. Razredi znotraj roda

Razredi	Znanstvena imena
Razred 1.1	Brassica oleracea
Razred 1.2	Brassica, razen Brassica oleracea
Razred 2.1	Beta vulgaris – sladkorna pesa, krmna pesa
Razred 2.2	Beta vulgaris – rdeča pesa, vključno s cheltenhamsko peso ali mangoldom
Razred 2.3	Beta, razen razredov 2.1 in 2.2
Razred 3.1	Cucumis sativus
Razred 3.2	Cucumis melo
Razred 3.3	Cucumis, razen razredov 3.1 in 3.2
Razred 4.1	Solanum tuberosum
Razred 4.2	Solanum, razen razreda 4.1

2. Razredi, ki obsegajo več kot en rod

Razredi	Znanstvena imena
Razred 201	Secale, Triticale, Triticum
Razred 203 (1)	Agrostis, Dactylis, Festuca, Festulolium, Lolium, Phalaris, Phleum in Poa
Razred 204 (1)	Lotus, Medicago, Ornithopus, Onobrychis, Trifolium
Razred 205	Cichorium, Lactuca

(1) Razreda 203 in 204 nista vzpostavljena izključno na podlagi tesno povezanih vrst.

PRILOGA II

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (ES) št. 930/2000	(UL L 108, 5.5.2000, str. 3)
Uredba Komisije (ES) št. 1831/2004	(UL L 321, 22.10.2004, str. 29)
Uredba Komisije (ES) št. 920/2007	(UL L 201, 2.8.2007, str. 3)

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 930/2000	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5(a)	Člen 5(a)
Člen 5(c)	Člen 5(b)
Člen 6(a) do (d)	Člen 6(a) do (d)
Člen 6(e)(i) in (ii)	Člen 6(e)(i) in (ii)
Člen 6(e)(iv)	Člen 6(e)(iii)
Člen 6(f)	Člen 6(f)
Člen 7	Člen 7
—	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Priloga	Priloga I
—	Prilogi II in III

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 639/2009

z dne 22. julija 2009

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno podporo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti člena 68(7), točke (a) prvega pododstavka člena 69(6), četrtega pododstavka člena 69(7), drugega pododstavka člena 71(6), člena 71(10) ter člena 142(c) in (q) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V poglavju 5 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 je določeno, da se kmetom lahko dodeli posebna podpora. Določiti je treba podrobna pravila za izvajanje navedenega poglavja.

(2)

V skladu s členom 68(6) Uredbe (ES) št. 73/2009 se zahteva skladnost posebne podpore, dodeljene na podlagi navedenega člena, z drugimi podpornimi ukrepi Skupnosti ali ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi. Za ustrezno upravljanje shem se podobni ukrepi ne smejo financirati dvakrat na podlagi posebne podpore in drugih podpornih shem Skupnosti. Zaradi raznolikih možnosti, ki so na voljo za izvajanje posebne podpore, je treba odgovornost za zagotavljanje skladnosti sicer prepustiti državam članicam v skladu z njihovo odločitvijo o izvajanju posebnih podpornih ukrepov v okviru, ki ga določa Uredba (ES) št. 73/2009, in v skladu s pogoji iz te uredbe.

(3)

V členu 71(10) in členu 140 Uredbe (ES) št. 73/2009 je določeno, da države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvajanje zlasti členov od 68 do 72 navedene uredbe. Zato je treba vključiti določbo za natančno opredelitev časovnega razporeda in vsebine takih sporočil, da lahko Komisija spremlja njihov potek.

(4)	Ker morajo kmetje vedno upoštevati pravne zahteve, se posebna podpora ne sme uporabljati kot nadomestilo za to, da jih upoštevajo.

(5)

V skladu s členom 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba odgovornost za opredelitev posebnih vrst kmetovanja dodeliti državam članicam, medtem ko morajo ukrepi vsekakor omogočiti pomembne in izmerljive koristi za okolje.

(6)	V skladu s členom 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Za pomoč državam članicam je treba pripraviti okvirni seznam pogojev.

(7)

V skladu s členom 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov na podlagi člena 68(2)(c) navedene uredbe, v katerem se zahteva, naj taka podpora izpolnjuje merila iz členov 2 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (2). Vključiti je treba določbo, v kateri se določijo vsebina upravičenih ukrepov in ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (3).

(8)

V skladu s členom 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali. Za doseganje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali je treba vključiti določbo, s katero se državam članicam dodeli odgovornost za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ocenjevanje načrtov, s katerimi namerava prosilec obravnavati različne vidike dobrega počutja živali.

(9)

V skladu s členom 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje. V skladu s členom 68(2)(a) se lahko podpora dodeli zlasti, če jo je odobrila Komisija. Zato je treba vključiti določbo za opredelitev podrobnega okvira, ki ga morajo države članice upoštevati pri določanju meril za upravičenost do podpore. Vključiti je treba tudi določbo za opredelitev postopka obveščanja, ocenjevanja in odobritve ukrepa s strani Komisije.

(10)

V skladu s členom 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v posebnih sektorjih na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba vključiti določbo, s katero se državam članicam dodeli odgovornost za opredelitev območij in/ali načinov kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, ter določitev ustrezne ravni podpore. Zaradi preprečevanja izkrivljanj trga pa plačila ne smejo temeljiti na nihanjih tržnih cen ali biti enakovredna sistemu izravnalnih plačil, v skladu s katerim države članice nacionalno podporo za kmetijstvo kmetom izplačajo na podlagi razlike med ciljno ceno in domačo tržno ceno.

(11)

V skladu s členom 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih. Vključiti je treba zlasti določbo v zvezi z opredelitvijo referenčnih zneskov na upravičenega kmeta, dodeljevanjem pravic do plačila in izračunom povečanja njihove vrednosti ter v zvezi z nadzorom držav članic nad programi, v katerih je treba upoštevati programe za dodeljevanje zneskov iz nacionalne rezerve zaradi skladnosti.

(12)

V skladu s členom 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način dodeljevanja finančnega prispevka za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(13)

V členu 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009 je precej podrobno določeno zagotavljanje posebne podpore, namenjene nadomestilom za nekatere ekonomske izgube kmetov v primeru bolezni živali ali rastlin ter okoljskih nesreč, s finančnimi prispevki v vzajemne sklade. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način organiziranja finančnih prispevkov v vzajemne sklade, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(14)	Zneske iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 navedenega člena. Zato je treba vključiti določbo, v skladu s katero se za vsako državo članico določijo zadevni zneski in pogoji, na podlagi katerih Komisija te zneske spremeni.

(15)	Medtem ko nekatere določbe o posebni podpori iz člena 69(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 začnejo veljati 1. avgusta 2009, morajo ustrezna podrobna pravila začeti veljati čim prej po njihovem sprejetju.

(16)	Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

(a)	„posebni podporni ukrepi“ pomenijo ukrepe za izvajanje posebne podpore, določene v členu 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)

„drugi podporni instrumenti Skupnosti“ pomenijo:

(i)

ukrepe, določene v uredbah Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4), (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (5), (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (6), (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (7), (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (8) in (ES) št. 3/2008, ter

(ii)	ukrepe, financirane iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada na podlagi člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9), vključno z veterinarskimi in fitosanitarnimi ukrepi.

Člen 2

Upravičenost do posebnih podpornih ukrepov

1. Države članice določijo merila za upravičenost do posebnih podpornih ukrepov v skladu z okvirom iz Uredbe (ES) št. 73/2009 in pogoji, določenimi v tej uredbi.

2. Države članice izvajajo to uredbo in zlasti odstavek 1 v skladu z objektivnimi merili in tako, da je zagotavljena enaka obravnava kmetov ter ne prihaja do izkrivljanja trga in konkurence.

Člen 3

Skladnost in kopičenje podpore

1. Države članice zagotavljajo skladnost med:

(a)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti;

(b)	različnimi posebnimi podpornimi ukrepi;

(c)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi.

Države članice zlasti zagotovijo, da posebni podporni ukrepi ne ovirajo pravilnega delovanja ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2. Ko se lahko podpora na podlagi posebnega podpornega ukrepa dodeli tudi na podlagi ukrepa, ki se izvaja na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali drugega posebnega podpornega ukrepa, države članice zagotovijo, da lahko kmet podporo za zadevno dejavnost prejme le na podlagi enega od teh ukrepov.

Člen 4

Pogoji za podporne ukrepe

1. Posebni podporni ukrepi se ne smejo uporabljati kot nadomestilo za spoštovanje obveznosti ter zlasti predpisanih zahtev ravnanja in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009, ali drugih zahtev iz prvega pododstavka člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Posebni podporni ukrepi se ne uporabljajo za financiranje davkov.

3. Države članice zagotovijo, da so posebni podporni ukrepi, ki jih izvajajo, preverljivi in jih je mogoče nadzorovati.

Člen 5

Posredovanje informacij Komisiji

1. Države članice Komisijo do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja ukrepa obvestijo o posebnih podpornih ukrepih, ki jih nameravajo izvajati.

Vsebina informacij, ki jih je treba posredovati, je določena v delu A Priloge I, razen za posebne podporne ukrepe za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, katerih vsebina informacij, ki jih je treba posredovati, je določena v delu B Priloge I.

2. Države članice Komisijo do 1. avgusta 2009 obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih v skladu s členom 136 Uredbe (ES) št. 73/2009.

3. Države članice Komisijo vsako leto do 15. septembra leta, ki sledi letu, za katero se dodelijo plačila, obvestijo o plačilih, dodeljenih kmetom, razčlenjenih po ukrepih in sektorjih.

4. Države članice Komisiji vsako leto do 15. septembra pošljejo letno poročilo o izvajanju člena 71 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki vključuje informacije, navedene v Prilogi II k tej uredbi.

5. Države članice Komisiji do 1. oktobra 2012 pošljejo poročilo o posebnih podpornih ukrepih, ki so se izvajali v letih 2009, 2010 in 2011, njihovem učinku na cilje in morebitnih težavah.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA

Člen 6

Posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja

Države članice opredelijo posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja in za katere je v členu 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 določeno dodatno letno plačilo. Te posebne vrste kmetovanja zagotavljajo pomembne in izmerljive koristi za okolje.

Člen 7

Izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov

Dodatno letno plačilo za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko kmetom omogoči zlasti, da:

(a)

izpolnijo pogoje, potrebne za vključitev v sheme kakovosti hrane Skupnosti, kot so opredeljene v dokumentih, navedenih v členu 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, in uredbah Komisije (ES) št. 1898/2006 z dne 14. decembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (10), (ES) št. 1216/2007 z dne 18. oktobra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (11), (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (12) in (ES) št. 114/2009 z dne 6. februarja 2009 o prehodnih ukrepih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 za sklicevanja na vina z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo (13), ali

(b)	se vključijo v zasebne ali nacionalne sheme za potrjevanje kakovosti hrane.

Če se posebni podporni ukrepi odobrijo za namen izvajanja točke (b) prvega odstavka, se smiselno uporabljajo zahteve iz člena 22(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (14).

Člen 8

Izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov

1. Dodatno letno plačilo kmetom za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009, kmete spodbuja k izboljšanju trženja njihovih kmetijskih proizvodov z zagotavljanjem boljših informacij o kakovosti in lastnostih proizvodov ali proizvodnih metod in/ali njihovo promocijo.

2. Smiselno se uporabljajo členi 4, 5 in 6 ter prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 501/2008.

Člen 9

Izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali

1. Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali, določene v členu 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice po potrebi upoštevajo:

(a)	vrsto kmetovanja;

(b)	velikost kmetije v smislu gostote ali števila živali in osebja ter

(c)	uporabljeni sistem upravljanja kmetij.

2. Strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali so prakse, ki presegajo minimalne zahteve, določene v veljavni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji, zlasti v dokumentih iz točke C Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009. Te prakse lahko vključujejo posodobljene standarde iz člena 27(7) Uredbe (ES) št. 1974/2006.

Člen 10

Posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje

1. Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, določene v členu 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice zlasti upoštevajo:

(a)	okoljske cilje v regiji, v kateri se bo ukrep izvajal, in

(b)	vsako podporo, ki je že bila dodeljena na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti ali drugih posebnih podpornih ukrepov ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2. Člen 27(2) do (6), (8), (9) in (13) ter člena 48 in 53 Uredbe (ES) št. 1974/2006 se smiselno uporabljajo za posebno podporo za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje.

3. Komisija oceni predlagane posebne podporne ukrepe za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, ki jih države članice priglasijo Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 in to uredbo.

Če Komisija meni, da so predlagani ukrepi v skladu z navedenima uredbama, jih v skladu s členom 68(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 odobri v štirih mesecih po prejemu informacij v skladu s členom 5(1) te uredbe.

Če Komisija meni, da predlagani ukrepi niso v skladu z navedenima uredbama, od države članice zahteva ustrezno spremembo predlaganih ukrepov in njihovo priglasitev Komisiji. Če meni, da so ukrepi ustrezno spremenjeni, jih odobri.

Člen 11

Posebne neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža

1. Države članice pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih na podlagi člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 opredelijo ekonomsko ranljiva in/ali okoljsko občutljiva območja in/ali ekonomsko občutljive načine kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, pri čemer upoštevajo zlasti ustrezno strukturo in pogoje proizvodnje.

2. Posebna podpora ne temelji na nihanjih tržnih cen in ni enakovredna sistemu izravnalnih plačil.

Člen 12

Območja, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja

1. V pogojih za upravičenost do ukrepov posebne podpore na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmetov na teh območjih, kot je določeno v členu 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009, se zlasti opredelijo:

(a)	način, kako se bodo določili posamezni referenčni zneski za upravičene kmete, in

(b)	programi prestrukturiranja in/ali razvoja in/ali pogoji za njihovo odobritev.

2. Če kmet, ki nima pravice do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali zakupu).

Če kmet, ki ima pravico do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima in za katere nima pravice do plačila.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki kmetu že pripada, se lahko poveča.

Vrednost vsake pravice do plačila, pridobljene v skladu s tem odstavkom, razen s tretjim pododstavkom, se izračuna tako, da se posamezni referenčni znesek, ki ga določi država članica, deli s številom pravic iz prejšnjega pododstavka.

3. Povečanje zneska na hektar na podlagi sheme enotnega plačila na površino iz člena 131(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se določi tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom upravičenih hektarjev, ki jih prijavi za plačilo na podlagi sheme enotnega plačila na površino.

