I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

18.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 188/1

UREDBA (ES) št. 595/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. junija 2009

o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil vzpostavljen celovit sistem Skupnosti za homologacijo motornih vozil. Tehnične zahteve za podelitev homologacije motornim vozilom glede na emisije bi morale biti zato usklajene, da bi se izognili zahtevam, ki se od države do države razlikujejo, in da bi zagotovili visoko raven varstva okolja.

(2)

Ta uredba je nova posamična uredba v okviru postopka Skupnosti za podelitev homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (3). Priloge IV, VI in XI k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(3)	Na zahtevo Evropskega parlamenta je bil v zakonodajo Skupnosti na področju vozil uveden nov ureditveni pristop. Tako bi morala ta uredba določati zgolj temeljne določbe o emisijah vozil, tehnične specifikacije pa bi bilo treba določiti z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi po postopkih komitologije.

(4)

Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 (4), opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljive posledice za zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivejših skupin prebivalstva in okolja kot celote. Zakonodaja Skupnosti je vzpostavila ustrezne standarde za kakovost zunanjega zraka za varovanje zdravja ljudi, še zlasti občutljivejših posameznikov, in za nacionalne zgornje meje emisij. Po svojem sporočilu z dne 4. maja 2001, s katerim je bil vzpostavljen program „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), je Komisija 21. septembra 2005 sprejela še eno sporočilo z naslovom „Tematska strategija o onesnaževanju zraka“. Eden izmed sklepov te tematske strategije je, da je za dosego ciljev EU glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prevoznem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), v gospodinjstvih in v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem okviru bi se bilo treba z nalogo zniževanja emisij vozil spoprijeti v sklopu celostne strategije. Standardi Euro VI sodijo med ukrepe, ki so bili oblikovani za zmanjšanje dejanskih emisij onesnaževal zraka iz vozil v uporabi, kot so trdna onesnaževala, in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi (NOx) in ogljikovodiki.

(5)	Da bi dosegli cilje EU glede kakovosti zraka, si je treba trajno prizadevati za zmanjšanje emisij iz vozil. Industrija bi zato morala imeti na voljo jasne informacije o prihodnjih mejnih vrednostih emisij ter dovolj časa za njihovo dosego in potreben tehnični razvoj.

(6)

Še zlasti je za izboljšanje kakovosti zraka in upoštevanje mejnih vrednosti onesnaževanja ter nacionalnih zgornjih mej emisij potrebno zmanjšanje emisij NOx iz težkih vozil. Določanje mejnih vrednosti emisij NOx v zgodnji fazi bo proizvajalcem vozil po celotni Evropski uniji omogočilo dolgoročno gotovost načrtovanja.

(7)	Pri določanju standardov glede emisij je pomembno upoštevati vpliv na trge in konkurenčnost proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe.

(8)

Neomejen dostop do informacij o popravilu vozil prek standardizirane oblike, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Velik del takih informacij je povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD) in njihovimi interakcijami z drugimi sistemi vozila. Treba je določiti tehnične specifikacije, ki bi jih morali proizvajalci glede določb o informacijah upoštevati pri oblikovanju svojih spletnih strani, skupaj z usmerjenimi ukrepi za zagotovitev ustreznega dostopa za mala in srednje velika podjetja (MSP).

(9)

Komisija bi morala najkasneje do 7. avgusta 2013 pregledati delovanje sistema neomejenega dostopa do vseh informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, da se ugotovi, ali bi bilo primerno vse določbe, s katerimi je urejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, združiti v revidirani okvirni zakonodaji o homologaciji. Če bodo določbe, ki urejajo dostop do takšnih informacij, združene na ta način, bi bilo treba ustrezne določbe iz te uredbe razveljaviti pod pogojem, da se ohranijo obstoječe pravice do dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

(10)	Komisija bi morala spodbujati razvoj mednarodne standardne oblike neomejenega in standardiziranega dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, na primer prek Evropskega odbora za standardizacijo (CEN).

(11)

Nujno je treba pripraviti skupen evropski standard za obliko OBD informacij v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Dokler ta standard ne bo sprejet, bi morale biti OBD informacije v vozilu ter informacije o popravilu in vzdrževanju za težka vozila predstavljene na lahko dostopen način in v obliki, ki zagotavlja nediskriminacijski dostop. Informacije bi morale biti na voljo na internetnih straneh proizvajalcev ali, če to ni izvedljivo zaradi narave informacij, v drugi ustrezni obliki.

(12)	Komisija bi morala spremljati emisije, ki še niso pravno urejene in ki so posledica širše uporabe novih sestav goriva, tehnologije motorjev in sistemov za uravnavanje emisij. Komisija bi tudi morala po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predloge o ureditvi takšnih emisij.

(13)	Primerno je spodbujati uvedbo vozil na alternativna goriva, ki imajo lahko nizke emisije NOx in trdnih delcev. Zato bi bilo treba uvesti mejne vrednosti za ogljikovodike, nemetanske ogljikovodike in metan.

(14)

Da bi zagotovili nadzor nad emisijami izredno majhnih delcev trdnih onesnaževal (PM 0,1 μm in manj), bi morali Komisiji podeliti pooblastila, da sprejme pristop, ki bo poleg trenutno uporabljenega pristopa na podlagi mase delcev temeljil tudi na številu delcev trdnih onesnaževal. Pri pristopu, ki temelji na številu delcev trdne snovi, bi se morali uporabiti rezultati Programa za merjenje delcev (PMD) Gospodarske komisije ZN za Evropo (UN/ECE), pristop pa bi moral biti v skladu z obstoječimi ambicioznimi cilji varovanja okolja.

(15)	Za uresničitev teh okoljskih ciljev je smiselno pokazati, da bodo mejne vrednosti števila delcev verjetno odražale največjo učinkovitost, ki jo je trenutno mogoče doseči s filtri za delce z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije.

(16)

Komisija bi morala kot preskusni postopek sprejeti svetovno harmonizirane vozne cikle, ki so podlaga za predpise o emisijah pri podeljevanju ES-homologacije. Proučiti bi bilo treba tudi uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij vozil v uporabi in uvedbo postopkov za nadzor emisij izven pogojev preskusnega cikla.

(17)

Naknadno opremljanje težkih vozil s filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih bi lahko vodilo k povečanju emisij dušikovega dioksida (NO2). Komisija bi morala zato v okviru tematske strategije o onesnaževanju zraka pripraviti zakonodajni predlog za uskladitev nacionalnih zakonodaj o naknadnem opremljanju in zagotoviti, da bodo vanje vključene okoljevarstvene zahteve.

(18)	OBD sistemi so pomembni za uravnavanje emisij med uporabo vozila. Zaradi pomembnosti uravnavanja emisij v realnih okoliščinah bi morala Komisija redno pregledovati zahteve za take sisteme in tolerančni prag za spremljanje napak.

(19)	Komisija bi morala za spremljanje prispevka tega sektorja kot celote h globalnim emisijam toplogrednih plinov vpeljati merjenje porabe goriva in emisij ogljikovega dioksida (CO2) iz težkih vozil.

(20)

Za spodbujanje trga čistih in energetsko učinkovitih vozil bi morala Komisija preučiti izvedljivost in oblikovanje opredelitve in metodologije porabe energije in emisij CO2 za celotna vozila in ne le za motorje, ne da bi to vplivalo na uporabo virtualnih in dejanskih preskušanj. V takšno opredelitev in metodologijo bi bilo treba vključiti tudi alternativne zamisli za prenos moči (npr. hibridna vozila) in rezultate izboljšav na vozilih, kot so aerodinamičnost, masa, nosilnost in kotalni upor. Če je mogoče najti ustrezno metodo za predstavitev in primerjavo, bi bilo treba izračunano porabo goriva in emisije CO2 za posamezne tipe vozil dati na voljo javnosti.

(21)

Da bi bolje nadzorovali dejanske emisije vozil v uporabi, vključno z emisijami izven pogojev preskusnega cikla, in olajšali postopek skladnosti vozil v prometu, bi bilo treba v primernem časovnem okviru sprejeti metodologijo preskušanja in zahteve učinkovitosti, ki temeljijo na uporabi prenosnih sistemov za merjenje emisij.

(22)	Da bi izpolnili cilje glede kakovosti zraka, bi morala Komisija uvesti usklajene predpise za zagotavljanje, da so emisije izven pogojev preskusnega cikla iz težkih motorjev in vozil pod ustreznim nadzorom pri širokem izboru različnih delovnih in okoljskih pogojev.

(23)	Pravilno delovanje sistema za naknadno obdelavo, zlasti v primeru NOx, je temeljna zahteva za izpolnjevanje vzpostavljenih standardov za emisije onesnaževal. V tej povezavi bi bilo treba uvesti ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno delovanje sistemov na podlagi uporabe reagentov.

(24)	Države članice imajo možnost, da s finančnimi spodbudami pospešijo dajanje v promet vozil, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete na ravni Skupnosti. Ta uredba ne bi smela posegati v pravico držav članic, da vključijo emisije v metodo za izračun davka na vozila.

(25)	Države članice bi se morale pri pripravi ukrepov, s katerimi bi zagotovile naknadno opremljanje obstoječih težkih vozil, opirati na standarde Euro VI.

(26)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Predvidene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(27)

Zahteve glede moči motorjev motornih vozil iz Direktive Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil (5), bi bilo treba vključiti v to uredbo in Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (6). Uredbo (ES) št. 715/2007 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti, Direktivo 80/1269/EGS pa razveljaviti.

(28)

Da bi poenostavili zakonodajo Skupnosti, je primerno sedanjo zakonodajo na področju emisij iz težkih vozil, to je Direktivo 2005/55/ES (7) in Direktivo Komisije 2005/78/ES (8), zamenjati z uredbo. Uporaba uredbe bi morala zagotoviti, da se podrobne tehnične določbe neposredno uporabljajo za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe in da se jih lahko hitro in učinkovito posodablja. Zato bi bilo treba direktivi 2005/55/ES in 2005/78/ES razveljaviti, Uredbo (ES) št. 715/2007 pa ustrezno spremeniti.

(29)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(30)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za uvedbo mejne vrednosti števila delcev v Prilogi I, za morebitno določanje vrednosti dopustne ravni sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx, za uvedbo posebnih postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo, kot tudi postopka za merjenje števila delcev, ter za sprejetje ukrepov glede emisij izven pogojev preskusnega cikla, uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij, dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter preskusnih ciklov, ki se uporabljajo pri merjenju emisij. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(31)

Ker ciljev te uredbe, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev glede emisij motornih vozil in zagotovitve dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil neodvisnim izvajalcem na enaki podlagi kot pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa skupne tehnične zahteve za podelitev homologacije za motorna vozila, motorje in nadomestne dele glede na njihove emisije.

Ta uredba določa tudi pravila za skladnost vozil in motorjev v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, OBD sisteme, merjenje porabe goriva in emisij CO2 ter dostop do OBD na vozilu ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorij M1, M2, N1, in N2, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES in katerih referenčna masa presega 2 610 kg, in za vsa motorna vozila kategorij M3 in N3, kakor so opredeljena v navedeni prilogi.

Ta uredba se uporablja brez poseganja v člen 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007.

Na zahtevo proizvajalca se homologacija dodelanega vozila, izdana v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, razširi na njegovo nedodelano vozilo z referenčno maso, ki ne presega 2 610 kg. Homologacije se razširijo, če proizvajalec lahko dokaže, da vse kombinacije nadgradnje, s katerimi bo po pričakovanjih nadgrajeno nedodelano vozilo, povečujejo referenčno maso vozila nad 2 610 kg.

Na zahtevo proizvajalca se homologacija vozila, izdana v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, razširi na njegove variante in izvedenke, katerih referenčna masa presega 2 380 kg, pod pogojem, da izpolnjuje tudi zahteve v zvezi z merjenjem emisij toplogrednih plinov in porabe goriva, uvedene z Uredbo (ES) št. 715/2007 in njenimi izvedbenimi ukrepi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„motor“ pomeni pogonski vir vozila, za katerega se kot samostojni tehnični enoti, opredeljeni v točki 25 člena 3 Direktive 2007/46/ES, lahko podeli homologacija;

2.	„plinasta onesnaževala“ pomeni emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, NOx, izraženih z ekvivalentom NO2, in ogljikovodikov;

3.	„trdna onesnaževala“ pomeni sestavine izpušnih plinov, ki se pri najvišji temperaturi 325 K (52 °C) odstranijo iz razredčenih izpušnih plinov s filtri, opisanimi v preskusnem postopku za preverjanje povprečnih emisij iz izpušne cevi;

4.	„emisije iz izpušne cevi“ pomeni emisije plinastih in trdnih onesnaževal;

5.	„okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

6.	„naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo in/ali omejujejo emisije iz izpušne cevi;

„vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)“ pomeni sistem v vozilu ali povezan z motorjem, ki lahko odkrije napake in po potrebi nanje opozori prek sistema za opozarjanje ter s podatki, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te podatke sporoči v sistem izven vozila;

8.	„odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost naprav za uravnavanje emisij pod pogoji okolja ali delovanja motorja pri normalnem delovanju vozila ali izven postopkov homologacijskih preskusov;

9.	„originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila;

10.

„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto, kakor je opredeljena v točki 25 člena 3 Direktive 2007/46/ES;

11.

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni vse informacije, potrebne za diagnozo, servisiranje, pregled, periodične kontrole, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vključitev vozila ali diagnostično podporo vozilu na daljavo, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takšnih informacij. Te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila;

12.

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike homologacijskega postopka ali postopka izdaje soglasja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta fizična ali pravna oseba neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

13.

„neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci in serviserji, so pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje motornih vozil, zlasti serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce pregledov in preskušanj, ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva;

14.	„vozilo na alternativno gorivo“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj eno vrsto goriva, ki je ali plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem pridobljeno iz nemineralnih olj;

15.	„referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg;

16.	„nedovoljeni poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij vozila ali pogonskega sistema, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v teh sistemih, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij vozila.

Komisija lahko opredelitev iz točke 7 prvega pododstavka prilagodi tehničnemu napredku na področju sistemov OBD. Navedeni ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

Člen 4

Obveznosti proizvajalcev

1. Proizvajalci morajo dokazati, da so vsa nova vozila, ki so bila prodana, registrirana ali so se začela uporabljati v Skupnosti, vsi novi motorji, ki so bili prodani ali so se začeli uporabljati v Skupnosti, in vse nove nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki jih je v skladu s členoma 8 in 9 treba homologirati in ki se prodajajo ali začenjajo uporabljati v Skupnosti, homologirani v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

2. Proizvajalci morajo zagotoviti, da se upoštevajo postopki homologacije za potrjevanje skladnosti proizvodnje, trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja in skladnosti v uporabi.

Tehnični ukrepi, ki jih izvede proizvajalec, morajo zagotoviti, da se emisije iz izpušne cevi v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi učinkovito omejujejo v celotni običajni življenjski dobi vozil v normalnih pogojih uporabe.

V ta namen veljajo za opravljanje preskusov trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja za pridobitev homologacije in preskusov skladnosti vozil ali motorjev v uporabi naslednje prevožene razdalje in obdobja:

(a)	160 000 km ali pet let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij M1, N1 in M2;

(b)	300 000 km ali šest let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorij N2, N3 z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 16 ton in M3 razreda I, razreda II in razreda A, in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 7,5 ton;

(c)	700 000 km ali sedem let, kar koli nastopi prej, če so z motorji opremljena vozila kategorije N3 z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 16 ton in kategorije M3 razreda III in razreda B z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 7,5 ton.

3. Komisija določi posebne postopke in zahteve za izvajanje odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

Člen 5

Zahteve in preskusi

1. Proizvajalci morajo zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Prilogi I.

2. Proizvajalci morajo opremiti vozila in motorje tako, da so sestavni deli, ki lahko vplivajo na emisije, načrtovani, izdelani in sestavljeni tako, da vozilu ali motorju med normalno uporabo omogočijo skladnost s to uredbo.