4. Države članice zagotovijo, da se za specifično slabši položaj kmetov na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, zaradi česar se dodeli posebna podpora, ne dodeli nadomestilo za isti namen na podlagi katere druge določbe takih programov.

Člen 13

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1. Države članice določijo pogoje, pod katerimi bodo pogodbe upravičene do posebne podpore v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin iz člena 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. V pogodbah se določijo:

(a)	posebna zavarovana tveganja;

(b)	posebne ekonomske izgube, ki jih zavarovanje krije, in

(c)	plačana premija brez davkov.

3. Pogodbe zajemajo samo proizvodnjo v enem letu. Če trajanje pogodbe obsega dele dveh koledarskih let, države članice zagotovijo, da se nadomestilo za isto pogodbo ne dodeli dvakrat.

4. Države članice sprejmejo pravila, ki se bodo uporabljala za izračun uničenega deleža povprečne letne proizvodnje kmeta v skladu s členom 70(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

5. Kmet državo članico vsako leto obvesti o številki svoje zavarovalne police ter predloži izvod pogodbe in dokazilo o plačilu premije.

Člen 14

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

1. Pravila, ki jih države članice opredelijo v skladu s členom 71(9) Uredbe (ES) št. 73/2009 za vzajemne sklade, upravičene do finančnih prispevkov za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče, kot je določeno v členu 68(1)(e) navedene uredbe, vključujejo zlasti:

(a)	pogoje za financiranje vzajemnega sklada;

(b)	izbruhe bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, zaradi katerih se lahko kmetom izplačajo nadomestila, vključno z geografskim območjem uporabe, kadar je to ustrezno;

(c)	merila za oceno, ali naj se za zadevni dogodek kmetom izplačajo nadomestila;

(d)	metode za izračun dodatnih stroškov, ki pomenijo ekonomske izgube na podlagi člena 71(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	izračun upravnih stroškov iz člena 71(6) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(f)	vse omejitve stroškov, upravičenih do finančnega prispevka, ki se uporabijo na podlagi drugega pododstavka člena 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	postopek za akreditacijo zadevnega vzajemnega sklada na podlagi nacionalne zakonodaje;

(h)	postopkovna pravila in

(i)	preglede skladnosti in potrditve obračunov, ki se izvajajo v vzajemnem skladu po njegovi akreditaciji.

2. Ko je vir finančnega nadomestila, ki ga mora izplačati vzajemni sklad, komercialno posojilo, to posojilo traja najmanj eno leto in največ pet let.

3. Države članice zagotovijo, da so njihove kmetijske skupnosti obveščene o:

(a)	vseh akreditiranih vzajemnih skladih;

(b)	pogojih za vključitev v posamezni vzajemni sklad in

(c)	finančnih ureditvah vzajemnih skladov.

Člen 15

Finančne določbe za posebne podporne ukrepe

1. Zneski iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2. Za namene četrtega pododstavka člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko države članice do 1. avgusta vsakega zadevnega koledarskega leta od leta 2010 zahtevajo revizijo zneskov iz odstavka 1 tega člena, če se znesek na podlagi izračuna, določenega v prvem pododstavku člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, za zadevno finančno leto za več kot 20 % razlikuje od zneska, določenega v Prilogi III.

Vsak s strani Komisije spremenjeni znesek se uporablja od koledarskega leta, ki sledi letu zahtevka.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(2) UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(3) UL L 147, 6.6.2008, str. 3.

(4) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(5) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(6) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(7) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(8) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(9) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(10) UL L 369, 23.12.2006, str. 1.

(11) UL L 275, 19.10.2007, str. 3.

(12) UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(13) UL L 38, 7.2.2009, str. 26.

(14) UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

PRILOGA I

Vsebina informacij, ki jih je v skladu s členom 5(1) treba predložiti Komisiji

DEL A

Pri vseh posebnih podpornih ukrepih, razen pri ukrepih za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, informacije vključujejo:

—	naziv vsakega ukrepa s sklicevanjem na ustrezno določbo člena 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

—

opis vsakega ukrepa, ki vključuje vsaj:

(a)	zadevne sektorje;

(b)	njegovo trajanje;

(c)	njegove cilje;

(d)	veljavne pogoje za upravičenost;

(e)	okvirno raven podpore za ukrep;

(f)	skupni znesek, ki je določen za ukrep;

(g)	informacije, potrebne za določitev s tem povezanih proračunskih zgornjih mej, in

(h)	vir sredstev za ukrep;

—	vse obstoječe ukrepe, ki se izvajajo na podlagi drugih shem podpore Skupnosti ali drugih ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi, na istem območju ali v istem sektorju kot posebni podporni ukrep, ter po potrebi razmejitev med temi ukrepi;

—

po potrebi opis:

(a)	posebnih vrst kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja, iz člena 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali iz člena 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(c)	ekonomsko ranljivih območij in/ali okoljsko občutljivih območij in/ali ekonomsko občutljivih načinov kmetovanja iz člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter sedanjih ravni pridelave iz člena 68(3) navedene uredbe;

(d)	programov prestrukturiranja in/ali razvoja iz člena 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009.

DEL B

Pri posebnih podpornih ukrepih za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, informacije vključujejo:

—	naziv ukrepa,

—	geografsko območje, ki ga ukrep zajema,

—	opis predlaganega ukrepa in pričakovani vpliv na okolje v zvezi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami ter posebnimi preverljivimi cilji,

—	utemeljitev za posredovanje, obseg in ukrepe, kazalnike, količinsko opredeljene cilje, in kjer je to ustrezno, upravičence,

—	merila in upravna pravila za zagotovitev, da dejavnosti hkrati ne podpirajo tudi druge sheme podpore Skupnosti,

—	dokazilo iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 1974/2006, ki Komisiji omogoča preverjanje usklajenosti in verodostojnosti izračunov,

—	podroben opis nacionalnega izvajanja minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ustreznih obveznih zahtev, navedenih v točki 5.3.2.1 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1974/2006,

—

opis metodologije ter agronomskih predpostavk in parametrov (vključno z opisom temeljnih zahtev v skladu s členom 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so pomembne za vsako vrsto obveznosti), uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo: (a) dodatne stroške in (b) izgube dohodka zaradi sprejete obveznosti; kadar je to ustrezno, se pri tej metodologiji upošteva pomoč, odobrena na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009; kadar je to ustrezno, se upošteva pretvorbena metoda, uporabljena za druge enote v skladu s členom 27(9) Uredbe (ES) št. 1974/2006,

—	zneski podpore,

—	po potrebi informacije iz pete in šeste alinee točke 5.3.2.1.4 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1974/2006.

PRILOGA II

Vsebina informacij, ki jih je treba vključiti v letno poročilo o vzajemnih skladih, kot je določeno v členu 5(4)

—	seznam akreditiranih vzajemnih skladov in število povezanih kmetov na sklad,

—	po potrebi upravni stroški, nastali pri vzpostavljanju novih vzajemnih skladov,

—	vir financiranja v skladu s členom 69(6)(a) ali (c) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter po potrebi znesek uporabljenega linearnega znižanja in zadevnih plačil,

—	vrste ekonomskih izgub, za katere se izplača nadomestilo, razčlenjene po posameznih akreditiranih skladih in vzrokih, kot je navedeno v členu 71(1) navedene uredbe,

—	za vsak akreditiran sklad število kmetov, ki se jim izplača nadomestilo, razčlenjeno po vrstah ekonomske izgube in vzrokih, kot je navedeno v členu 71(1) navedene uredbe,

—	izdatki vsakega akreditiranega sklada, razčlenjeni po vrstah ekonomske izgube,

—	odstotek in znesek, ki se izplača iz posameznega sklada za finančni prispevek iz člena 71(7) navedene uredbe, ter

—	kakršne koli izkušnje, pridobljene pri izvajanju ukrepa posebne podpore v vzajemnih skladih.

PRILOGA III

Zneski iz člena 15(1), kot so izračunani na podlagi člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009

(v milijonih EUR)
Belgija	8,6
Danska	15,8
Nemčija	42,6
Irska	23,9
Grčija	74,3
Španija	144,4
Francija	97,4
Italija	144,9
Luksemburg	0,8
Malta	0,1
Nizozemska	31,7
Avstrija	11,9
Portugalska	21,7
Finska	4,8
Slovenija	2,4
Švedska	13,9
Združeno kraljestvo	42,8

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/26

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 640/2009

z dne 22. julija 2009

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES (1) z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Direktive 2005/32/ES mora Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo ter imajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)	V prvi alinei člena 16(2) Direktive 2005/32/ES je določeno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo po potrebi sprejme izvedbeni ukrep za izdelke, ki se uporabljajo pri sistemih elektromotorjev.

(3)

Elektromotorji so najpomembnejša vrsta električne obremenitve v industrijah Skupnosti, v katerih se motorji uporabljajo v proizvodnih procesih. Sistemi, v katerih se ti motorji uporabljajo, predstavljajo približno 70 % električne energije, ki jo porabi industrija. Skupni potencial za stroškovno učinkovito izboljšanje energetske učinkovitosti teh motornih sistemov znaša približno 20–30 %. Eden od glavnih dejavnikov pri takem izboljšanju je uporaba energetsko učinkovitih motorjev. Zaradi tega motorni sistemi in sistemi elektromotorjev predstavljajo prednostni izdelek, za katerega je treba uvesti zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(4)

Sistemi elektromotorjev vključujejo več izdelkov, ki rabijo energijo, kot so motorji, pogoni, črpalke ali ventilatorji. Motorji in pogoni s spremenljivo hitrostjo so pomemben del teh izdelkov. Zato ta uredba določa, da morajo biti nekatere vrste motorjev opremljene s pogoni s spremenljivo hitrostjo.

(5)

Veliko motorjev je vgrajenih v druge izdelke, ne da bi bili ločeno dani v promet ali uporabo v smislu člena 5 direktiv 2005/32/ES in 2006/42/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta. Da se doseže celoten potencial stroškovno učinkovitih energijskih prihrankov, morajo za motorje, vgrajene v druge izdelke, veljati določbe iz te uredbe.

(6)	Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je proučila tehnične, okoljske in ekonomske vidike elektromotorjev. Študija se je oblikovala skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz EU in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(7)

Pripravljalna študija je pokazala, da se elektromotorji dajejo na trg Skupnosti v velikih količinah, pri čemer je njihova poraba energije v fazi uporabe najpomembnejši okoljski vidik vseh faz življenjskega ciklusa, letna poraba električne energije pa je leta 2005 znašala 1 067 TWh, kar ustreza 427 Mt emisij CO2. Brez ukrepov za omejitev te porabe se predvideva, da bo poraba energije do leta 2020 narasla na 1 252 TWh. Zato je bilo sklenjeno, da se lahko poraba energije v življenjskem ciklusu in poraba električne energije v fazi uporabe bistveno izboljšata, zlasti če so motorji s spremenljivo hitrostjo in aplikacijami obremenitve opremljeni s pogoni.

(8)	Pripravljalna študija kaže, da je poraba električne energije v fazi uporabe edini pomembni parameter okoljsko primerne zasnove, povezane z zasnovo izdelka iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES.

(9)	Izboljšave na področju električne energije, ki jo porabijo elektromotorji, je treba doseči z uporabo obstoječih stroškovno učinkovitih tehnologij, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami ter lahko znižajo skupne stroške nakupa in njihovega delovanja.

(10)	Zahteve za porabo energije motorjev v Skupnosti je treba uskladiti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, s čimer se prispeva k delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske učinkovitosti teh izdelkov.

(11)

Proizvajalcem je treba zagotoviti primeren časovni okvir, da spremenijo zasnovo izdelkov. Časovno načrtovanje mora biti tako, da se preprečijo negativni vplivi na funkcionalnost motorjev in se upoštevajo posledice v zvezi s stroški za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, pri čemer se zagotavlja pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(12)

Porabo energije je treba določiti na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznano stanje tehnike, vključno z usklajenimi standardi, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (3).

(13)

Zaradi te uredbe mora biti delež tehnologij na trgu, ki izboljšujejo vpliv elektromotorjev na okolje v njihovem življenjskem ciklusu, večji, s čimer bi se po ocenah do leta 2020 v življenjskem ciklusu elektromotorjev prihranilo 5 500 PJ (4) energije in 135 TWh električne energije v primerjavi s stanjem brez ukrepanja.

(14)	V skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(15)	Zaradi lažjega izvajanja preskusov skladnosti morajo proizvajalci predložiti informacije v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2005/32/ES.

(16)	Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva motorjev morajo proizvajalci zagotoviti ustrezne informacije o razstavljanju, recikliranju ali odstranitvi ob koncu njihove življenjske dobe.

(17)

Opredeliti je treba merila uspešnosti za trenutno dostopne tehnologije z visoko energetsko učinkovitostjo. Merila uspešnosti bodo pripomogla k zagotavljanju široke razpoložljivosti in enostavnega dostopa do informacij, zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter zelo majhnim družbam, kar dodatno olajšuje integracijo najboljših razvijalskih tehnologij za zmanjšanje porabe energije.

(18)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo pri dajanju v promet in uporabo motorjev, tudi kadar so vgrajeni v druge izdelke.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	motorje, zasnovane za delovanje, ko so popolnoma potopljeni v tekočino;

(b)	motorje, v celoti vgrajene v izdelek (na primer v menjalnik, črpalko, ventilator ali kompresor), energetske učinkovitosti katerih ni mogoče preskusiti ločeno od zadevnega izdelka;

(c)

motorje, posebej zasnovane za delovanje:

(i)	na višini nad 1 000 metrov nadmorske višine;

(ii)	pri temperaturi zraka v okolju nad 40 °C;

(iii)

pri najvišji obratovalni temperaturi nad 400 °C;

(iv)	pri temperaturi zraka v okolju pod – 15 °C za kateri koli motor ali pod 0 °C za motor z zračnim hlajenjem;

(v)	če je temperatura vodnega hladilnega sredstva pri vhodni odprtini izdelka pod 5 °C ali nad 25 °C;

(vi)	v potencialno eksplozivnih atmosferah, kot so opredeljene v Direktivi 94/9/ES Evropskega prlamenta in Sveta (5);

(d)	zaviralne motorje;

razen kar zadeva zahteve za zagotavljanje informacij iz točk 2(3) do (12) Priloge 1.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2005/32/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„Motor“ pomeni enohitrostni trifazni indukcijski elektromotor s kratkostično kletko in frekvenco 50 Hz ali 50/60 Hz, ki:

—	ima 2 do 6 polov,

—	ima nazivno napetost UN do 1 000 V,

—	ima nazivno moč PN med 0,75 kW in 375 kW,

—	se oceni na podlagi stalnega obratovanja.