3. Uporaba odklopnih strategij, ki zmanjšujejo učinkovitost opreme za uravnavanje emisij, je prepovedana.

4. Komisija sprejme ukrepe za izvajanje tega člena, ki med drugim zadevajo:

(a)

emisije iz izpušne cevi, vključno s preskusnimi cikli, uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij vozil v uporabi, preverjanjem in omejevanjem emisij izven pogojev preskusnega cikla, določitvijo mejnih vrednosti za število delcev ob ohranitvi obstoječih strogih okoljevarstvenih zahtev in emisijami pri prostem teku;

(b)	emisije iz okrova ročične gredi;

(c)	OBD sisteme in učinkovitost naprav za uravnavanje onesnaževanja pri vozilih v uporabi;

(d)	trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, skladnost motorjev in vozil v uporabi, skladnost proizvodnje in tehnično brezhibnost;

(e)	emisije CO2 in porabo goriva;

(f)	podeljevanje razširitve homologacij;

(g)	preskusno opremo;

(h)	referenčna goriva, kot so bencin, dizel, plinasta goriva in biogoriva, npr. bioetanol, biodizel in bioplin;

(i)	meritve moči motorja;

(j)	pravilno delovanje in obnavljanje naprav za uravnavanje onesnaževanja;

(k)

posebne določbe, s katerimi se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje NOx; takšne določbe zagotavljajo, da vozil ni mogoče upravljati, če ukrepi za uravnavanje NOx ne delujejo zaradi, na primer, pomanjkanja katerega koli potrebnega reagenta, nepravilnega vračanja izpušnih plinov v valj (EGR) ali izključitve EGR.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

Člen 6

Dostop do informacij

1. Proizvajalci omogočijo neodvisnim izvajalcem neomejen in standardiziran dostop do OBD informacij v vozilu, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vso ustrezno programsko opremo, ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

Proizvajalci zagotovijo standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki bo neodvisnim serviserjem omogočala, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.

Pri večstopenjski homologaciji je proizvajalec, ki je odgovoren za homologacijo posamezne stopnje, odgovoren tudi za to, da končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o popravilu za to posamezno stopnjo. Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu.

Pri tem se smiselno uporabljata člena 6 in 7 Uredbe (ES) št. 715/2007.

Do sprejetja ustreznega standarda, na primer prek CEN, so OBD informacije v vozilu ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila predstavljene na lahko dostopen in nediskriminatoren način.

Informacije so na voljo na internetnih straneh proizvajalcev ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki.

2. Za izvajanje odstavka 1 Komisija določi in posodablja ustrezne tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij OBD v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Komisija upošteva sedanjo informacijsko tehnologijo, predvidljiv razvoj tehnologije vozil, obstoječe standarde ISO in možnost svetovnega standarda ISO.

Komisija lahko sprejme druge ukrepe, potrebne za izvajanje odstavka 1.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

Člen 7

Obveznosti glede sistemov, ki uporabljajo potrošni reagent

1. Proizvajalci, serviserji in upravljavci vozil ne smejo spreminjati sistemov, ki uporabljajo potrošni reagent.

2. Upravljavci vozil morajo zagotoviti, da se vozila ne uporablja brez potrošnega reagenta.

Člen 8

Časovni razpored za vloge za homologacijo vozil in motorjev

1. Od 31. decembra 2012 nacionalni organi zavrnejo, zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije, podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali motorjev, ki niso skladni s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

Tehnični certifikati o homologaciji, ki ustrezajo emisijskim stopnjam, ki se pred stopnjo Euro VI lahko podelijo vozilom in motorjem, namenjenim izvozu v tretje države, pod pogojem, da je v teh certifikatih jasno navedeno, da se zadevna vozila in motorji ne smejo dajati v promet v Skupnosti.

2. Od 31. decembra 2013 nacionalni organi štejejo, v primeru, ko nova vozila niso skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, da certifikati o skladnosti ne veljajo več za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES in zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije, prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil.

Od istega datuma in razen v primeru nadomestnih motorjev za vozila v uporabi nacionalni organi prepovejo prodajo ali uporabo novih motorjev, ki niso skladni s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 in glede na začetek veljavnosti izvedbenih ukrepov iz členov 4(3), 5(4) in prvega pododstavka člena 6(2) nacionalni organi ne smejo, na zahtevo proizvajalca, zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije vozil, zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za novi tip vozila ali motorja, ali prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe novih vozil in prodaje ali uporabe novih motorjev, kadar so zadevna vozila ali motorji skladni s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

Člen 9

Obveznosti držav članic glede homologacije nadomestnih delov

Prodaja ali vgradnja novih nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, namenjenih za vgradnjo v vozila, homologirana po tej uredbi in njenih izvedbenih ukrepih, je prepovedana, če niso takšnega tipa, za katerega je bila skladno s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi podeljena homologacija.

Člen 10

Finančne spodbude

1. Države članice lahko glede na začetek veljavnosti izvedbenih ukrepov te uredbe predvidijo finančne spodbude, ki se uporabljajo za motorna vozila iz serijske proizvodnje, ki so skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

Takšne spodbude veljajo za vsa nova vozila, ki se dajejo v promet v zadevni državi članici in ki so skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi. Te finančne spodbude se prenehajo uporabljati najpozneje 31. decembra 2013.

2. Države članice lahko glede na začetek veljavnosti izvedbenih ukrepov te uredbe odobrijo finančne spodbude za naknadno opremljanje vozil v uporabi z namenom zagotovitve skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge I in za razgradnjo vozil, ki niso skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

3. Finančne spodbude iz odstavkov 1 in 2 za vsak tip motornega vozila ne smejo presegati dodatnih stroškov za tehnične naprave, vgrajene za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Prilogi I, vključno s stroški vgradnje v vozilo.

4. Komisijo se obvesti o načrtih za uvedbo ali spremembo finančnih spodbud iz odstavkov 1 in 2.

Člen 11

Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah do 7. februarja 2011 in jo nemudoma obvestijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah navedenih določb.

2. Vrste kaznivih kršitev proizvajalcev vključujejo:

(a)	dajanje lažnih izjav pri postopkih homologacije ali postopkih preklica;

(b)	ponarejanje rezultatov preskusov v okviru homologacije ali potrditve skladnosti v uporabi;

(c)	zadržanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko povzročili preklic ali odvzem homologacije;

(d)	uporabo odklopnih strategij;

(e)	zavračanje dostopa do informacij.

Vrste kršitev s strani proizvajalcev, serviserjev in upravljavcev vozil, ki se kaznujejo, vključujejo nedovoljeno poseganje v sisteme za uravnavanje emisij NOx. To vključuje, na primer, nedovoljeno poseganje v sisteme, ki uporabljajo potrošni reagent.

Vrste kršitev s strani upravljavcev vozil, ki se kaznujejo, vključujejo vožnjo z vozilom brez potrošnega reagenta.

Člen 12

Ponovna določitev specifikacij

1. Po zaključku ustreznih delov Programa za merjenje delcev Gospodarske komisije ZN za Evropo (UN/ECE), opravljenega pod nadzorom Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih, Komisija, ne da bi pri tem znižala raven varstva okolja znotraj Skupnosti, opravi naslednje:

(a)	kot dodatni nadzor nad emisijami trdnih delcev uvede mejne vrednosti števila delcev, določene na ravni, ki ustreza tehnologijam, ki se takrat dejansko uporabljajo za doseganje mejne vrednosti mase delcev;

(b)	sprejme postopek za merjenje števila delcev.