„Pogon s spremenljivo hitrostjo“ pomeni elektronski pretvornik energije, ki stalno prilagaja električno energijo za napajanje elektromotorja, da se nadzoruje izhod mehanske energije motorja v skladu z navorom obremenitve (ki jo poganja motor), pri čemer se trifazno napajanje s frekvenco 50 Hz prilagaja spremenljivi frekvenci in napetosti, s katero se oskrbuje motor.

3.	„Motor s kratkostično kletko“ pomeni elektromotor brez krtačk, komutatorjev, drsnih obročev ali električnih konektorjev na rotorju.

4.	„Faza“ pomeni vrsto konfiguracije glavnega električnega napajanja.

5.	„Pol“ pomeni skupno število magnetnih severnih in južnih polov, ki jih proizvede rotirajoče magnetno polje motorja. S številom polov se določi osnovna hitrost motorja.

6.	„Stalno obratovanje“ pomeni sposobnost elektromotorja z vgrajenim hladilnim sistemom, da brez prekinitev obratuje pri nominalni obremenitvi pod svojim nazivnim maksimalnim dvigom temperature.

7.	„Zaviralni motor“ pomeni motor, opremljen z elektromehanično zavorno enoto, ki deluje neposredno na gred motorja brez sklopk.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo motorjev so določene v Prilogi I.

Vsaka zahteva za okoljsko primerno zasnovo se uporablja v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

1.	od 16. junija 2011 morajo motorji izpolnjevati najmanj stopnjo učinkovitosti motorja IE2, kot je določeno v točki 1 Priloge I;

od 1. januarja 2015:

(i)	motorji z nazivno močjo 7,5–375 kW morajo izpolnjevati najmanj stopnjo učinkovitosti IE3, kot je določeno v točki 1 Priloge I, ali izpolnjevati stopnjo učinkovitosti IE2, kot je določeno v točki 1 Priloge I, in biti opremljeni s pogonom s spremenljivo hitrostjo.

od 1. januarja 2017:

(i)	vsi motorji z nazivno močjo 0,75–375 kW morajo izpolnjevati stopnjo učinkovitosti IE3, kot je določeno v točki 1 Priloge I, ali izpolnjevati stopnjo učinkovitosti IE2, kot je določeno v točki 1 Priloge I, in biti opremljeni s pogonom s spremenljivo hitrostjo.

Zahteve za zagotavljanje informacij o motorjih so določene v Prilogi I. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se oceni in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge II.

Člen 4

Ocena skladnosti

Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2005/32/ES je sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti iz Priloge V k navedeni direktivi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES organi držav članic izvajajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše motorje, ki so trenutno na voljo na trgu, so navedena v Prilogi IV.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo najpozneje sedem let po začetku njene veljavnosti pregleda, pri čemer upošteva tehnološki napredek motorjev in pogonov, rezultate tega pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pregled bo vključeval učinkovitost virov, ponovno uporabo in recikliranje ter stopnjo merilne negotovosti.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(3) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(4) 1 TWh = 3,6 PJ.

(5) UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO MOTORJEV

1. ZAHTEVE ZA UČINKOVITOST MOTORJEV

Nominalne minimalne zahteve za učinkovitost motorjev so določene v tabelah 1 in 2.

Tabela 1

Nominalne minimalne učinkovitosti (η) za stopnjo učinkovitosti IE2 (50 Hz)

Izhodna moč kW	Število polov
Izhodna moč kW	2	4	6
0,75	77,4	79,6	75,9
1,1	79,6	81,4	78,1
1,5	81,3	82,8	79,8
2,2	83,2	84,3	81,8
3	84,6	85,5	83,3
4	85,8	86,6	84,6
5,5	87,0	87,7	86,0
7,5	88,1	88,7	87,2
11	89,4	89,8	88,7
15	90,3	90,6	89,7
18,5	90,9	91,2	90,4
22	91,3	91,6	90,9
30	92,0	92,3	91,7
37	92,5	92,7	92,2
45	92,9	93,1	92,7
55	93,2	93,5	93,1
75	93,8	94,0	93,7
90	94,1	94,2	94,0
110	94,3	94,5	94,3
132	94,6	94,7	94,6
160	94,8	94,9	94,8
200 do 375	95,0	95,1	95,0

Tabela 2

Nominalne minimalne učinkovitosti (η) za stopnjo učinkovitosti IE3 (50 Hz)

Izhodna moč kW	Število polov
Izhodna moč kW	2	4	6
0,75	80,7	82,5	78,9
1,1	82,7	84,1	81,0
1,5	84,2	85,3	82,5
2,2	85,9	86,7	84,3
3	87,1	87,7	85,6
4	88,1	88,6	86,8
5,5	89,2	89,6	88,0
7,5	90,1	90,4	89,1
11	91,2	91,4	90,3
15	91,9	92,1	91,2
18,5	92,4	92,6	91,7
22	92,7	93,0	92,2
30	93,3	93,6	92,9
37	93,7	93,9	93,3
45	94,0	94,2	93,7
55	94,3	94,6	94,1
75	94,7	95,0	94,6
90	95,0	95,2	94,9
110	95,2	95,4	95,1
132	95,4	95,6	95,4
160	95,6	95,8	95,6
200 do 375	95,8	96,0	95,8

2. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ O MOTORJIH

Od 16. junija 2011 morajo biti informacije o motorjih iz točk (1) do (12) jasno prikazane na:

(a)	tehnični dokumentaciji motorjev;

(b)	tehnični dokumentaciji izdelkov, v katere so vgrajeni motorji;

(c)	brezplačnih spletnih straneh proizvajalcev motorjev;

(d)	brezplačnih spletnih straneh proizvajalcev izdelkov, v katere so vgrajeni motorji.

Kar zadeva tehnično dokumentacijo, morajo biti informacije navedene v istem vrstnem redu kot v točkah (1) do (12). Dobesednega besedila s seznama ni treba ponavljati. Namesto z besedilom so informacije lahko prikazane z grafi, številkami ali simboli.

1.	Nominalna učinkovitost (η) pri polni, 75-odstotni in 50-odstotni nazivni obremenitvi in napetosti (UN);

2.	stopnja učinkovitosti: „IE2“ ali „IE3“;

3.	leto izdelave;

4.	naziv proizvajalca ali blagovna znamka, številka vpisa v register gospodarskih družb in sedež proizvajalca;

5.	številka modela izdelka;

6.	število polov motorja;

7.	nazivne izhodne moči ali razpon nazivne izhodne moči (kW);

8.	nazivne vhodne frekvence motorja (Hz);

9.	nazivne napetosti ali razpon nazivne napetosti (V);

10.	nazivne hitrosti ali razpon ocenjene hitrosti (rpm);

11.	informacije za razgradnjo, recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

12.

informacije o vrsti obratovalnih pogojev, za katere je motor posebej zasnovan:

(i)	nadmorske višine;

(ii)	temperature zraka v okolju, vključno za motorje z zračnim hlajenjem;

(iii)

temperatura vodnega hladilnega sredstva pri vhodni odprtini izdelka;

(iv)	najvišja obratovalna temperatura;

(v)	potencialno eksplozivne atmosfere.

Informacije iz točk 1, 2 in 3 morajo biti trajno označene na napisni tablici motorja ali v njeni bližini.

Informacij, navedenih v točkah 1–12 ni treba objaviti na brezplačnih spletnih straneh proizvajalca motorja za po meri izdelane motorje s posebno mehansko in električno zasnovo, proizvedene na zahtevo kupca. Informacije o obvezni zahtevi, da morajo biti motorji, ki ne izpolnjujejo stopnje učinkovitosti IE3, opremljeni s pogonom s spremenljivo hitrostjo, morajo biti jasno prikazane na napisni tablici in v tehnični dokumentaciji motorja:

(a)	od 1. januarja 2015 za motorje z nazivno močjo 7,5–375 kW;

(b)	od 1. januarja 2017 za motorje z nazivno močjo 0,75–375 kW.

Proizvajalci v tehnični dokumentaciji zagotovijo informacije glede vseh posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, vgradnji, vzdrževanju ali uporabi motorjev s pogoni s spremenljivo hitrostjo, vključno z informacijami o tem, kako zmanjšati električna in magnetna polja pogonov s spremenljivo hitrostjo.

3. OPREDELITEV POJMOV ZA NAMENE PRILOGE I

1.	„Nominalna minimalna učinkovitost“ (η) pomeni učinkovitost pri polni nazivni obremenitvi in napetosti brez odstopanja.

2.	„Odstopanje“ pomeni največjo dovoljeno razliko med rezultatom preskusnih meritev katerega koli motorja in prijavljeno vrednostjo na napisni tablici ali v tehnični dokumentaciji.

PRILOGA II

MERITVE IN IZRAČUNI

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo z zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, referenčne številke katerih so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Izpolnjevati morajo vse naslednje tehnične parametre.

Energetska učinkovitost je razmerje med mehansko izhodno močjo in električno vhodno močjo.

Stopnja učinkovitosti motorja, kot je opredeljena v Prilogi I, se določi na podlagi nazivne izhodne moči (PN), nazivne napetosti (UN) in nazivne frekvence (fN).

Razlika med izhodno mehansko močjo in vhodno električno močjo nastaja zaradi izgub v motorju.

Določanje celotnih izgub se izvaja na podlagi ene od naslednjih metod:

—	merjenje celotnih izgub ali

—	določanje ločenih izgub za seštevanje.

PRILOGA III

POSTOPEK PREVERJANJA

Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge I.

1.	Organi države članice testirajo le eno samostojno enoto.

2.	Model se šteje kot skladen z določbami iz te uredbe, če se v rezultatih nominalne učinkovitosti motorja (η) izgube (1-η) ne razlikujejo od vrednosti iz Priloge I za več kot 15 % za razpon moči 0,75–150 kW in 10 % za razpon moči > 150–375 kW.

3.	Če se rezultat iz točke 2 ne doseže, organ za tržni nadzor naključno testira tri dodatne enote, razen za motorje, ki se izdelajo v manjših količinah kot pet na leto.

4.	Enak model se šteje kot skladen z določbami iz te uredbe, če se v povprečni nominalni učinkovitosti (η) izgube (1-η) treh enot iz točke 3 ne razlikujejo od vrednosti iz Priloge I za več kot 15 % za razpon moči 0,75–150 kW in 10 % za razpon moči > 150–375 kW.

5.	Če se rezultati iz točke 4 ne dosežejo, za model velja, da ni skladen s to uredbo.

Zaradi preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe države članice uporabljajo postopek iz Priloge II ter zanesljive, točne in ponovljive merilne metode, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, vključno z metodami, določenimi v standardih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA IV

OKVIRNA MERILA USPEŠNOSTI IZ ČLENA 6

Ob sprejetju te uredbe je bila najboljša dostopna tehnologija na trgu za motorje opredeljena v okviru stopnje IE3 ali motorja IE3, opremljenega s pogonom s spremenljivo hitrostjo, kot je določeno v Prilogi I.

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/35

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 641/2009

z dne 22. julija 2009

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Direktive 2005/32/ES mora Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo za izdelke, ki rabijo energijo in imajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Prva alinea člena 16(2) Direktive 2005/32/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in meril iz člena 15(2) navedene direktive ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo, kot je ustrezno, uvedla izvedbeni ukrep, ki se bo nanašal na naprave v sistemu elektromotorjev ter naprave za ogrevanje, kot so črpalke.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike črpalk, ki se običajno uporabljajo v zgradbah. Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Skupnosti in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)	Črpalke porabijo veliko energije v ogrevalnih sistemih v zgradbah. Poleg tega večina standardnih črpalk deluje neprestano, ne glede na ogrevalne potrebe. Črpalke so zato eden od prednostnih proizvodov, za katere je treba vzpostaviti zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(5)	Okoljski vidik črpalk, ki je v tej uredbi opredeljen kot pomemben, je poraba električne energije v fazi delovanja.

(6)

Pripravljalna študija kaže, da je letno v Skupnosti danih v promet približno 14 milijonov črpalk in da je njihov najpomembnejši okoljski učinek od vseh faz življenjskega ciklusa prav faza delovanja s porabo energije, ki znaša v letu 2005 50 TWh, kar ustreza 23 milijonom ton emisij CO2. Poraba elektrike naj bi se do leta 2020 brez uvedbe posebnih ukrepov predvidoma povečala na 55 TWh. Pripravljalna študija kaže, da je porabo električne energije mogoče znatno znižati.

(7)	Pripravljalna študija kaže, da zahteve glede drugih parametrov okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES niso potrebne, ker je poraba električne energije pri črpalkah v fazi delovanja daleč najpomembnejši okoljski vidik.

(8)	Učinkovitost črpalk je treba izboljšati z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki lahko znižajo skupne stroške nabave in delovanja črpalk.

(9)	Zahteve glede porabe električne energije za črpalke je treba uskladiti na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo po vsej Skupnosti, kar bo prispevalo k učinkovitemu delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske učinkovitosti teh proizvodov.

(10)	Za povečanje ponovne uporabe in recikliranja črpalk morajo proizvajalci zagotoviti informacije o montaži in razstavljanju črpalk.

(11)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele negativno vplivati na funkcionalnost črpalk ter na zdravje, varnost in okolje. Zlasti morajo prednosti zaradi manjše porabe električne energije med fazo delovanja več kot odtehtati morebitne dodatne vplive na okolje med proizvodnjo.

(12)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uvesti postopoma, da bi proizvajalcem dali na voljo dovolj časa, da po potrebi preoblikujejo proizvode, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje za uvedbo teh zahtev mora biti tako, da se preprečijo negativni vplivi na funkcionalnost črpalk na trgu in se upoštevajo vplivi na stroške proizvajalcev, predvsem za majhna in srednje velika podjetja, ter je obenem zagotovljeno pravočasno doseganje ciljev uredbe.

(13)

Ocena skladnosti in meritev ustreznih parametrov proizvoda je treba izvesti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, vključno z usklajenimi standardi, kadar so na voljo, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, kot so navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (2), in predpise o storitvah informacijske družbe.

(14)	Ta uredba mora hitro zagotoviti dajanje v promet tehnologij, ki znižujejo vpliv črpalk v njihovem življenjskem ciklusu na okolje, kar naj bi po ocenah do leta 2020 privedlo do prihranka električne energije 23 TWh, kar je 11 Mt ekvivalenta CO2, v primerjavi s stanjem brez ukrepanja.

(15)	V skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(16)	Da bi olajšali preverjanje skladnosti, morajo proizvajalci zagotoviti podatke v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah IV in V k Direktivi 2005/32/ES.

(17)	Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše dostopne tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti življenjskega ciklusa črpalk.

(18)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in obseg

1. Ta uredba vzpostavlja zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	črpalke za pitno vodo, razen v zvezi z zahtevami po informacijah iz točke 2(4) Priloge I;

(b)

obtočne črpalke, namenjene vgradnji v izdelke, dane v promet najpozneje 1. januarja 2020, kot nadomestek za enake obtočne črpalke, namenjene vgradnji v izdelke, in dane v promet najpozneje 1. avgusta 2015. Na nadomestku ali njegovi embalaži mora biti jasno naveden izdelek, za katerega je črpalka namenjena.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg ustreznih opredelitev, določenih v členu 2 Direktive 2005/32/ES, se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„črpalka“ pomeni obtočno črpalko, z naznačeno hidravlično izhodno močjo med 1 W in 2 500 W, ki je namenjena za uporabo v sistemih ogrevanja ali v sekundarnih vodih razdelilnih sistemov hlajenja;

2.	„obtočna črpalka“ je črpalka, pri kateri je os motorja neposredno povezana z rotorjem, motor pa potopljen v tekočino, ki se črpa;

3.	„samostojna obtočna črpalka“ pomeni črpalko, namenjeno za delovanje neodvisno od izdelka;

4.	„izdelek“ pomeni napravo, ki proizvaja oziroma prenaša toploto;

5.	„črpalka za pitno vodo“ pomeni črpalko, ki je posebej oblikovana za ponovno kroženje pitne vode, kot je določeno v Direktivi Sveta 98/83/ES (3).

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za črpalke so določene v Prilogi I.

Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se meri v skladu z zahtevami iz točke 1 Priloge II.

Metoda izračuna indeksa energetske učinkovitosti črpalk je določena v točki 2 Priloge II.

Člen 4

Ocenjevanje skladnosti

Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2005/32/ES je notranji nadzor zasnove iz Priloge IV k tej direktivi ali sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti iz Priloge V k navedeni direktivi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju preverjanj tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES organi držav članic za zahteve iz Priloge I k tej uredbi izvajajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše črpalke, dostopne na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 7

Pregled

Komisija pred 1. januarjem 2012 ponovno pregleda metodologijo izračuna indeksa energetske učinkovitosti črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, kot je določena v točki 2 Priloge II k tej uredbi.

Pred 1. januarjem 2017 ponovno pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka. Pregled bo vključeval oceno vrste zasnove, ki lahko olajša ponovno uporabo in recikliranje.

Rezultati ponovnega pregleda bodo predstavljeni Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

1.	od 1. januarja 2013 samostojne obtočne črpalke izpolnijo raven učinkovitosti iz točke 1(1) Priloge I, razen tiste, ki so posebej namenjene za primarne vode toplotnih sončnih sistemov in toplotnih črpalk;

2.	od 1. avgusta 2015 samostojne obtočne črpalke in obtočne črpalke, namenjene vgradnji v izdelke, izpolnijo raven učinkovitosti iz točke 1(2) Priloge I.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(3) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

1. ZAHTEVE ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST

1.	Od 1. januarja 2013 imajo samostojne obtočne črpalke, razen tistih, ki so posebej namenjene za primarne vode toplotnih sončnih sistemov in toplotnih črpalk, indeks energetske učinkovitosti (EEI), ki se izračuna v skladu s točko 2 Priloge II, največ 0,27.

2.	Od 1. avgusta 2015 imajo samostojne obtočne črpalke in obtočne črpalke, namenjene vgradnji v izdelke, indeks energetske učinkovitosti (EEI), ki se izračuna v skladu s točko 2 Priloge II, največ 0,23.

2. POTREBNE INFORMACIJE O PROIZVODU

Od 1. januarja 2013

1.	se indeks energetske učinkovitosti črpalk, ki se izračuna v skladu s Prilogo II, navede na ploščici z imenom proizvoda in njegovi embalaži ter v tehnični dokumentaciji: „EEI ≤ 0,[xx]“;

2.	se navedejo naslednje informacije: „Merilo uspešnosti za najučinkovitejše črpalke je EEI ≤ 0,20.“;

3.	so informacije o razgradnji, recikliranju ali odstranitvi ob koncu življenjske dobe sestavnih delov ali materialov dostopne obratom za ravnanje z odpadki;

4.	se na embalaži in v tehnični dokumentaciji črpalk za pitno vodo navede: „Ta črpalka je primerna samo za pitno vodo.“

Proizvajalec navede podatke o montaži, uporabi in vzdrževanju črpalke, da bi zmanjšal njen vpliv na okolje.

Zgoraj navedene informacije se vidno prikažejo na prosto dostopnih spletiščih proizvajalcev črpalk.

PRILOGA II

MERILNE METODE IN METODOLOGIJE IZRAČUNA INDEKSA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

1. MERILNE METODE

Za namen skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se merjenja izvedejo s pomočjo zanesljivega, točnega in ponovljivega postopka merjenja, ki upošteva splošno priznane, najsodobnejše merilne metode, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

2. METODOLOGIJA IZRAČUNA INDEKSA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Metodologija izračuna indeksa energetske učinkovitosti (EEI) za črpalke je:

1.	Če ima črpalka več kot eno nastavitev manometrične višine in pretoka, izmeriti črpalko ob maksimalni nastavitvi. „Manometrična višina“ (H) pomeni višino črpalke (v metrih) v določeni točki delovanja. „Pretok“ (Q) pomeni hitrost pretoka količine vode skozi črpalko (m3/h).

2.	Najti točko, kjer je Q · H največji, in določiti pretok in manometrično višino na tej točki: Q100 % in H100 % .

Izračunati hidravlično moč Phyd na tej točki.

„Hidravlična moč“ pomeni aritmetični zmnožek pretoka (Q), višine (H) in pretvorbenega faktorja za prilagoditev enot, uporabljenih pri izračunu.

„Phyd“ pomeni hidravlično moč, ki jo daje črpalka tekočini pri črpanju v določeni točki delovanja (v vatih).

Izračunati referenčno moč:

Pref = 1,7 · Phyd + 17 · (1 – e–0,3 · Phyd ), 1 W ≤ Phyd ≤ 2 500 W

„Referenčna moč“ pomeni razmerje med hidravlično močjo in električno močjo črpalke ob upoštevanju odvisnosti med učinkovitostjo črpalke in njeno velikostjo.

„Pref“ pomeni črpalkino referenčno moč (v vatih).

5.	Določiti referenčno krivuljo kontrole kot ravno črto med točkami: (Q 100 %, H 100 %) in (Q 0 %, )

6.	Izbrati nastavitev črpalke, ki bo zagotavljala, da črpalka na izbrani krivulji doseže največjo točko ( Q · H = največja točka).

7.	Izmeriti P1 in H na pretokih: Q100 % , 0,75 · Q100 % , 0,5 · Q100 % , 0,25 · Q100 % . „P1“ pomeni električno moč (v vatih), ki jo porabi črpalka v določeni točki delovanja.

8.	Izračunati v teh pretokih: , if Hmeas ≤ Href PL = P1,meas, if Hmeas > Href kjer je Href manometrična višina na referenčni krivulji kontrole ob različnih pretokih.

Ob uporabi PL in tega profila obremenitve:

Pretok [%]	Čas [%]
100	6
75	15
50	35
25	44

izračunati ponderirano povprečno moč PL,avg :

PL,avg = 0,06 · PL,100 % + 0,15 · PL,75 % + 0,35 · PL,50 % + 0,44 · PL,25 %

Izračunati indeks energetske učinkovitosti (1):

Formula , where C20 % = 0,49

(1) CXX % je faktor povečanja, ki zagotovi, da ima ob določitvi faktorja povečanja samo XX % črpalk določene vrste EEI ≤ 0,20.

PRILOGA III

POSTOPEK PREVERJANJA

Za preverjanje usklajenosti z zahtevami iz Priloge I organi držav članic uporabijo postopek merjenja in izračuna iz Priloge II.

Organi države članice preskusijo samo eno črpalko. Če indeks energetske učinkovitosti za več kot 7 % presega vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec, se meritve izvedejo še na treh črpalkah. Za model se šteje, da je v skladu, če aritmetična sredina izmerjenih vrednosti za zadnje tri črpalke ne presega vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec, za več kot 7 %.

V nasprotnem pa se šteje, da model ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

Poleg postopka iz te priloge organi držav članic uporabijo zanesljive, točne in ponovljive metode merjenja, ki upoštevajo splošno priznane, najsodobnejše merilne metode, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA IV

OKVIRNA MERILA USPEŠNOSTI

Ob sprejetju te uredbe je merilo uspešnosti za najboljšo tehnologijo na trgu črpalk EEI ≤ 0,20.

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/42

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 642/2009

z dne 22. julija 2009

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija mora v skladu z Direktivo 2005/32/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, obsegajo pomemben del prodaje in trgovine, imajo pomemben vpliv na okolje ter pomenijo velike možnosti za izboljšanje vpliva na okolje brez čezmernih stroškov.

(2)	V prvi alinei člena 16(2) Direktive 2005/32/ES je določeno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom po potrebi sprejme izvedbene ukrepe za potrošno elektroniko.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in gospodarske vidike televizorjev. Študija je bila pripravljena skupaj z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz Skupnosti in tretjih držav, medtem ko so rezultati javno dostopni na spletišču Komisije EUROPA.

(4)	Televizorji so glede porabe električne energije pomembna skupina potrošniških elektronskih izdelkov, zato so prednostna naloga politike za okoljsko primerno zasnovo.

(5)	Okoljski vidik televizorjev, ki je v tej uredbi opredeljen kot pomemben, je poraba električne energije v fazi uporabe.

(6)

Letna poraba električne energije televizorjev je bila leta 2007 v Skupnosti ocenjena na 60 TWh, kar ustreza 24 Mt (milijonom ton) emisij CO2. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi za omejitev te porabe, se bo poraba električne energije do leta 2020 predvidoma povečala na 132 TWh. Pripravljalna študija je pokazala, da bi lahko bistveno zmanjšali porabo električne energije v fazi uporabe.

(7)

Drugi pomembni okoljski vidiki se nanašajo na nevarne snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji televizorjev, in na odpadke, ki nastanejo pri odstranitvi televizorjev ob koncu življenjske dobe. Izboljšave s tem povezanega vpliva na okolje so obravnavane v Direktivi 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (OEEO) (2) ter Direktivi 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (3), zato njihova nadaljnja obravnava v tej uredbi ni potrebna.

(8)	Pripravljalna študija je pokazala, da zahteve glede drugih parametrov za okoljsko primerno zasnovo iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES niso nujne.

(9)	Manjša poraba električne energije televizorjev je mogoča/izvedljiva z uporabo obstoječih nezaščitenih in stroškovno učinkovitih tehnologij, kar bi zmanjšalo skupne nabavne in obratovalne stroške televizorjev.

(10)	Zahteve glede porabe električne energije za televizorje je treba uskladiti po vsej Skupnosti na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo, kar bo prispevalo k učinkovitemu delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske učinkovitosti teh izdelkov.

(11)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele negativno vplivati na funkcionalnost izdelka ter na zdravje, varnost in okolje. Zlasti morajo prednosti zaradi manjše porabe električne energije v fazi uporabe več kot odtehtati morebitne dodatne vplive na okolje med proizvodnjo.

(12)

Postopna uveljavitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi morala proizvajalcem zagotoviti primeren časovni okvir za prilagoditev njihovih izdelkov. Časovno bi jo bilo treba razporediti tako, da bi se izognili negativnim vplivom na funkcionalnost opreme na trgu in bi se upoštevali stroškovni učinki na proizvajalce, predvsem na mala in srednje velika podjetja, pri čemer bi hkrati zagotovili pravočasno doseganje ciljev Uredbe.

(13)

Zadevne parametre izdelka je treba meriti z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi merilnimi postopki, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše priznane merilne metode, vključno z morebitnimi usklajenimi standardi, ki so jih sprejeli evropski organi za standardizacijo, našteti v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (4).

(14)	S to uredbo se morajo na trgu bolj uveljaviti tehnologije, ki zmanjšujejo vpliv televizorjev na okolje, s čimer bi po ocenah do leta 2020 prihranili 28 TWh električne energije v primerjavi s stanjem brez sprejetja kakršnih koli ukrepov.

(15)	V skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES je treba v tej uredbi določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(16)	Da bi olajšali ocenjevanje skladnosti, morajo proizvajalci zagotoviti informacije v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2005/32/ES, če se te informacije nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(17)

Trenutno najboljša energetska učinkovitost v stanju delovanja in zmanjšani vplivi na okolje, povezani z uporabo nevarnih snovi, so opredeljeni v Odločbi Komisije 2009/300/ES z dne 12. marca 2009 o določitvi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje televizorjem (5). Ta navedba bo pripomogla k zagotavljanju široke razpoložljivosti in lahkega dostopa do informacij, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter zelo majhne družbe, kar bo dodatno olajšalo vgrajevanje najboljših razvijalskih tehnologij za zmanjšanje vpliva televizorjev na okolje. V tej uredbi se zato ne smejo opredeliti merila uspešnosti za najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(18)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki bodo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti (6) veljale od 7. januarja 2013, bi morale za televizorje veljati že prej, kot je določeno v navedeni uredbi, ker je pri njih mogoče hitreje uvesti tehnologije, ki so v skladu z njenimi določbami, kar omogoča dodatne prihranke energije. Uredba (ES) št. 1275/2008 se torej ne bi smela uporabljati za televizorje in bi jo bilo treba ustrezno spremeniti.

(19)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje televizorjev na trg.