Komisija pa poleg mejne vrednosti za celotne emisije NOx določi tudi mejno vrednost za emisije NO2, ne da bi pri tem znižala raven varstva okolja znotraj Skupnosti. Mejna vrednost za emisije NO2 se določi na ravni, ki odraža zmogljivost obstoječih tehnologij.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

2. Komisija določi korelacijske faktorje med Evropskim prehodnim ciklom (ETC) in Evropskim ciklom ustaljenega stanja (ESC), kot je opisano v Direktivi 2005/55/ES, ter svetovno harmoniziranim prehodnim voznim ciklom (WHTC) in svetovno harmoniziranim voznim ciklom ustaljenega stanja (WHSC) ter temu ustrezno prilagodi mejne vrednosti. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

3. Komisija spremlja postopke, preskuse in zahteve iz člena 5(4) ter preskusne cikle, ki se uporabljajo za merjenje emisij.

Če se med spremljanjem pokaže, da ti postopki, preskusi, zahteve in preskusni cikli niso več ustrezni ali da ne odražajo več dejanskih emisij, se jih prilagodi tako, da ustrezno odražajo emisije, ki dejansko nastajajo med vožnjo po cesti. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

4. Komisija spremlja onesnaževala, navedena v točki 2 člena 3. Če Komisija presodi, da je primerno urediti emisije dodatnih onesnaževal, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za spremembo te uredbe.

Člen 13

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila (TCMV), ustanovljen s členom 40(1) Direktive 2007/46/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 14

Izvajanje

Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 4(3), člena 5(4), člena 6(2) ter člena 12(1)(a) in (b) do 1. aprila 2010.

Člen 15

Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2007

Uredba (ES) št. 715/2007 se spremeni:

člen 5(3) se spremeni:

(i)	beseda „in“ za točko (h) se črta;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(j)	merjenje moči motorja.“;

2.	člen 14(6) se črta.

Člen 16

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Priloge IV, VI in XI k Direktivi 2007/46/ES se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 17

Razveljavitev

1. Direktive 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES se razveljavijo z 31. decembrom 2013.

2. Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 7. avgusta 2009. Člen 8(3) in člen 10 se uporabljata od 7. avgusta 2009, točke 1(a)(i), 1(b)(i), 2(a), 3(a)(i), 3(b)(i), 3(c)(i), 3(d)(i) in 3(e)(i) Priloge II pa se uporabljajo od 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

Š. FÜLE

(1) UL C 211, 19.8.2008, str. 12.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 8. junija 2009.

(3) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(5) UL L 375, 31.12.1980, str. 46.

(6) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

(7) Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 275, 20.10.2005, str. 1).

(8) Direktiva Komisije 2005/78/ES z dne 14. novembra 2005 o izvajanju Direktive 2005/55/ES in o spremembi prilog I, II, III, IV in VI k navedeni Direktivi (UL L 313, 29.11.2005, str. 1).

(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

PRILOGA I

Mejne vrednosti emisij Euro VI

Mejne vrednosti

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NMHC

(mg/kWh)

CH4

(mg/kWh)

NOX (1)

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

Masa trdnih delcev

(mg/kWh)

Število trdnih delcev (2)

(#/kWh)

ESC (CI)

1 500

130

400

ETC (CI)

4 000

160

400

ETC (PI)

4 000

160

500

400

WHSC (3)

WHTC (3)

Opomba:

PI	=	prisilni vžig.
CI	=	kompresijski vžig.

(1) Dopustna raven sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx se lahko določi pozneje.

(2) Številčni standard se določi pozneje, najpozneje pa do 1. aprila 2010.

(3) Mejne vrednosti, ki se nanašajo na WHSC in WHTC in nadomestijo mejne vrednosti, ki se nanašajo na ESC in ETC, bodo uvedene na poznejši stopnji, potem ko se določijo korelacijski faktorji v zvezi s sedanjimi cikli (ESC in ETC), najpozneje do 1. aprila 2010.

PRILOGA II

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/EGS se spremeni:

del I Priloge IV se spremeni:

(a)

tabela se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Predmet

Sklic na regulativni akt

Sklic na Uradni list

Uporabnost

„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

UL L 188, 18.7.2009, str. 1

X12

X“

(iii)

doda se naslednja opomba:

„(12)

Za vozila z referenčno maso, večjo od 2 610 kg, ki niso homologirana (na zahtevo izdelovalca in pod pogojem, da njihova referenčna masa ne presega 2 840 kg) v okviru Uredbe (ES) (št.) 715/2007.“;

(b)

tabela v Dodatku se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

	Predmet	Sklic na regulativni akt	Sklic na Uradni list	M1
„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila, z izjemo celotnega sklopa zahtev, povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko (OBD-ji) in dostopom do informacij/dostop do informacij	Uredba (ES) št. 595/2009	UL L 188, 18.7.2009, str. 1	A“

tabela v Dodatku k Prilogi VI se spremeni:

(a)	točki 40 in 41 se črtata;

(b)

vstavi se naslednja točka:

Predmet

Sklic na regulativni akt

Sprememba akta

Velja za izvedenke

„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009“

Priloga XI se spremeni:

(a)

tabela v Dodatku 1 se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Postavka	Predmet	Sklic na regulativni akt	M1 ≤ 2 500 (1) kg	M1 > 2 500 (1) kg	M2	M3
„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij	Uredba (ES) št. 595/2009	G + H	G + H	G + H	G + H“

(b)

tabela v Dodatku 2 se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

„41a

Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

X“

(c)

tabela v Dodatku 3 se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Postavka	Predmet	Sklic na regulativni akt	M1
„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij	Uredba (ES) št. 595/2009	X“

(d)

tabela v Dodatku 4 se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Postavka	Predmet	Sklic na regulativni akt	M2	M3	N1	N2	N3	O1	O2	O3	O4
„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij	Uredba (ES) št. 595/2009	H	H	H	H	H“

(e)

tabela v Dodatku 5 se spremeni:

(i)	točki 40 in 41 se črtata;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

Postavka	Predmet	Sklic na regulativni akt	Avto-dvigalo kategorije N3
„41a	Emisije (Euro VI) težka vozila/dostop do informacij	Uredba (ES) št. 595/2009	V“

18.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 188/14

UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. junija 2009

o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom

Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2), člena 55, člena 71(1), člena 80(2), člena 95, člena 152(4)(a) in (b), člena 175(1) in člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4) je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (5), ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za sprejetje ukrepov splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, vključno s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dodajanjem novih nebistvenih določb.

(2)	V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, ki so bili sprejeti v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se za njih uporabljal regulativni postopek s pregledom.

(3)	Ker so spremembe, ki jih je zato treba vnesti v te akte, splošne narave in se nanašajo le na postopke v odborih, jih državam članicam ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo v primeru direktiv –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Akti, ki so navedeni v Prilogi, so v skladu z navedeno prilogo prilagojeni Sklepu 1999/468/ES, kot je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES.

Člen 2

Sklicevanja na določbe aktov iz Priloge se štejejo za sklicevanja na določbe, kot so bile prilagojene s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

Š. FÜLE

(1) UL C 224, 30.8.2008, str. 35.

(2) UL C 117, 14.5.2008, str. 1.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 28. maja 2009.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5) UL L 200, 22.7.2006, str. 11.

(6) UL C 255, 21.10.2006, str. 1.

PRILOGA

1. PODJETNIŠTVO

1.1 Direktiva 97/68/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (1)

V zvezi z Direktivo 97/68/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za vzpostavitev pogojev, v katerih bi bilo mogoče sprejeti spremembe, ki so potrebne zaradi prilagoditve tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 97/68/ES, med drugim z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 97/68/ES spremeni:

1.	v členu 4(2) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija spremeni Prilogo VIII. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“;

člen 7a(4) nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija prilagodi Prilogo VII tako, da se vključijo dodatni in posebni podatki, ki so lahko potrebni zaradi certifikata o homologaciji za motorje, ki se vgradijo v plovila za plovbo po celinskih vodnih poteh. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“;

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Komisija sprejme vse spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, razen zahtev, opredeljenih v točki 1, točkah 2.1 do 2.8 in točki 4 Priloge I.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“;

člen 14a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14a

Komisija prouči možne tehnične težave pri izpolnjevanju zahtev stopnje II za nekatere uporabe motorjev, zlasti za premične stroje z vgrajenim motorjem razredov SH:2 in SH:3. Če Komisija s študijo ugotovi, da nekateri premični stroji, zlasti motorji za ročne stroje za profesionalno uporabo v različnih legah, zaradi tehničnih razlogov ne bodo mogli izpolniti teh zahtev v določenih rokih, do 31. decembra 2003 predloži poročilo, ki ga spremljajo ustrezni predlogi za podaljšanje obdobja iz člena 9a(7) in/ali nadaljnje izjeme, vendar za take stroje razen v izjemnih okoliščinah niso daljši od petih let. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“

člen 15 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	odstavek 3 se črta;

v točki 4.1.2.7 Priloge I se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija določi kontrolno območje, za katero velja odstotek, ki se ga ne sme preseči, ter izvzete pogoje obratovanja motorja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“;

v točki 1.3.2 Priloge III se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pred začetkom preskusa s sestavljenim hladnim/toplim zagonom, Komisija spremeni simbole (Priloga I, točka 2.18), potek preskusa (Priloga III) in enačbe za izračunavanje (Priloga III, Dodatek 3). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).“.