Člen 2

Opredelitve

Poleg opredelitev iz Direktive 2005/32/ES se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„televizor“ pomeni televizijski sprejemnik ali televizijski zaslon;

„televizijski sprejemnik“ pomeni izdelek, namenjen predvsem prikazovanju in sprejemanju avdiovizualnih signalov, ki se daje na trg pod eno oznako modela ali sistema ter je sestavljen iz

(a)

zaslona,

(b)	najmanj ene sprejemne enote/sprejemnika in možnih dodatnih funkcij za shranjevanje in/ali prikazovanje podatkov, kot so digitalni vsestranski disk (DVD), trdi disk (HDD) ali videorekorder (VCR), kot ene same enote z zaslonom ali kot ene ločene enote ali več ločenih enot;

„televizijski zaslon“ pomeni izdelek, namenjen prikazovanju videosignalov iz različnih virov, vključno s televizijskimi radiodifuznimi signali, na vgrajenem zaslonu, ki lahko upravlja in reproducira avdiosignale iz zunanje naprave, povezane prek standardizirane opreme za prenos videosignalov, ki vključuje Cinch (komponentni, kompozitni), SCART, HDMI in prihodnje brezžične standarde (razen nestandardizirane opreme za prenos videosignalov, kot sta DVI in SDI), vendar ne more sprejemati in obdelovati radiodifuznih signalov;

4.	„stanje delovanja“ je stanje, v katerem je televizor priključen na električno omrežje ter proizvaja zvok in sliko;

5.	„domači način“ je nastavitev televizorja, ki jo proizvajalec priporoča za običajno domačo rabo;

„stanje pripravljenosti“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem, je za predvideno delovanje odvisna od dovajanja energije iz električnega omrežja in omogoča zgolj naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas:

—	funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali

—	prikaz informacij ali stanja na zaslonu;

„stanje izključenosti“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije, vključuje pa tudi:

(a)	stanja, v katerih je zgolj prikazano stanje izključenosti;

(b)	stanja, ki omogočajo zgolj funkcije, namenjene zagotavljanju elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

8.	„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno s stanjem delovanja, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki omogoča dodatne funkcije, vključno s stanjem delovanja;

9.	„prikaz informacij ali stanja na zaslonu“ je stalna funkcija, s katero se zagotavljajo informacije ali prikazuje stanje opreme na zaslonu, vključno z urami;

10.	„obvezni meni“ je vrsta nastavitev televizorja, ki so tovarniško prednastavljene in med katerimi mora uporabnik ob prvem vklopu televizorja izbrati določeno nastavitev;

11.	„polna HD-ločljivost“ je ločljivost zaslona s številom slikovnih pik vsaj 1 920 × 1 080.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo televizorjev so navedene v Prilogi I.

Izpolnjevanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo se meri v skladu z metodami iz Priloge II.

Člen 4

Ocena skladnosti

Za postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2005/32/ES se določi notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

Tehnična dokumentacija, ki jo je treba predložiti za oceno skladnosti, je navedena v točki (1) dela 5 Priloge I k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Preverjanja se izvajajo v skladu s postopkom preverjanja iz Priloge III.

Člen 6

Pregled

Komisija pregleda to uredbo najpozneje tri leta po začetku veljavnosti glede na tehnološki napredek, pri čemer rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo.

Člen 7

Sprememba Uredbe (ES) št. 1275/2008

Točka (3) Priloge I k Uredbi (ES) št. 1275/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 8

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 1 dela 1, dela 3 in dela 4 ter točke 2 dela 5 Priloge I veljajo od 20. avgusta 2010.

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 2 dela 1 Priloge I veljajo od 1. aprila 2012.

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točk 1(a) do (d) dela 2 Priloge I veljajo od 7. januarja 2010.

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točk 2(a) do (e) dela 2 Priloge I veljajo od 20. avgusta 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2) UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(3) UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(4) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(5) UL L 82, 28.3.2009, str. 3.

(6) UL L 339, 18.12.2008, str. 45.

(7) UL L 390, 31.12.2004, str. 24.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

1. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V STANJU DELOVANJA

Od 20. avgusta 2010:

Poraba električne energije televizorja v stanju delovanja z vidno površino zaslona A, izraženo v dm2, ne sme presegati naslednjih vrednosti:

	Polna HD-ločljivost	Vse druge ločljivosti
Televizijski sprejemniki	20 W + A · 1,12 · 4,3224 W/dm2	20 W + A · 4,3224 W/dm2
Televizijski zasloni	15 W + A · 1,12 · 4,3224 W/dm2	15 W + A · 4,3224 W/dm2

OD 1. aprila 2012:

Poraba električne energije televizorja v stanju delovanja z vidno površino zaslona A, izraženo v dm2, ne sme presegati naslednjih vrednosti:

	Vse ločljivosti
Televizijski sprejemniki	16 W + A · 3,4579 W/dm2
Televizijski zasloni	12 W + A · 3,4579 W/dm2

2. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V STANJU PRIPRAVLJENOSTI/IZKLJUČENOSTI

Od 7. januarja 2010:

(a)	Poraba električne energije v „stanju izključenosti“: Poraba električne energije v katerem koli stanju televizorja ne sme presegati 1,00 W.

(b)

Poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

Poraba električne energije v katerem koli stanju televizorja, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa s prikazom omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 1,00 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju televizorja, ki omogoča samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 2,00 W.

(c)

Možnost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

Televizorji morajo omogočati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je televizor povezan z električnim omrežjem.

(d)

Za televizijske sprejemnike, sestavljene iz zaslona, najmanj ene sprejemne enote/sprejemnika in možnih dodatnih funkcij za shranjevanje in/ali prikazovanje podatkov, kot so digitalni vsestranski disk (DVD), trdi disk (HDD) ali videorekorder (VCR), kot ene ločene enote ali več ločenih enot, se posamično za zaslon in ločeno enoto ali enote uporabljajo točke od (a) do (c).

Od 20. avgusta 2011:

(a)

Poraba električne energije v „stanju izključenosti“:

Poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti televizorjev ne sme presegati 0,30 W, razen če je izpolnjen pogoj iz naslednjega odstavka.

Za televizorje z dobro vidnim stikalom, ki ob izklopu omogoči stanje televizorja s porabo energije, ki ne presega 0,01 W, poraba električne energije v katerem koli drugem stanju izključenosti televizorja ne sme presegati 0,50 W.

(b)

Poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

Poraba električne energije v katerem koli stanju televizorja, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali omogoča samo funkcijo ponovnega vklopa s prikazom omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W.

(c)

Možnost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

(d)

Samodejni odklop napajanja

Televizorji omogočajo funkcijo z naslednjimi značilnostmi:

(i)

televizor po največ štirih urah v stanju delovanja, ki sledi zadnjemu posegu uporabnika in/ali spremembi kanala, samodejno preklopi iz stanja delovanja v

—	stanje pripravljenosti ali

—	stanje izključenosti ali

—	drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti.

(ii)	Na televizorju se pred samodejnim preklopom iz stanja delovanja v zadevno stanje/način prikaže opozorilno sporočilo.

Ta funkcija se nastavi kot privzeta.

(e)

Za televizijske sprejemnike, sestavljene iz zaslona, najmanj ene sprejemne enote/sprejemnika in možnih dodatnih funkcij za shranjevanje in/ali prikazovanje podatkov, kot so digitalni vsestranski disk (DVD), trdi disk (HDD) ali videorekorder (VCR), kot ločene enote, se posamično za zaslon in ločeno enoto uporabljajo točke od (a) do (d).

3. „DOMAČI NAČIN“ ZA TELEVIZORJE Z OBVEZNIM MENIJEM

Od 20. avgusta 2010:

Televizorji z obveznim menijem ob prvem vklopu televizorja omogočajo „domači način“ v obveznem meniju, ki je privzeta izbira ob prvem vklopu televizorja. Če uporabnik ob prvem vklopu televizorja ne izbere „domačega načina“, ampak kak drug način, se mu za potrditev take izbire ponudi postopek druge izbire.

4. RAZMERJE NAJVIŠJE SVETILNOSTI

Od 20. avgusta 2010:

—	Televizorji brez obveznega menija: najvišja tovarniško nastavljena svetilnost televizorja v stanju delovanja ne sme biti nižja od 65 % najvišje svetilnosti najsvetlejšega načina v stanju delovanja, ki ga omogoča televizor.

—	Televizorji z obveznim menijem: najvišja svetilnost v stanju domačega načina ne sme biti nižja od 65 % najvišje svetilnosti najsvetlejšega načina v stanju delovanja, ki ga omogoča televizor.

5. INFORMACIJE, KI JIH MORAJO ZAGOTOVITI PROIZVAJALCI

Tehnična dokumentacija mora za namene ocene skladnosti v skladu s členom 5 vsebovati naslednje elemente:

(a)

preskusne parametre za meritve

—	temperaturo okolja,

—	preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),

—	celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja,

—	vhodno vtičnico za preskusne avdio- in videosignale,

—	informacije in dokumentacijo o uporabljenih instrumentih, ureditvah in tokokrogih za preskušanje električne energije;

(b)

stanje delovanja

—	podatke o porabi električne energije v vatih, zaokroženi na eno decimalno mesto za meritve porabe električne energije do 100 W in na prvo celo število za meritve porabe električne energije, večje od 100 W,

—	značilnosti dinamičnega videosignala za radiodifuzne vsebine, ki obsegajo tipične televizijske radiodifuzne vsebine,

—	zaporedje korakov za zagotavljanje stabilne porabe električne energije,

—	za televizorje z obveznim menijem tudi v odstotkih izraženo razmerje med najvišjo svetilnostjo v domačem načinu in najvišjo svetilnostjo najsvetlejšega stanja delovanja, ki ga omogoča televizor,

—	za televizijske zaslone tudi opis ustreznih značilnosti sprejemne enote, uporabljene pri meritvah;

(c)

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti

—	podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na drugo decimalno mesto,

—	uporabljeno merilno metodo,

—	opis izbire ali programiranja načina,

—	zaporedje dogodkov, ki so potrebni, da oprema samodejno spremeni stanje;

(d)	samodejni odklop napajanja trajanje stanja delovanja, preden televizor samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije v stanju pripravljenosti in/ali izključenosti;

(e)	nevarne snovi če televizor vsebuje živo srebro ali svinec: vsebnost živega srebra, prikazana kot X,X mg, in prisotnost svinca.

Od 20. avgusta 2010:

Naslednje informacije morajo biti javno dostopne na prosto dostopnih spletnih mestih:

—	podatki o porabi električne energije v stanju delovanja v vatih, zaokroženi na eno decimalno mesto za meritve porabe električne energije do 100 W in na prvo celo število za meritve porabe električne energije, večje od 100 W;

—	za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti podatki o porabi električne energije v vatih, zaokroženi na dve decimalni mesti;

—	za televizorje brez obveznega menija: razmerje najvišje svetilnosti v stanju delovanja televizorja po tovarniških nastavitvah in najvišja svetilnost najsvetlejšega stanja delovanja, ki ga omogoča televizor, izražena v odstotkih in zaokrožena na prvo celo število;

—	za televizorje z obveznim menijem: v odstotkih izraženo razmerje med najvišjo svetilnostjo v domačem načinu in najvišjo svetilnostjo najsvetlejšega stanja delovanja, ki ga omogoča televizor, zaokroženo na prvo celo število;

—	če televizor vsebuje živo srebro ali svinec: vsebnost živega srebra, prikazana kot X,X mg, in prisotnost svinca.

PRILOGA II

MERITVE

1. Meritve porabe električne energije v stanju delovanja

Meritve porabe električne energije, navedene v delu 1 Priloge I, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje.

(a)	Meritve se izvajajo z uporabo zanesljivega, natančnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod.

(b)

Pogoji za televizorje pri meritvah porabe električne energije v stanju delovanja:

—	Televizijski sprejemniki brez obveznega menija: poraba električne energije, navedena v točkah 1 in 2, se izmeri v stanju delovanja televizorja po tovarniških nastavitvah, to pomeni, da so nastavitve svetlosti televizorja takšne, kot ji je proizvajalec določil za končnega uporabnika.

—	Televizijski sprejemniki z obveznim menijem: poraba električne energije, navedena v točkah 1 in 2, se izmeri v stanju „domačega načina“.

—

Televizijski zasloni brez obveznega menija: televizijski zaslon se priključi na ustrezno sprejemno enoto. poraba električne energije, navedena v točkah 1 in 2, se izmeri v stanju delovanja televizorja po tovarniških nastavitvah, kar pomeni, da so nastavitve svetlosti televizijskega zaslona takšne, kot ji je proizvajalec določil za končnega uporabnika. Poraba električne energije sprejemne enote pri meritvah porabe električne energije televizijskega zaslona ni pomembna.

—	Televizijski zasloni z obveznim menijem: televizijski zaslon se priključi na ustrezno sprejemno enoto. Poraba električne energije, navedena v točkah 1 in 2, se določi v stanju „domačega načina“.

(c)

Splošni pogoji:

—	Meritve se izvajajo pri temperaturi okolja 23 °C +/– 5 °C.

—	Meritve se izvajajo z uporabo dinamičnega videosignala za radiodifuzne vsebine, ki obsegajo tipične televizijske radiodifuzne vsebine. Meri se povprečna porabljena električna energija v 10 zaporednih minutah.

—

Meritve se izvedejo po tem, ko je televizor najmanj eno uro v stanju izključenosti in takoj zatem najmanj eno uro v stanju delovanja, končajo pa se po največ treh urah v stanju delovanja. Med trajanjem stanja delovanja je na zaslonu ves čas prikazan ustrezni videosignal. Pri televizorjih, za katere je znano, da se stabilizirajo v eni uri, so lahko ta obdobja krajša, če se lahko dokaže, da rezultat meritve ustreza 2 % rezultatov, ki bi bili sicer doseženi v navedenem času.

—	Negotovost pri meritvah je največ 2 % pri 95-odstotni zanesljivosti.

—	Pri opravljanju meritev mora biti funkcija avtomatske nastavitve svetlosti, če obstaja, izključena. Če funkcija avtomatske nastavitve svetlosti obstaja in je ni mogoče izključiti, se meritve opravijo tako, da svetloba pada neposredno na senzor za svetlobo okolja na ravni 300 luksov ali več.

2. Meritve porabe električne energije v stanju pripravljenosti/izključenosti

Meritve porabe električne energije, navedene v delu 2 Priloge I, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje.

(a)	Poraba električne energije, navedena v točkah 1(a) in (b) ter (2)(a) in (b), se določi na podlagi zanesljivega, natančnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod.

(b)	Negotovost pri meritvah električne energije 0,50 W ali več je največ 2 % pri 95-odstotni zanesljivosti. Negotovost pri meritvah električne energije, manjših od 0,50 W, je največ 0,01 W pri 95-odstotni zanesljivosti.

3. Meritve najvišje svetilnosti

Meritve najvišje svetilnosti, navedene v delu 4 Priloge I, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje.

(a)	Meritve se izvajajo z uporabo zanesljivega, natančnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod.

(b)

Najvišja svetilnost se meri z merilnikom svetilnosti na tistem delu zaslona, na katerem je prikazana popolnoma (100-odstotno) bela slika, ki je del preskusnega vzorca celozaslonskega preskusa, ki ne presega vrednosti povprečne višine slike, pri kateri začne sistem za uravnavanje svetilnosti zaslona omejevati moč.

(c)	Meritve razmerja svetilnosti se izvajajo brez motenja točke, ki jo merilnik svetilnosti zaznava na zaslonu med preklapljanjem med stanji, navedenimi v delu 4 Priloge I.

PRILOGA III

POSTOPEK PREVERJANJA

Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES za zahteve iz Priloge I uporabljajo naslednji postopek preverjanja.

1.	Organi države članice preskusijo samo eno enoto televizorja.

Za model velja, da izpolnjuje določbe iz Priloge I, če:

(a)	rezultat porabe električne energije v stanju delovanja ne presega veljavne mejne vrednosti iz točk 1 in 2 dela 1 Priloge I za več kot 7 % in

(b)	rezultati za stanje izključenosti/pripravljenosti ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti iz točk (1)(a) in (b) ter 2(a) in (b) dela 2 Priloge I za več kot 0,10 W ter

(c)	rezultat razmerja najvišje svetilnosti, določenega v delu 3 Priloge I, ni nižji od 60 %.

3.	Če se rezultati iz točke (2)(a) ali (b) ali (c) ne dosežejo, se preskusijo tri dodatne enote istega modela.

Po preskusu treh dodatnih enot istega modela za model velja, da izpolnjuje zahteve iz Priloge I, če:

(a)	povprečje rezultatov porabe električne energije v stanju delovanja za navedene tri enote ne presega veljavne mejne vrednosti iz točk 1 in 2 dela 1 Priloge I za več kot 7 % in

(b)	povprečje rezultatov za navedene tri enote v stanju izključenosti/pripravljenosti, kot je primerno, ne presega veljavnih mejnih vrednosti iz točke (1)(a) in (b) ter 2(a) in (b) dela 2 Priloge I za več kot 0,10 W ter

(c)	povprečje rezultatov za razmerje najvišje svetilnosti, določeno v delu 3 Priloge I, za navedene tri enote ni nižje od 60 %.

5.	Če se ne dosežejo rezultati iz točke (4)(a), (b) in (c), za model velja, da ne izpolnjuje zahtev.

Organi držav članic za namene ocenjevanja skladnosti z zahtevami uporabijo postopek iz Priloge II ter zanesljive, natančne in ponovljive merilne postopke ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod, vključno z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA IV

Seznam izdelkov, ki rabijo energijo in so zajeti v točki 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1275/2008

Radijski sprejemniki,

video kamere,

videorekorderji,

glasbeni stolpi,

avdio ojačevalniki,

sistemi za domači kino,

glasbeni instrumenti

in druga oprema za snemanje ali reproduciranje zvoka ali slik, vključno s signali ali drugačnimi tehnologijami za distribucijo zvoka in slike, ki ne poteka po telekomunikacijskih kanalih, razen televizorjev, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 642/2009.

23.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 191/53

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 643/2009

z dne 22. julija 2009

o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), ter zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 96/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. septembra 1996 o zahtevah po energetski učinkovitosti za gospodinjske električne hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije (2) predpisuje določbe glede gospodinjskih hladilnih aparatov. Zahteve, določene v tej direktivi, ki so se uporabljale od leta 1999, so zdaj zastarele.

(2)	V skladu z Direktivo 2005/32/ES Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje ter pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(3)

Prva alinea člena 16(2) Direktive 2005/32/ES določa, da mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, če je to primerno, sprejeti nov izvedbeni ukrep za gospodinjske hladilne aparate, ob razveljavitvi Direktive 96/57/ES.

(4)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike hladilnih naprav, ki se po navadi uporabljajo v gospodinjstvih. Študija je bila razvita skupaj z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz Skupnosti in tretjih držav, rezultati pa so bili objavljeni na spletni strani Komisije na strežniku EUROPA.

(5)	Energetsko učinkovitost absorpcijskih hladilnikov in termoelektričnih hladilnih aparatov, kot so mini ohlajevalniki pijače, je mogoče precej izboljšati. Zato je treba navedene aparate vključiti v to uredbo.

(6)	Okoljski vidiki, ki so opredeljeni kot pomembni za to uredbo, so poraba energije v fazi uporabe in funkcije izdelka, zasnovane zato, da se zagotovi okolju prijaznejša uporaba gospodinjskih hladilnih aparatov s strani končnega uporabnika.

(7)	Pripravljalna študija kaže, da zahteve glede drugih parametrov okoljsko primerne zasnove izdelkov, navedene v delu 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES, niso potrebne.

(8)

Letna poraba električne energije v Skupnosti pri izdelkih, ki jih ureja ta uredba, je bila v letu 2005 ocenjena na 122 TWh, kar ustreza 56 milijonom ton ekvivalenta CO2. Medtem ko se bo poraba energije gospodinjskih hladilnih aparatov do leta 2020 zmanjševala, se pričakuje, da se bo to zmanjševanje upočasnilo zaradi zastarelih zahtev in energijskih oznak. Zato možnost za varčevanje z energijo brez pretiranih stroškov ne bo uresničena, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi za posodobitev obstoječih zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov.

(9)	Poraba električne energije pri izdelkih, ki so predmet te uredbe, bi morala biti učinkovitejša ob uporabi obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki zmanjšujejo skupne stroške nakupa in obratovanja teh izdelkov.

(10)	Ta uredba bi morala hitro zagotoviti, da bodo v skladu z njo dani v promet energetsko učinkovitejši izdelki.

(11)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov ne bi smele vplivati na funkcionalnost z vidika končnega uporabnika in negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Koristi zmanjšanja porabe električne energije med fazo uporabe bi morale predvsem več kot izravnati kakršne koli dodatne okoljske vplive med proizvodnjo izdelkov, ki so predmet te uredbe.

(12)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov bi bilo treba uvesti postopoma, da bi proizvajalcem zagotovili zadosten časovni okvir, da preoblikujejo zasnovo izdelkov v skladu s to uredbo, če je primerno. Časovni razpored mora biti tak, da se izognemo negativnim vplivom na funkcionalnost opreme na trgu ter upoštevamo stroškovne posledice za končne uporabnike in proizvajalce, predvsem mala in srednje velika podjetja, hkrati pa zagotovimo pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(13)

Oceno skladnosti in meritve ustreznih parametrov izdelkov je treba izvesti ob uporabi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod merjenja, ki upoštevajo najnovejše splošno priznane metode merjenja, vključno z usklajenimi standardi, če so na voljo, ki so jih sprejeli organi za standardizacijo, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (3).

(14)	V skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES mora ta uredba podrobno določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(15)	Za pospešitev preverjanj skladnosti morajo proizvajalci zagotoviti informacije v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah V in VI k Direktivi 2005/32/ES, kolikor se te informacije nanašajo na zahteve, določene v tej uredbi.

(16)	Poleg pravno zavezujočih zahtev, določenih v tej uredbi, je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da bi zagotovili široko razpoložljivost in dostopnost informacij o okoljski učinkovitosti življenjskega ciklusa izdelkov, ki jih zadeva ta uredba.

(17)	Direktivo 96/57/ES je treba torej preklicati.

(18)	Ukrepi, ki jih predvideva ta uredba, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. Ta uredba uveljavlja zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za dajanje v promet električnih gospodinjskih hladilnih aparatov, napajanih iz električnega omrežja, s prostornino shranjevalnega prostora do 1 500 litrov.

2. Ta uredba se uporablja za gospodinjske hladilne aparate, ki se napajajo iz električnega omrežja, vključno s tistimi, ki se prodajajo za negospodinjsko uporabo ali hlajenje stvari, ki niso živila.

Velja tudi za gospodinjske hladilne aparate, napajane iz električnega omrežja, ki jih je mogoče akumulatorsko napajati.

3. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	hladilne aparate, ki se napajajo predvsem z viri energije, ki niso električna energija, kot so utekočinjeni naftni plin, kerozin in biodizelsko gorivo;

(b)	akumulatorsko napajane hladilne aparate, ki jih je mogoče priključiti na električno omrežje prek ločeno kupljenega pretvornika AC/DC;

(c)	hladilne aparate po naročilu, ki so kosovno izdelani in niso enaki nobenim drugim modelom hladilnih aparatov;

(d)	hladilne aparate za uporabo v terciarnem sektorju, pri katerih odstranjevanje hlajenih živil spremlja elektronski senzor in je mogoče te informacije prek omrežne povezave avtomatično prenesti sistemu daljinskega upravljanja za računovodstvo;

(e)	aparate, katerih osnovna funkcija ni shranjevanje živil s hlajenjem, kot so samostoječi avtomati za led ali ohlajeno pijačo.

Člen 2

Opredelitve

Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2005/32/ES se uporabljajo še naslednje opredelitve:

1.	„živila“ pomenijo hrano, sestavine, pijače, vključno z vinom, in druge izdelke, namenjene predvsem za uživanje, ki zahtevajo ohlajevanje na določene temperature;

„gospodinjski hladilni aparat“ pomeni izolirano ohišje z enim ali več predelki, namenjeno hlajenju ali zamrzovanju živil oziroma shranjevanju ohlajenih ali zamrznjenih živil v neprofesionalne namene, hlajeno z enim ali več procesi, za katere je potrebna energija, vključno z napravami, ki se prodajajo kot sklopi proizvodov, ki jih sestavi končni uporabnik;

3.	„hladilnik“ pomeni hladilni aparat, namenjen hrambi živil, z vsaj enim predelkom, primernim za shranjevanje sveže hrane in/ali pijač, vključno z vinom;

4.	„kompresorski hladilni aparat“ pomeni hladilni aparat, v katerem je hlajenje posledica delovanja kompresorja na motorni pogon;

5.	„absorpcijski hladilni aparat“ pomeni hladilni aparat, v katerem je hlajenje posledica absorpcijskega procesa, kjer se kot vir energije uporablja toplota;

6.	„hladilnik-zamrzovalnik“ pomeni hladilno napravo z vsaj enim predelkom za shranjevanje sveže hrane in vsaj enim drugim predelkom, primernim za zamrzovanje sveže hrane in shranjevanje zamrznjenih živil pod pogoji treh zvezdic (predelek za zamrzovanje hrane);

7.	„omara za shranjevanje zamrznjene hrane“ pomeni hladilni aparat z enim ali več predelki, primeren za shranjevanje zamrznjenih živil;

„zamrzovalnik hrane“ pomeni napravo z enim ali več predelki, primernimi za zamrzovanje živil, s temperaturami, ki segajo od temperature prostora do – 18 °C, in so primerni tudi za shranjevanje zamrznjenih živil pod pogoji treh zvezdic; zamrzovalnik hrane lahko znotraj predelka ali omare vključuje tudi oddelke in/ali predelke z dvema zvezdicama;

9.	„aparat za shranjevanje vina“ pomeni hladilno napravo, ki poleg enega ali več predelkov za shranjevanje vina nima nobenega drugega predelka;

10.	„aparat za večstransko uporabo“ pomeni hladilno napravo, ki poleg enega ali več predelkov za večstransko uporabo nima nobenega drugega predelka;

11.

„enakovredni hladilni aparat“ pomeni model, dan v promet z enako bruto prostornino in prostornino shranjevalnega prostora, enakimi tehničnimi značilnostmi in učinkovitostjo ter enakimi tipi predelkov, kot jih ima neki drug model hladilnega aparata, ki ga je pod drugo številko trgovske oznake dal na trg isti proizvajalec.

Dodatna opredelitev pojmov za priloge od II do VI je navedena v Prilogi I.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za gospodinjske hladilne aparate v tej uredbi so določene v točki 1 Priloge II. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za gospodinjske hladilne aparate v tej uredbi so določene v točki 2 Priloge II.

Člen 4

Ocena skladnosti

1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2005/32/ES je sistem notranjega nadzora zasnove iz Priloge IV k Direktivi ali sistem upravljanja, določen v Prilogi V k Direktivi.

2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2005/32/ES mora dosje tehnične dokumentacije vsebovati izvod podatkov o izdelku, zagotovljen v skladu s točko 2 Priloge III, in rezultate izračunov, določenih v Prilogi IV k tej uredbi.

Če so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo za neki model gospodinjskega hladilnega aparata, pridobljeni z izračunom na podlagi načrta ali ekstrapolacije iz drugih enakovrednih gospodinjskih hladilnih aparatov ali obojega, mora dokumentacija vsebovati podrobne podatke o takih izračunih ali ekstrapolacijah ali obojem ter preskusih, ki so jih opravili proizvajalci za preverjanje točnosti opravljenih izračunov. V takih primerih mora tehnična dokumentacija vsebovati tudi seznam vseh drugih modelov enakovrednih gospodinjskih hladilnih aparatov, pri katerih so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enaki podlagi.

Člen 5

Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES zaradi zahtev iz Priloge II k tej uredbi organi držav članic uporabijo postopek preverjanja, opisan v Prilogi V k tej uredbi.

Člen 6

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše gospodinjske hladilne aparate, ki so na voljo na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi VI.

Člen 7

Pregled

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka najpozneje pet let po njenem začetku veljavnosti in rezultate tega pregleda predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov. V pregledu se ocenijo zlasti odstopanja pri preverjanju iz Priloge V in možnosti za odpravo ali zmanjšanje vrednosti korekcijskih faktorjev iz Priloge IV.

Komisija oceni potrebo po sprejetju posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za aparate za hlajenje vina najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 8

Razveljavitev

Direktiva 96/57/ES je razveljavljena od 1. julija 2010.

Člen 9

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 1(1) Priloge II se uporabljajo od 1. julija 2010.

Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 1(2) Priloge II se uporabljajo od 1. julija 2013.

Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za indeks energetske učinkovitosti iz točke 2 Priloge II se uporabljajo v skladu s časovnim razporedom iz tabel 1 in 2 v Prilogi II.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2) UL L 236, 18.9.1996, str. 36.