1.2 Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (2)

V zvezi z Direktivo 98/79/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje posebnih ukrepov za spremljanje zdravstvenega stanja in za spreminjanje Priloge II. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 98/79/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 98/79/ES spremeni:

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6(2) Direktive 90/385/EGS.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (3), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

člen 10(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se priglasitve iz odstavkov 1 in 3 takoj registrirajo v banki podatkov iz člena 12.

Postopki za izvajanje tega člena in zlasti tisti, ki se nanašajo na priglasitev in pojem bistvene spremembe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“;

3.	člen 11(5) se nadomesti z naslednjim: „5. Države članice na zahtevo obvestijo druge države članice o podrobnostih iz odstavkov 1 do 4. Postopki za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“;

4.	člen 12(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Postopki za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“;

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Kjer država članica v zvezi z danim izdelkom ali skupino izdelkov meni, da bi bilo treba za zagotovitev varovanja zdravja in varnosti in/ali za zagotovitev, da se spoštujejo zahteve javnega zdravja v skladu s členom 36 Pogodbe, prepovedati, omejiti ali predpisati posebne zahteve za razpoložljivost teh izdelkov, lahko sprejme vse potrebne in upravičene prehodne ukrepe. Potem obvesti Komisijo in vse druge države članice, ter navede razloge za svojo odločitev. Komisija se posvetuje z zainteresiranimi stranmi in državami članicami ter, kjer so nacionalni ukrepi upravičeni, sprejme potrebne ukrepe Skupnosti.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 7(4).“;

člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Če država članica meni, da:

(a)	bi bilo treba spremeniti ali razširiti seznam pripomočkov v Prilogi II ali

(b)	bi bilo treba ugotoviti skladnost pripomočka ali družine pripomočkov z odstopanjem od določb člena 9 z uporabo enega ali več danih postopkov, izbranih izmed navedenih v členu 9,

Komisiji predloži utemeljeno prošnjo in jo pozove, da sprejme potrebne ukrepe.

Kadar se ti ukrepi nanašajo na zadeve iz točke (a), namenjene spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(3).

Kadar se ti ukrepi nanašajo na zadeve iz točke (b), se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“.

1.3 Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (4)

V zvezi z Direktivo 1999/5/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje sklepa, s katerim določi, katere dodatne zahteve veljajo za določene razrede opreme ali aparate določenih tipov, za določitev datuma uporabe določenih dodatnih bistvenih zahtev za določene razrede opreme ali aparate določenih tipov, vključno s prehodnim obdobjem, če je to primerno, ter za določitev oblike razpoznavnega znaka razreda opreme, s katero se označijo posebni tipi radijske opreme. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 1999/5/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 1999/5/ES spremeni:

člen 3(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko odloči, da morajo biti aparati v določenih razredih opreme ali aparati določenih tipov konstruirani tako, da:

(a)	prek omrežij medsebojno delujejo z drugimi aparati in da se lahko na celem območju Skupnosti priključijo na vmesnike ustreznega tipa in/ali

(b)	ne škodijo omrežju ali njegovemu delovanju ter da ne zlorabljajo sredstev omrežja in s tem povzročijo nesprejemljivega poslabšanja storitev in/ali

(c)	vsebujejo zaščitne naprave za zagotavljanje zaščite osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov in naročnikov in/ali

(d)	podpirajo določene funkcije, ki zagotavljajo izogibanje goljufijam, in/ali

(e)	podpirajo določene funkcije, ki zagotavljajo dostop do storitev za nujne primere, in/ali

(f)	podpirajo določene funkcije, ki invalidom olajšujejo njihovo uporabo.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15a.“;

člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Če so usklajeni standardi glede bistvenih zahtev pomanjkljivi, lahko Komisija po posvetovanju z odborom in po postopku, ki ga določa člen 14, v Uradnem listu Evropske unije objavi priporočila za razlaganje usklajenih standardov ali pogoje, pod katerimi je skladnost s temi standardi osnova za domnevo o skladnosti. Po posvetovanju z odborom in po postopku, ki ga določa člen 14, lahko Komisija usklajene standarde umakne z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije.“;

člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Pri odločanju o uporabi bistvenih zahtev iz člena 3(3) Komisija določi datum uporabe zahtev.

Če se določi, da mora biti določeni razred opreme skladen s posebnimi bistvenimi zahtevami iz člena 3(3), se lahko vsak aparat iz obravnavanega razreda opreme, ki se prvič da na trg do datuma uporabe odločitve Komisije, razumen čas, ki ga določi Komisija, še naprej daje na trg.

Ukrepi iz prvega in drugega pododstavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15a.“;

4.	vstavi se naslednji člen: „Člen 15a Regulativni postopek s pregledom Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

v Prilogi VII se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„5.	Razpoznavni znak razreda opreme mora biti take oblike, kot jo določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15a.“.

1.4 Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (5)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 141/2000 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje opredelitev pojmov „podobno zdravilo“ in „klinična superiornost“. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 141/2002, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 141/2000 spremeni:

1.	člen 3(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10a(2) sprejme potrebne določbe za izvajanje prvega odstavka tega člena v obliki izvedbene uredbe.“;

člen 5(8) se nadomesti z naslednjim:

„8. Agencija končno mnenje odbora takoj pošlje Komisiji in ta sprejme odločitev v 30 dneh od prejema mnenja. Če v izjemnih okoliščinah osnutek odločitve ni skladen z mnenjem odbora, se odločitev sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10a(2). Odločitev se uradno sporoči sponzorju, predloži se tudi Agenciji in pristojnim organom držav članic.“;

člen 8(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija sprejme opredelitvi pojmov ‚podobno zdravilo‘ in ‚klinična superiornost‘ v obliki izvedbene uredbe.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10a(3).“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravila za ljudi iz člena 121(1) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (6).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (7), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1.5 Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (8)

V zvezi z Direktivo 2001/20/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje načel v zvezi z dobro klinično prakso in podrobnih pravil, skladnih s temi načeli, za določitev posebnih zahtev in prilagoditev nekaterih določb. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2001/20/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Direktiva 2001/20/ES se spremeni:

člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija sprejme načela glede dobre klinične prakse in podrobna pravila v skladu s temi načeli in po potrebi spremeni ta načela in pravila, da bi se upošteval tehnični in znanstveni napredek. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).

Komisija objavi načela in podrobna pravila.“;

člen 13(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da je pogoj za proizvodnjo ali uvoz zdravil v preskušanju, dovoljenje za promet.

Da bi dovoljenje za promet dobil, mora vlagatelj in kasneje imetnik dovoljenja izpolniti osnovne zahteve, ki jih določi Komisija.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).“;

3.	člen 20 se nadomesti z naslednjim: „Člen 20 Komisija prilagodi to direktivo zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).“;

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1.6 Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (10)

V zvezi z Direktivo 2001/82/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev nekaterih določb in prilog ter za določitev posebnih pogojev za vloge. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2001/82/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2001/82/ES spremeni:

člen 10(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Z odstopanjem od člena 11 Komisija sestavi seznam snovi, ki so bistvenega pomena za zdravljenje kopitarjev in za katere je karenca najmanj šest mesecev v skladu z nadzornimi mehanizmi iz odločb Komisije 93/623/EGS in 2000/68/ES.

Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

2.	v členu 11(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar Komisija lahko spremeni te karence. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

v členu 13(1) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar se desetletno obdobje iz drugega pododstavka podaljša na 13 let v primeru zdravil za uporabo v veterinarski medicini za ribe ali čebele ali druge vrste, ki jih določi Komisija.

Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

v členu 17(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je utemeljeno v smislu novih znanstvenih dokazov, lahko Komisija prilagodi točki (b) in (c) prvega pododstavka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

5.	v členu 39(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija sprejme te dogovore v obliki izvedbene uredbe. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

člen 50a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija sprejme vse morebitne spremembe, potrebne za prilagoditev določb iz odstavka 1 zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

v členu 51 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Načela in smernice dobre proizvodne prakse za zdravila za uporabo v veterinarski medicini iz točke (f) člena 50 sprejme Komisija v obliki direktive, naslovljene na države članice. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

v členu 67 se točka (aa) nadomesti z naslednjim:

„(aa)

zdravila za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo hrane.

Vendar države članice lahko odobrijo izjeme od te zahteve glede na merila, ki jih določi Komisija. Določitev navedenih meril, ki je ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).

Države članice lahko še naprej uporabljajo državne predpise do:

(i)	datuma začetka veljavnosti sklepov, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom, ali

(ii)	1. januarja 2007, če se noben tak sklep ne sprejme do 31. decembra 2006;“;

9.	člen 68(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija sprejme vsakršne spremembe seznama snovi iz odstavka 1. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

10.	člen 75(6) se nadomesti z naslednjim: „6. Komisija lahko sprejme spremembe odstavka 5 ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med njegovim izvajanjem. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

11.

člen 79 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 79

Komisija sprejme vse spremembe, potrebne za posodobitev členov 72 do 78 zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

12.	člen 88 se nadomesti z naslednjim: „Člen 88 Komisija sprejme vse potrebne spremembe za prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

13.

člen 89 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Poslovnik stalnega odbora se objavi.“.

1.7 Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih (11)

V zvezi z Direktivo 2006/42/ES bi bilo treba Komisij zlasti podeliti pooblastila za oblikovanje pogojev za posodobitev okvirnega seznama varnostnih komponent ter za omejitev dajanja na trg potencialno nevarnih strojev. Ker je ta ukrep splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/42/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ga je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2006/42/ES spremeni:

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Posebni ukrepi

1. Komisija lahko sprejme vse ustrezne ukrepe za izvajanje določb v zvezi z naslednjim:

(a)	posodabljanjem okvirnega seznama varnostnih komponent v Prilogi V, točka (c) člena 2;

(b)	omejevanjem dajanja na trg strojev iz člena 9. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).

2. Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2) sprejme vse ustrezne ukrepe, povezane s praktično uporabo te direktive, vključno z ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje sodelovanja držav članic med seboj in s Komisijo, kakor je določeno v členu 19(1).“;

člen 9(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. V primerih iz odstavka 1 se Komisija posvetuje z državami članicami in drugimi zainteresiranimi strankami, pri čemer navede ukrepe, ki jih namerava sprejeti z namenom, da na ravni Skupnosti zagotovi visoko raven varovanja zdravja in varnosti oseb.

Ob upoštevanju izida teh posvetovanj, Komisija sprejme potrebne ukrepe.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).“;

člen 22 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	odstavek 4 se črta.

2. OKOLJE

2.1 Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (12)

V zvezi z Direktivo 96/59/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev referenčnih merilnih metod za določanje vsebnosti PCB-ja v kontaminiranih snoveh in za določitev tehničnih standardov za druge načine odstranjevanja PCB-jev, ter, če je to potrebno, zgolj za namen člena 9(1)(b) in (c) določi manj nevarne nadomestke za PCB-je. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju Direktive 96/59/ES z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 96/59/ES spremeni:

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10a(2) pripravi seznam tovarniških imen kondenzatorjev, uporov in indukcijskih tuljav, ki vsebujejo PCB-je.

2. Komisija:

(a)	določi referenčne merilne metode za določanje vsebnosti PCB-ja v kontaminiranih snoveh. Meritve, izvedene pred določitvijo referenčnih metod, ostanejo veljavne;

(b)	če je potrebno, določi samo za namene točk (b) in (c) člena 9(1) druge, manj nevarne nadomestke za PCB-je.

Komisija lahko določi tehnične standarde za druge metode odstranjevanja PCB-jev, navedene v drugem stavku člena 8(2).

Ukrepi iz prvega in drugega pododstavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10a(3).“;

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

2.2 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (14)

V zvezi z Direktivo 98/83/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagajanje prilog II in III znanstvenemu in tehničnemu napredku ter za določitev nekaterih podrobnosti o spremljanju stanja v Prilogi II. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Direktive 98/83/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 98/83/ES spremeni:

1.	člen 7(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Smernice Skupnosti za spremljanje stanja, predpisane v tem členu, se lahko oblikujejo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).“;

2.	člen 11(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija prilogi II in III vsaj vsakih pet let prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

3.	člen 12(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Oblika in minimalne informacije za poročila iz odstavka 2 se določi zlasti ob upoštevanju ukrepov, navedenih v členu 3(2), členu 5(2) in (3), členu 7(2), členu 8, členu 9(6) in (7) ter členu 15(1), ter se, če je treba, spremeni v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Skupaj s prvim poročilom o tej direktivi, kot je navedeno v odstavku 2, izdelajo države članice tudi poročilo, ki se posreduje Komisiji, o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih načrtujejo sprejeti za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s členom 6(3) in opombo 10 dela B Priloge I. Predlog o obliki tega poročila se predloži v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).“;

5.	člen 15(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija prouči zahtevo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).“;

točka 1 opombe 10 dela C Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„1.

Komisija sprejme ukrepe, zahtevane v opombi 8 o pogostnosti spremljanja stanja in opombi 9 o pogostnosti spremljanja stanja, metodah spremljanja stanja in najpomembnejših merilnih mestih spremljanja stanja v Prilogi II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Pri pripravi teh ukrepov Komisija med drugim upošteva ustrezne določbe veljavne zakonodaje ali ustreznih programov spremljanja stanja, vključno z rezultati spremljanja stanja, ki izhajajo iz njih.“;

točka 2 tabele A Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„2. Pregledno spremljanje stanja

Namen preglednega spremljanja stanja je zagotoviti informacije, potrebne za določitev, ali so izpolnjene vse vrednosti parametrov iz te direktive. Za vse parametre, določene v skladu s členoma 5(2) in (3), je treba opravljati pregledno spremljanje stanja, razen če lahko pristojni organi ugotovijo, da v časovnem obdobju, ki ga določijo, ta parameter verjetno ne bo prisoten pri določeni oskrbi v koncentracijah, ki bi lahko pomenile tveganje za kršitev ustrezne vrednosti parametra. Ta točka se ne uporablja za parametre radioaktivnosti, katerih stanje se bo ob upoštevanju opomb 8, 9 in 10 v Prilogi I, del C, spremljalo v skladu z zahtevami za spremljanje, ki jih je sprejela Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

v točki 1 Priloge III se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Naslednja načela za metode mikrobioloških parametrov so podane bodisi kot referenca, če je navedena metoda CEN/ISO, bodisi kot smernica, dokler Komisija morebiti ne sprejme nadaljnjih mednarodnih metod CEN/ISO za te parametre. Države članice lahko uporabijo druge metode, če so izpolnjene določbe člena 7(5).

Ti ukrepi o nadaljnjih mednarodnih metodah CEN/ISO, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“.