(3) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do VI

Za priloge II do VI se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„hladilni aparati drugega tipa“ pomenijo hladilni aparat, v katerem je hlajenje posledica katere koli druge tehnologije ali procesa razen kompresorskega ali absorpcijskega tipa;

(b)

„sistem brez ledu“ pomeni avtomatsko delujoč sistem za preprečevanje stalnega nastajanja ledu, kjer je hlajenje zagotovljeno s prisilnim kroženjem zraka, uparjalnik ali uparjalniki se odtaljujejo z avtomatičnim sistemom odtaljevanja in tudi voda, ki nastane zaradi odtaljevanja, se odstrani avtomatsko;

(c)	„predelek brez ledu“ pomeni kateri koli predelek, ki se odtaljuje s sistemom brez ledu (Frost Free);

(d)	„vgradni aparat“ pomeni fiksiran hladilni aparat, namenjen namestitvi v omaro, v pripravljeno nišo v steni ali na podobno mesto, ki potrebuje zaključen pohištveni element;

(e)	„hladilnik-klet“ pomeni hladilni aparat z vsaj enim predelkom za shranjevanje sveže hrane in enim kletnim predelkom, vendar brez predelkov za shranjevanje zamrznjene hrane, ohlajanje ali led;

(f)	„klet“ pomeni hladilni aparat, ki ima le enega ali več kletnih predelkov;

(g)	„hladilnik-ohlajevalnik“ pomeni hladilni aparat z vsaj enim predelkom za shranjevanje sveže hrane in enim predelkom za ohlajanje, vendar brez predelkov za shranjevanje zamrznjene hrane;

(h)	„predelki“ pomenijo katerega koli od predelkov, navedenih v točkah (i) do (p);

(i)	„predelek za shranjevanje sveže hrane“ pomeni predelek, namenjen shranjevanju nezamrznjenih živil, ki je lahko razdeljen na podpredelke;

(j)	„kletni predelek“ pomeni predelek, namenjen shranjevanju določenih živil ali pijač pri temperaturi, ki je višja od temperature predelka za shranjevanje sveže hrane;

(k)	„ohlajevalni predelek“ pomeni predelek, posebej namenjen shranjevanju hitro pokvarljivih živil;

(l)	„predelek za led“ pomeni predelek z nizko temperaturo, posebej namenjen zamrzovanju in shranjevanju ledu;

(m)

„predelek za shranjevanje zamrznjene hrane“ pomeni predelek z nizko temperaturo, posebej namenjen shranjevanju zamrznjenih živil in razvrščen glede na temperaturo:

(i)	„predelek z eno zvezdico“: predelek za shranjevanje zamrznjene hrane, kjer temperatura ne presega – 6 °C;

(ii)	„predelek z dvema zvezdicama“: predelek za shranjevanje zamrznjene hrane, kjer temperatura ne presega – 12 °C;

(iii)

„predelek s tremi zvezdicami“: predelek za shranjevanje zamrznjene hrane, kjer temperatura ne presega – 18 °C;

(iv)

„predelek za zamrzovanje hrane“ (ali „predelek s štirimi zvezdicami“): predelek, primeren za zamrzovanje vsaj 4,5 kg živil na 100 l prostornine shranjevalnega prostora, v nobenem primeru pa ne manj kot 2 kg, od temperature prostora do – 18 °C v obdobju 24 ur, ki je primeren tudi za shranjevanje zamrznjene hrane v pogojih shranjevanja pod tremi zvezdicami in lahko vsebuje tudi oddelke z dvema zvezdicama;

(v)	„predelek brez zvezdic“: predelek za shranjevanje zamrznjene hrane, kjer je temperatura < 0 °C ter ki se lahko uporablja za zamrzovanje in shranjevanje ledu, vendar pa ni namenjen shranjevanju hitro pokvarljivih živil;

(n)

„predelek za shranjevanje vina“ pomeni predelek, ki je namenjen izključno kratkoročnemu shranjevanju vina, tako da se doseže njegova idealna temperatura za pitje, ali dolgoročnemu shranjevanju vina, ki mu omogoča zorenje, z naslednjimi funkcijami:

(i)	stalna temperatura shranjevanja, vnaprej ali ročno nastavljena v skladu z navodili proizvajalca, v razponu od + 5 do + 20 °C;

(ii)	temperatura(-e) shranjevanja, ki se sčasoma spremeni(-jo) za manj kot 0,5 K pri vsaki navedeni temperaturi prostora, opredeljeni s klimatskim razredom za gospodinjske hladilne aparate;

(iii)

aktivna ali pasivna kontrola vlažnosti predelka v razponu od 50 do 80 %;

(iv)	zasnova, ki zmanjšuje prenos vibracij na predelek, ki jih povzroča kompresor hladilnika ali kateri koli zunanji vir;

(o)

„predelek za večstransko uporabo“ pomeni predelek, namenjen uporabi pri dveh ali več temperaturah tipov predelkov, ki jih lahko končni uporabnik nastavi tako, da stalno ohranjajo delovni razpon temperature, ki velja za posamezni tip predelka, v skladu z navodili proizvajalca; vendar pa predelek ni „predelek za večstransko uporabo“, kot je opredeljen v tej uredbi, kadar je s funkcijo mogoče temperature v predelku spremeniti na različne delovne obsege temperature le za omejeno dobo trajanja (na primer pri zmogljivosti hitrega zamrzovanja);

(p)	„drug predelek“ pomeni predelek, ki ni predelek za shranjevanje vina, namenjen pa je shranjevanju določenih živil pri temperaturi, ki presega + 14 °C;

(q)	„oddelek z dvema zvezdicama“ pomeni zamrzovalnik hrane, predelek zamrzovalnika hrane, predelek s tremi zvezdicami ali omaro za shranjevanje zamrznjene hrane s tremi zvezdicami, ki nima lastnih vrat za dostop ali pokrova in kjer temperatura ne presega – 12 °C;

(r)	„zamrzovalna skrinja“ pomeni zamrzovalnik hrane, kjer je (so) predelek(-ki) dostopen(-ni) z vrha aparata ali ki ima predelke tipa odpiranja z vrha in pokončnega tipa, vendar pa bruto prostornina predelka(-ov) tipa odpiranja z vrha presega 75 % skupne bruto prostornine aparata;

(s)	„tip odpiranja z vrha“ ali „tip skrinje“ pomeni hladilni aparat s predelkom(-i), dostopnim(-i) z vrha aparata;

(t)	„pokončni tip“ pomeni hladilni aparat s predelkom(-i), dostopnim(-i) s sprednjega dela aparata;

(u)	„hitro zamrzovanje“ pomeni preklicljivo funkcijo, ki jo aktivira končni uporabnik v skladu z navodili proizvajalca in tako zniža temperaturo shranjevanja v zamrzovalniku ali predelku zamrzovalnika, da omogoči hitrejše zamrzovanje nezamrznjenih živil.

PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za gospodinjske hladilne aparate

1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

(1)

Od 1. julija 2010:

(a)	Pri aparatih za shranjevanje vina mora biti v knjižici z navodili, ki jo zagotovijo proizvajalci, navedena naslednja informacija: „Ta aparat se uporablja izključno za shranjevanje vina.“

(b)

Pri gospodinjskih hladilnih aparatih morajo biti v knjižici z navodili, ki jo zagotovijo proizvajalci, navedene informacije o:

—	kombinaciji predalov, košar in polic, s katero se zagotovi najučinkovitejša raba energije pri aparatu, in

—	tem, kako čim bolj zmanjšati porabo energije gospodinjskega hladilnega aparata med uporabo.

(2)

Od 1. julija 2013:

(a)

Funkcija hitrega zamrzovanja ali katera koli podobna funkcija, dosežena s spremembo nastavitev termostata, v zamrzovalnikih in predelkih zamrzovalnikov, se mora po tem, ko jo končni uporabnik aktivira po navodilih proizvajalca, po največ 72 urah samodejno vrniti na prejšnjo normalno temperaturo shranjevanja. Ta zahteva ne velja za hladilnike-zamrzovalnike z enim termostatom in enim kompresorjem, opremljene z elektromehansko nadzorno ploščo.

(b)

Hladilniki-zamrzovalniki z enim termostatom in enim kompresorjem, ki so opremljeni z elektromehansko nadzorno ploščo in jih je v skladu z navodili proizvajalca mogoče uporabljati pri temperaturah prostora pod + 16 °C, morajo biti taki, da se kakršna koli sprememba na zimsko nastavitev ali podobna funkcija, ki zagotavlja pravo temperaturo za shranjevanje zamrznjene hrane, samodejno regulira v skladu s temperaturo prostora, v katerem je aparat nameščen.

(c)	Gospodinjski hladilni aparati s prostornino shranjevalnega prostora, manjšo od 10 litrov, po največ eni uri, ko so prazni, samodejno preklopijo na obratovanje z 0,00 vata (W) porabe energije. Sama navzočnost stikala za fizični izklop ne zadošča za izpolnitev te zahteve.

2. POSEBNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO

Gospodinjski hladilni aparati v tej uredbi s prostornino shranjevalnega prostora 10 litrov ali več morajo ustrezati omejitvam indeksa energetske učinkovitosti v tabelah 1 in 2.

Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo v tabelah 1 in 2 ne veljajo za:

—	aparate za shranjevanje vina ali

—	absorpcijske hladilne aparate in hladilne aparate drugega tipa, ki spadajo v razrede 4 do 9, kot so določeni v točki 1 Priloge IV.

Indeks energetske učinkovitosti (EEI) gospodinjskih hladilnih aparatov je izračunan v skladu s postopkom, navedenim v Prilogi IV.

Tabela 1

Kompresorski hladilni aparati

Datum začetka uporabe	Indeks energetske učinkovitosti (EEI)
1. julij 2010	EEI < 55
1. julij 2012	EEI < 44
1. julij 2014	EEI < 42

Tabela 2

Absorpcijski hladilni aparati in hladilni aparati drugega tipa

Datum začetka uporabe	Indeks energetske učinkovitosti (EEI)
1. julij 2010	EEI < 150
1. julij 2012	EEI < 125
1. julij 2015	EEI < 110

PRILOGA III

Meritve

Za skladnost z zahtevami te uredbe morajo biti opravljene meritve ob uporabi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka, ki upošteva najnovejše splošno priznane merilne metode, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

1. SPLOŠNI POGOJI ZA PRESKUŠANJE

Uporabljajo se naslednji splošni pogoji za preskušanje:

1.	če so predvideni grelniki za preprečevanje kondenzacije, ki jih lahko vklaplja in izklaplja končni uporabnik, morajo biti vklopljeni in, če so nastavljivi, nastavljeni na najvišjo stopnjo gretja;

2.	če so predvidene „naprave ‚skozi vrata‘“ (kot so avtomati za led ali ohlajeno vodo/pijače), ki jih lahko vklaplja ali izklaplja končni uporabnik, morajo biti med merjenjem porabe energije vklopljene, vendar ne v uporabi;

3.	pri aparatih in predelkih za večstransko uporabo mora biti temperatura shranjevanja med merjenjem porabe energije nominalna temperatura najhladnejšega tipa predelka, kot se zahteva za neprekinjeno normalno uporabo v skladu z navodili proizvajalca;

4.	poraba energije hladilnega aparata se določi pri najhladnejši konfiguraciji, v skladu z navodili proizvajalca za neprekinjeno normalno uporabo za kateri koli „drug predelek“, kot je določeno v tabeli 5 Priloge IV.

2. TEHNIČNI PARAMETRI

Ugotoviti je treba naslednje parametre:

(a)	„skupne dimenzije“, merjene do najbližjega milimetra;

(b)	„skupni prostor, potreben pri uporabi“, merjen do najbližjega milimetra;

(c)	„skupna(-e) bruto prostornina(-e)“, merjena(-e) do najbližje cele številke kubičnih decimetrov ali litrov;

(d)	„prostornina(-e) shranjevalnega prostora in skupna(-e) prostornina(-e) shranjevalnega prostora“, merjena(-e) do najbližje cele številke kubičnih decimetrov ali litrov;

(e)	„tip odtaljevanja“;

(f)	„temperatura shranjevanja“;

(g)	„poraba energije“, izražena v kilovatnih urah na 24 ur (kWh/24h) in zaokrožena na tri decimalna mesta;

(h)	„dvig temperature“;

(i)	„zmogljivost zamrzovanja“;

(j)	„poraba energije“, merjena v vatih (W) in zaokrožena na dve decimalni mesti, in

(k)	„vlažnost predelka za shranjevanje vina“, izražena kot odstotek in zaokrožena na najbližje celo število.

PRILOGA IV

Metoda za izračun indeksa energetske učinkovitosti

1. KLASIFIKACIJA GOSPODINJSKIH HLADILNIH APARATOV

Gospodinjski hladilni aparati so uvrščeni v razrede iz tabele 1. Vsak razred je opredeljen s posebno sestavo predelkov, kot je opredeljena v tabeli 2, ter ni odvisen od števila vrat in/ali predalov.

Tabela 1

Razredi gospodinjskih hladilnih aparatov

Razred	Poimenovanje
1	Hladilnik z enim ali več predelki za shranjevanje sveže hrane
2	Hladilnik-klet, klet in aparati za shranjevanje vina
3	Hladilnik-ohlajevalnik in hladilnik s predelkom brez zvezdic
4	Hladilnik s predelkom z eno zvezdico
5	Hladilnik s predelkom z dvema zvezdicama
6	Hladilnik s predelkom s tremi zvezdicami
7	Hladilnik-zamrzovalnik
8	Zamrzovalna omara
9	Zamrzovalna skrinja
10	Aparati za večstransko uporabo in drugi hladilni aparati

Gospodinjski hladilni aparati, ki jih zaradi temperature predelka ni mogoče uvrstiti v razrede 1 do 9, so uvrščeni v razred 10.

Tabela 2

Klasifikacija gospodinjskih hladilnih aparatov in ustrezna sestava predelkov

Nominalna temperatura (za EEI) (°C)

Načrtovana T

+12

–6

–12

–18

Razred

(številka)

Tipi predelkov

Drugi

Shranjevanje vina

Klet

Shranjevanje sveže hrane

Predelek za ohlajanje

0 zvezdic/ za led

1 zvezdica

2 zvezdici

3 zvezdice

4 zvezdice

Kategorija aparata

Sestava predelkov

HLADILNIK Z ENIM ALI VEČ PREDELKI ZA SHRANJEVANJE SVEŽE HRANE

HLADILNIK-KLET, KLET in APARAT ZA SHRANJEVANJE VINA

HLADILNIK-OHLAJEVALNIK in HLADILNIK S PREDELKOM BREZ ZVEZDIC

HLADILNIK S PREDELKOM Z ENO ZVEZDICO

HLADILNIK S PREDELKOM Z DVEMA ZVEZDICAMA

HLADILNIK S PREDELKOM S TREMI ZVEZDICAMI

HLADILNIK-ZAMRZOVALNIK

ZAMRZOVALNA OMARA

D (1)

ZAMRZOVALNA SKRINJA

APARATI ZA VEČSTRANSKO UPORABO IN DRUGI APARATI

Opombe:

D	=	predelek je navzoč.
N	=	predelek ni navzoč.
O	=	navzočnost predelka po izbiri.

Gospodinjski hladilni aparati so uvrščeni v enega ali več klimatskih razredov iz tabele 3.

Tabela 3

Klimatski razredi

Razred	Oznaka	Povprečna temperatura prostora (°C)
Razširjeni zmerni	SN	+ 10 to + 32
Zmerni	N	+ 16 to + 32
Subtropski	ST	+ 16 to + 38
Tropski	T	+ 16 to + 43

Hladilni aparat mora biti zmožen hkrati ohranjati zahtevane temperature shranjevanja v različnih predelkih in v okviru dovoljenih temperaturnih odstopanj (med ciklusom odtaljevanja), kot je opredeljeno v tabeli 4 za različne tipe hladilnih aparatov in ustrezne klimatske razrede.

Aparati in/ali predelki za večstransko uporabo morajo biti zmožni ohranjati zahtevane temperature shranjevanja v različnih tipih predelkov, kjer lahko končni uporabnik te temperature nastavi po navodilih proizvajalca.

Tabela 4

Temperature shranjevanja

Temperature shranjevanja (v °C)

Drug predelek

Predelek za shranjevanje vina

Kletni predelek

Predelek za shranjevanje sveže hrane

Predelek za ohlajevanje

Predelek z eno zvezdico

Predelek/oddelek z dvema zvezdicama

Zamrzovalnik hrane in predelek/omara s tremi zvezdicami

tom

twma

tcm

t1m, t2m, t3m, tma

tcc

t**

t***

> + 14

+ 5 ≤ twma ≤ + 20

+ 8 ≤ tcm ≤ + 14

0 ≤ t1m, t2m, t3m ≤ + 8; tma ≤ + 4

– 2 ≤ tcc ≤ + 3

≤ – 6

≤ – 12 (2)

≤ – 18 (2)

Opombe:

tom	:	temperatura shranjevanja v drugem predelku.
twma	:	temperatura shranjevanja v predelku za shranjevanje vina z odstopanjem 0,5 K.
tcm	:	temperatura shranjevanja v kletnem predelku.
t1m, t2m, t3m	:	temperature shranjevanja v predelku za shranjevanje sveže hrane.
tma	:	povprečna temperatura shranjevanja v predelku za shranjevanje sveže hrane.
tcc	:	trenutna temperatura shranjevanja v predelku za ohlajanje.
t, t, t**	:	najvišje temperature v predelkih za shranjevanje zamrznjene hrane.

Temperatura shranjevanja v predelku za led in v predelku brez zvezdic je pod 0 °C.

2. IZRAČUN EKVIVALENTNE PROSTORNINE

Ekvivalentna prostornina gospodinjskega hladilnega aparata je vsota ekvivalentnih prostornin vseh predelkov. Izračunana je v litrih in zaokrožena na najbližje celo število:

Formula

kjer je:

—	n število predelkov,

—	Vc prostornina shranjevalnega prostora v predelku(-ih),

—	Tc nominalna temperatura predelka(-ov), kot je določeno v tabeli 2,

—	termodinamični faktor, kot je določeno v tabeli 5,

—	FFc , CC in BI so korekcijski faktorji za prostornino, kot je določeno v tabeli 6.

Termodinamični korekcijski faktor Formula je temperaturna razlika med nominalno temperaturo predelka T c (opredeljeno v tabeli 2) in temperaturo prostora pod standardnimi preskusnimi pogoji pri + 25 °C, izraženo kot razmerje iste razlike za predelek za shranjevanje sveže hrane pri + 5 °C.

Termodinamični faktorji za predelke iz točk (i) do (p) Priloge I so določeni v tabeli 5.

Tabela 5

Termodinamični faktorji za predelke hladilnih aparatov

Predelek	Nominalna temperatura	(25 – T c)/20
Drug predelek	Načrtovana temperatura
Kletni predelek/predelek za shranjevanje vina	+ 12 °C	0,65
Predelek za shranjevanje sveže hrane	+ 5 °C	1,00
Predelek za ohlajevanje	0 °C	1,25
Predelek za led in predelek brez zvezdic	0 °C	1,25
Predelek z eno zvezdico	– 6 °C	1,55
Predelek z dvema zvezdicama	– 12 °C	1,85
Predelek s tremi zvezdicami	– 18 °C	2,15
Predelek za zamrzovanje hrane (predelek s štirimi zvezdicami)	– 18 °C	2,15

Opombe:

(i)	pri predelkih za večstransko uporabo je termodinamični faktor določen z nominalno temperaturo iz tabele 2 za najhladnejši tip predelka, ki jo lahko nastavi končni uporabnik in ki se neprekinjeno ohranja v skladu z navodili proizvajalca;

(ii)	za vsak oddelek z dvema zvezdicama (v zamrzovalniku) je termodinamični faktor določen pri T c = – 12 °C;

(iii)

pri drugih predelkih je termodinamični faktor določen z najnižjo načrtovano temperaturo, ki jo lahko nastavi končni uporabnik in ki se neprekinjeno ohranja v skladu z navodili proizvajalca.

Tabela 6

Vrednost korekcijskih faktorjev

Korekcijski faktor	Vrednost	Pogoji
FF (brez ledu)	1,2	Za predelke brez ledu (Frost Free) za shranjevanje zamrznjene hrane
FF (brez ledu)	1	Sicer
CC (klimatski razred)	1,2	Za aparate razreda T (tropski)
	1,1	Za aparate razreda ST (subtropski)
	1	Sicer
BI (vgraden)	1,2	Za vgradne aparate, široke manj kot 58 cm
BI (vgraden)	1	Sicer

Opombe:

(i)	FF je korekcijski faktor za prostornino pri predelkih brez ledu;

(ii)	CC je korekcijski faktor za prostornino pri določenem klimatskem razredu. Če je hladilni aparat uvrščen v več kot en klimatski razred, se za izračun ekvivalentne prostornine uporabi klimatski razred z najvišjim korekcijskim faktorjem;

(iii)

BI je korekcijski faktor za vgradne aparate.

3. IZRAČUN INDEKSA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Za izračun indeksa energetske učinkovitosti (EEI) določenega modela gospodinjskega hladilnega aparata se letna poraba energije tega aparata primerja z njegovo standardno letno porabo energije.

Indeks energetske učinkovitosti (EEI) se izračuna in zaokroži na prvo decimalno mesto kot:

kjer je:

—	=	AEC	=	letna poraba energije pri gospodinjskem hladilnem aparatu,
—	=	SAEC	=	standardna letna poraba energije pri gospodinjskem hladilnem aparatu.

Letna poraba energije (AE C) se izračuna v kWh/leto in zaokroži na dve decimalni mesti kot:

AEc = E24h × 365

kjer je:

—	E24h poraba energije pri gospodinjskem hladilnem aparatu v kWh/24 ur, zaokroženo na tri decimalna mesta.

Standardna letna poraba energije (SAE C) se izračuna v kWh/leto in zaokroži na dve decimalni mesti kot:

SAEc = Veq × M + N + CH

kjer je:

—	Veq ekvivalentna prostornina gospodinjskega hladilnega aparata,

—	CH 50 kWh/leto za gospodinjske hladilne aparate z ohlajevalnim predelkom s prostornino shranjevalnega prostora vsaj 15 litrov,

—	vrednosti M in N sta za vsak razred gospodinjskih hladilnih aparatov navedeni v tabeli 7.

Tabela 7

Vrednosti M in N za razred gospodinjskih hladilnih aparatov

Razred	M	N
1	0,233	245
2	0,233	245
3	0,233	245
4	0,643	191
5	0,450	245
6	0,777	303
7	0,777	303
8	0,539	315
9	0,472	286
10	(3)	(3)

(1) Vključuje tudi omare za zamrznjeno hrano s tremi zvezdicami.

(2) Za gospodinjske hladilne aparate s sistemom brez ledu je med ciklusom odtaljevanja dovoljeno temperaturno odstopanje, ki ne presega 3 K v obdobju 4 ur ali 20 % trajanja obratovalnega ciklusa, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti.

(3) Pri razredu 10 gospodinjskih hladilnih aparatov sta vrednosti M in N odvisni od temperature in števila zvezdic predelka z najnižjo temperaturo shranjevanja, ki jo lahko končni uporabnik nastavi in ohranja v skladu z navodili proizvajalca. Kadar je v tabeli 2 in točki (p) Priloge I navzoč le en „drugi predelek“, se uporabita vrednosti M in N za razred 1. Aparati s predelki s tremi zvezdicami ali predelki za zamrzovanje hrane štejejo za hladilnike-zamrzovalnike.

PRILOGA V

Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

Za preverjanje skladnosti z zahtevami iz Priloge II morajo države članice preskusiti en sam gospodinjski hladilni aparat. Če izmerjeni parametri ne ustrezajo vrednostim, ki jih je navedel proizvajalec, v skladu s členom 4(2), v razponu iz tabele 1, je treba opraviti meritve še na treh dodatnih gospodinjskih hladilnih aparatih. Aritmetična sredina izmerjenih vrednosti teh treh dodatnih gospodinjskih hladilnih aparatov mora izpolnjevati zahteve iz Priloge II v razponu iz tabele 1.

Sicer velja, da model in vsi enakovredni modeli gospodinjskih hladilnih aparatov niso skladni.

Tabela 1

Merjeni parameter	Odstopanja pri preverjanju
Nazivna bruto prostornina	Izmerjena vrednost od nazivne vrednosti (1) ne sme biti manjša za več kot 3 % ali 1 l, pri čemer se uporabi višja od obeh vrednosti.
Nazivna prostornina shranjevalnega prostora	Izmerjena vrednost od nazivne vrednosti ne sme biti manjša za več kot 3 % ali 1 l, pri čemer se uporabi višja od obeh vrednosti. Če lahko uporabnik prostornine kletnega predelka in predelka za shranjevanje sveže hrane medsebojno prilagaja, se ta negotovost merjenja uporablja, kadar je kletni predelek prilagojen na najmanjšo prostornino.
Zamrzovalna zmogljivost	Izmerjena vrednost od nazivne vrednosti ne sme biti manjša za več kot 10 %.
Poraba energije	Izmerjena vrednost ne sme presegati nazivne vrednosti (E24h ) za več kot 10 %.
Poraba energije pri gospodinjskih hladilnih aparatih z manj kot 10 litri prostornine shranjevalnega prostora	Izmerjena vrednost ne sme presegati mejne vrednosti, določene v točki 1(2c) Priloge II, za več kot 0,10 W pri 95-odstotni stopnji zaupanja.
Aparati za shranjevanje vina	Izmerjena vrednost relativne vlažnosti ne sme presegati nazivne vrednosti za več kot 10 %.

Poleg postopka iz Priloge III morajo države članice uporabiti zanesljive, točne in ponovljive postopke merjenja, ki upoštevajo najnovejše splošno priznane metode merjenja, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

(1) „Nazivna vrednost“ pomeni vrednost, ki jo je navedel proizvajalec.

PRILOGA VI

Okvirna merila uspešnosti za gospodinjske hladilne aparate

Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za gospodinjske hladilne aparate na voljo na trgu v smislu njihovega indeksa energetske učinkovitosti (EEI) in hrupa, opredeljena tako:

Kompresorski hladilniki:

—	EEI = 29,7 in letna poraba energije 115 kWh/leto za skupno prostornino prostora za shranjevanje 300 litrov v predelku za shranjevanje sveže hrane, plus 25-litrski predelek za ohlajevanje, klimatski razred T (tropski),

—	hrup: 33 dB(A).

Absorpcijski hladilniki:

—	EEI = 97,2 in letna poraba energije 245 kWh/leto za skupno prostornino prostora za shranjevanje 28 litrov v predelku za shranjevanje sveže hrane, klimatski razred N (zmerni),

—	hrup ≈ 0 dB(A).

Kompresorski hladilniki-zamrzovalniki:

—	EEI = 28,0 in letna poraba energije 157 kWh/leto za skupno prostornino prostora za shranjevanje 255 litrov, od česar je 236 litrov v predelku za shranjevanje sveže hrane in 19 litrov v zamrzovalnem predelku s štirimi zvezdicami, klimatski razred T (tropski),

—	hrup = 33 dB(A).

Kompresorske zamrzovalne omare:

—	EEI = 29,3 in letna poraba energije 172 kWh/leto za skupno prostornino prostora za shranjevanje 195 litrov v zamrzovalnem predelku s štirimi zvezdicami, klimatski razred T (tropski),

—	hrup = 35 dB(A).

Kompresorske zamrzovalne skrinje:

—	EEI = 27,4 in letna poraba energije 153 kWh/leto za skupno prostornino prostora za shranjevanje 223 litrov v zamrzovalnem predelku s štirimi zvezdicami, klimatski razred T (tropski),

—	hrup = 37 dB(A).

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.191.slv
Uradni list Evropske unije		L 191

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 23. julij 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 634/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 635/2009 z dne 14. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za jabolka ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 636/2009 z dne 22. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 15 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) ( 1 )	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 637/2009 z dne 22. julija 2009 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (kodificirana različica) ( 1 )	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 638/2009 z dne 22. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1145/2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 glede nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 639/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno podporo	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev ( 1 )	26
	*	Uredba Komisije (ES) št. 641/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke ( 1 )	35
	*	Uredba Komisije (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev ( 1 )	42
	*	Uredba Komisije (ES) št. 643/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov ( 1 )	53
		Uredba Komisije (ES) št. 644/2009 z dne 22. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 623/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 16. julija 2009	69

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	19,3
0702 00 00	ZZ	19,3
0707 00 05	TR	98,3
0707 00 05	ZZ	98,3
0709 90 70	TR	97,9
0709 90 70	ZZ	97,9
0805 50 10	AR	60,0
	ZA	57,8
	ZZ	58,9
0806 10 10	EG	150,6
	MA	167,5
	TR	109,9
	US	141,6
	ZZ	142,4
0808 10 80	AR	90,5
	BR	72,1
	CL	90,0
	CN	97,8
	NZ	93,7
	US	91,3
	ZA	86,0
	ZZ	88,8
0808 20 50	AR	81,7
	CL	81,8
	NZ	138,3
	ZA	98,6
	ZZ	100,1
0809 10 00	TR	163,1
0809 10 00	ZZ	163,1
0809 20 95	TR	285,7
	US	236,3
	ZZ	261,0
0809 30	TR	153,8
0809 30	ZZ	153,8
0809 40 05	IL	167,2
0809 40 05	ZZ	167,2

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	61,37
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	31,15
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	31,15
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	66,36

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2009/557/ES
*	Odločba Komisije z dne 22. julija 2009 o finančnem prispevku Skupnosti za nujne ukrepe za boj proti vezikularni bolezni prašičev v Italiji leta 2008 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5608)	72


	(1) Besedilo velja za EGP