2.3 Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (15)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2037/2000 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev Priloge VI; za določitev in zmanjšanje obračunske ravni metilbromida, ki ga je dovoljeno dajati na trg ali ga lahko uvozniki ali proizvajalci uporabljajo zase za karantenske ukrepe in predtovorna opravila; za določitev mehanizma za dodelitev kvot obračunskih ravni metilbromida vsakemu proizvajalcu in uvozniku; za sprejetje, če je treba, sprememb in, kjer je to ustrezno, rokov za opustitev nujne uporabe halona iz Priloge VII; za odločitev, ali je treba prilagoditi končni datum prepovedi uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov; za posodobitev seznama in datumov v zvezi z nadzorom uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov; za posodobitev seznama podatkov, povezanih z zahtevo za uvozna dovoljenja in Prilogo IV; za spreminjanje seznama izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi ter tarifnih oznak kombinirane nomenklature v Prilogi V; za skrajšanje roka za prepoved izvoza zajetega, recikliranega ali predelanega halona v nujnih uporabah in za spreminjanje pogojev poročanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2037/2000, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 2037/2000 spremeni:

v členu 2 se šestnajsta alinea nadomesti z naslednjim:

„—

‚predelovalno sredstvo‘ pomeni nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe, navedena v Prilogi VI, v obratih, ki so že obstajali 1. septembra 1997, in kjer so emisije zanemarljive. Komisija glede na ta merila in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 18(2) določi seznam podjetij, v katerih je dovoljena uporaba nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev, in hkrati določi najvišje ravni emisij za vsako od teh podjetij.

Glede na nove informacije ali tehnične novosti, vključno s pregledom, predvidenim s Sklepom X/14 zasedanja pogodbenic Protokola, lahko Komisija:

(a)	spremeni seznam navedenih podjetij v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 18(2);

(b)	spremeni Prilogo VI. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se tretji pododstavek točke (iii) nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje obračunske ravni metilbromida, ki ga lahko proizvajalci in uvozniki dajejo na trg ali uporabljajo zase pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih glede na tehnično in gospodarsko razpoložljivost nadomestnih snovi ali tehnologij in ustrezna mednarodna dogajanja po Protokolu. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

v odstavku 3 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

Komisija lahko za vsakega proizvajalca in uvoznika spremeni mehanizem za dodelitev kvot obračunskih ravni, določenih pod (d) do (f), ki veljajo za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(c)

v odstavku 4 se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

„(iv)

Do 31. decembra 2002 se odstavek 1(c) ne uporablja za dajanje na trg in uporabo halonov, ki so bili zajeti, reciklirani ali predelani iz obstoječih protipožarnih sistemov ali za dajanje na trg in uporabo halonov za nujne uporabe, kakor je določena v Prilogi VII. Vsako leto pristojni organi držav članic uradno obvestijo Komisijo o količinah halonov za nujne uporabe, o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje njihovih emisij, in oceni teh emisij ter o tekočih dejavnostih za ugotavljanje in uporabo ustreznih nadomestnih snovi.

Vsako leto Komisija pregleda nujne uporabe iz Priloge VII ter po potrebi sprejme spremembe in, kadar je primerno, časovne okvire za postopno opuščanje, ob upoštevanju razpoložljivosti tehnično in ekonomsko izvedljivih nadomestnih snovi ali tehnologij, ki so sprejemljive glede na okolje in zdravje.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se peti pododstavek točke (c)(v) nadomesti z naslednjim:

„Komisija predloži rezultate pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu. Kakor je primerno, sprejme sklep, ali naj prilagodi datum 1. januar 2015. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija lahko glede na izkušnje pri izvajanju te uredbe ali zaradi upoštevanja tehničnega napredka spremeni seznam in datume, določene v odstavku 1, vendar v njem navedenih obdobij nikakor ne sme podaljšati, kar pa ne vpliva na izjeme, predvidene v odstavku 7.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

4.	člen 6(5) se nadomesti z naslednjim: „5. Komisija lahko spremeni seznam podatkov iz odstavka 3 in Priloge IV. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

člen 9(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Seznam izdelkov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, in tarifnih oznak kombinirane nomenklature je v Prilogi V kot navodilo carinskim organom držav članic. Komisija lahko doda postavke na seznam, jih z njega črta ali pa seznam prilagodi glede na sezname, ki jih določijo pogodbenice.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb, te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

v členu 11(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

zajetih, recikliranih in predelanih halonov, shranjenih za nujne uporabe v skladiščih, ki jih pooblasti ali upravlja pristojni organ, za zadovoljitev nujnih uporab iz Priloge VII do 31. decembra 2009 ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon, za zadovoljitev nujne uporabe iz Priloge VII. Do 1. januarja 2005 Komisija pregleda izvoz takih zajetih, recikliranih in predelanih halonov za nujne uporabe in, če je primerno, prepove tak izvoz pred 31. decembrom 2009. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

7.	člen 18(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 19(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija lahko spremeni pogoje poročanja, določene v odstavkih 1 do 4, za izpolnitev obveznosti po Protokolu ali za izboljšanje praktične uporabe teh pogojev poročanja.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“.

2.4 Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (16)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 166/2006 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov iz člena 8(3); za prilagoditev prilog II in III k Uredbi znanstvenemu in tehničnemu napredku; ter za prilagoditev prilog II in III k Uredbi morebitnim spremembam prilog k Protokolu OZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, ki bi jih pogodbenice sprejele na zasedanju. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 166/2000, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 2006/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 166/2006 spremeni:

člen 8(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Komisija ugotovi, da podatkov o izpustih iz razpršenih virov ni, sprejme ukrepe za začetek poročanja o izpustih ustreznih onesnaževal iz enega ali več razpršenih virov, ob uporabi mednarodno potrjenih metodologij, kadar je to primerno.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).“;

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Spremembe prilog

Komisija opravi vse potrebne spremembe prilog zaradi:

(a)	prilagoditve prilog II in III znanstvenemu in tehničnemu napredku;

(b)	prilagoditve prilog II in III morebitnim spremembam prilog k Protokolu, ki bi jih pogodbenice Protokola sprejele na zasedanju.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).“;

3.	v členu 19 se doda naslednji odstavek: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

2.5 Direktiva 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda (17)

V zvezi z Direktivo 2006/7/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev, v luči tehničnega in znanstvenega napredka, metod analize za parametre ter pravil odvzemanja vzorcev iz Priloge I oziroma Priloge V, ter za določitev standardov EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/7/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2006/7/ES spremeni:

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Tehnične prilagoditve in izvedbeni ukrepi

1. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(2) določi:

(a)	podrobna pravila za izvajanje člena 8(1), člena 12(1)(a) in člena 12(4);

(b)	smernice za skupno metodo ocenjevanja posamičnih vzorcev.

2. Komisija sprejme naslednje ukrepe:

(a)	določi standard EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod iz člena 3(9);

(b)	vsakršne spremembe, potrebne zaradi prilagoditve metod analize za parametre iz Priloge I znanstvenemu in tehničnemu napredku;

(c)	vsakršne spremembe, potrebne zaradi prilagoditve Priloge V znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(3).

3. Komisija predstavi osnutek ukrepov, ki bodo sprejeti v skladu s točko (a) odstavka 1 ob upoštevanju točke (a) člena 12(1) do 24. marca 2010. Predhodno se mora posvetovati s predstavniki držav članic, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, zadevnimi turističnimi organizacijami in organizacijami za varstvo potrošnikov ter drugimi zainteresiranimi stranmi. Po sprejetju zadevnih pravil jih Komisija objavi na spletu.“;

2.	člen 16(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

2.6 Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (18)

V zvezi z Direktivo 2006/21/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje določbe, ki so potrebne za izvajanje člena 13(6), za dopolnitev tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov iz Priloge II, za obrazložitev opredelitve pojma v točki 3 člena 3, za določitev meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III, za določitev usklajenih standardov za metode vzorčenja in analiziranja ter za prilagoditev prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/21/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2006/21/ES spremeni:

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1. Komisija do 1. maja 2008 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) sprejme:

(a)	določbe, potrebne za uskladitev in redno pošiljanje informacij iz člena 7(5) in člena 12(6);

(b)	tehnične smernice za določitev finančne garancije v skladu z zahtevami iz člena 14(2);

(c)	tehnične smernice za inšpekcijski nadzor v skladu s členom 17.

2. Komisija do 1. maja 2008 sprejme določbe, ki zadevajo naslednje točke, pri čemer prednostno upošteva točke (b), (c) in (d):

(a)	izvajanje člena 13(6), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja;

(b)	dopolnitev tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II;

(c)	razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;

(d)	določitev meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;

(e)	določitev usklajenih standardov za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

3. Komisija sprejme spremembe, potrebne za namen prilagoditve prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku. Te spremembe se sprejmejo z namenom doseganja visoke stopnje varstva okolja.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).“;

2.	člen 23(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

3. EUROSTAT

3.1 Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (19)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2494/95 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev pravil za zagotavljanje primerljivosti HICP ter za vzdrževanje in izboljšanje njihove zanesljivosti in ustreznosti. Ker je ta ukrep splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2494/95, med drugim z njenim dopolnjevanjem z dodajanjem novih nebistvenih določb, ga je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 2494/95 spremeni:

1.	v členu 3 se besedilo „v členu 14“ nadomesti z besedilom „v členu 14(2)“;

2.	v členu 4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija (Eurostat) sprejme pravila za zagotavljanje primerljivosti HICP. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija po posvetu z ECB sprejme izvedbene ukrepe za to uredbo, ki so potrebni za zagotavljanje primerljivosti indeksov HICP ter za vzdrževanje in izboljšanje njihove zanesljivosti in ustreznosti. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). Komisija od ECB zahteva, da poda mnenje o ukrepih, ki jih namerava predložiti odboru.“

4.	v členu 8(3) se besedilo „v členu 14“ nadomesti z besedilom „v členu 14(2)“;

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Priprava rezultatov

Države članice obdelajo zbrane podatke za pripravo indeksa HICP, in sicer vrste Laspeyres, ki zajema kategorije mednarodne klasifikacije Coicop (klasifikacija individualne potrošnje po namenu) (20), Komisija pa ga prilagodi za namen določitve primerljivih indeksov HICP. Komisija določi metode, postopke in formule, ki zagotavljajo izpolnjevanje zahtev po primerljivosti. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).

6.	v členu 11 se besedilo „iz člena 14“ nadomesti z besedilom „iz člena 14(2)“;

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (21), v nadaljevanju ‚Odbor‘.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (22), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

8.	v členu 15 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „V teh poročilih Komisija navede svoje stališče do delovanja postopkov iz člena 14, in če je potrebno, predlaga ustrezne spremembe.“.

3.2 Uredba Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (23)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 577/98 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje dodatnih spremenljivk, za prilagoditev opredelitev pojmov, popravkov in šifriranje spremenljivk, za sestavo seznama strukturnih spremenljivk ter določitev najmanjše velikosti vzorca in pogostost raziskav. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 577/98, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 577/98 spremeni:

1.	v tretji alinei petega pododstavka člena 1 se besedilo „iz člena 8“ nadomesti z besedilom „iz člena 8(2)“;

v členu 4 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„2. Za dopolnitev informacij, opisanih v odstavku 1, se lahko doda nadaljnja serija spremenljivk, v nadaljevanju ‚priložnostni modul‘.

Komisija vsako leto pripravi program priložnostnih modulov, ki zajema nekaj let.

Navedeni program za vsak priložnostni modul določa predmet, obdobje opazovanja, velikost vzorca (enak ali manjši od vzorca, določenega v členu 3) in skrajni rok za posredovanje rezultatov (ki se lahko razlikuje od roka iz člena 6).

Seznam zajetih držav članic in regij ter podrobni seznam informacij, ki jih je treba zbrati v priložnostnem modulu se pripravi vsaj 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja za določeni modul.

Obseg priložnostnega modula se omeji na 11 spremenljivk.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3).

3. Opredelitve pojmov, popravke, šifriranje spremenljivk, prilagoditev seznama spremenljivk raziskave, ki so potrebni po izdelavi postopkov in osnutkov, ter seznam načel za oblikovanje vprašanj glede statusa dejavnosti pripravi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3).

4. Na predlog Komisije je mogoče prepoznati izmed parametrov raziskave, navedenih v odstavku 1, seznam spremenljivk, v nadaljevanju navedenih kot ‚strukturne spremenljivke‘, ki jih je treba zbirati samo kot letna povprečja glede na 52 tednov in ne kot četrtletna povprečja. Ta seznam strukturnih spremenljivk, najmanjšo velikost vzorca in pogostost raziskav določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3). Finska, Španija in Združeno kraljestvo lahko zbirajo strukturne spremenljivke, ki se nanašajo na eno samo četrtletje v prehodni dobi, ki se izteče ob koncu leta 2007.“;

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (24).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (25), ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.3 Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih (26)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 1165/98 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za odobritev in izvedbo evropskih vzorčnih načrtov, za prilagoditev prilog in določitev ukrepov za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi za vključitev gospodarskega in tehničnega razvoja v zvezi z zbiranjem in statistično obdelavo podatkov ter posredovanjem spremenljivk. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1165/98, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 1165/98 spremeni:

v členu 4(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

udeležba v evropskih vzorčnih načrtih, ki jih zaradi priprave evropskih ocen usklajuje Eurostat.

Podrobnosti načrtov iz prvega pododstavka se opredelijo v prilogah. Ukrepe za njihovo odobritev in izvedbo sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Evropski vzorčni načrti se vzpostavijo, kadar nacionalni vzorčni načrti ne zadostujejo evropskim zahtevam. Hkrati se lahko države članice odločijo za udeležbo v evropskih vzorčnih načrtih, v kolikor ti načrti omogočajo znatno zmanjšanje stroškov statističnega sistema ali zmanjšanje obremenitev za poslovanje podjetij, ki so posledica izpolnjevanja evropskih zahtev. Z udeležbo v evropskem vzorčnem načrtu država članica izpolni pogoje za zagotovitev zadevne spremenljivke v skladu s ciljem takega načrta. V evropskih vzorčnih načrtih so lahko določeni pogoji, raven razčlenitve in roki za posredovanje podatkov.“;

2.	v členu 16(1) se besedilo „iz člena 18“ nadomesti z besedilom „iz člena 18(2)“;

člena 17 in 18 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 17

Izvedbeni ukrepi

Komisija določi ukrepe za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi za vključitev gospodarskega in tehničnega razvoja glede zbiranja in statistične obdelave podatkov ter prenosa spremenljivk. Pri tem je treba upoštevati načelo, da morajo pri ukrepu prevladati prednosti nad njegovimi stroški ter načelo, da v primerjavi s prvotnimi določbami te uredbe večji dodatni viri niso vključeni niti za države članice, niti za podjetja. Ukrepi za izvajanje te uredbe zajemajo zlasti:

(a)	uporabo posebnih enot (člen 2);

(b)	posodabljanje seznama spremenljivk (člen 3);

(c)	opredelitve in ustrezne oblike posredovanja spremenljivk (člen 3);

(d)	vzpostavitev evropskih vzorčnih načrtov (člen 4);

(e)	pogostost zbiranja statističnih podatkov (člen 5);

(f)	nivoje razčlenitve in agregacij, ki se uporabijo pri spremenljivkah (člen 6);

(g)	skrajni roki posredovanja (člen 8);

(h)	merila za merjenje kakovosti (člen 10);

(i)	prehodna obdobja in izjeme, ki se dopustijo v prehodnem obdobju (člen 13(1));

(j)	odstopanja, odobrena v prehodnih obdobjih (člen 13(2));

(k)	uvedbo pilotnih raziskav (člen 16);

(l)	prvo bazno leto, ki se uporabi za časovne vrste v NACE Rev. 2;

(m)	za časovne vrste pred letom 2009, ki jih je treba posredovati po NACE Rev. 2, raven podrobnosti, obliko, prvo referenčno obdobje in referenčno obdobje.

Ukrepi iz točk (j) in (k) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2).

Ukrepi iz točk (a) do (i) ter (l) in (m), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (27).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (28), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Priloga A (Industrija) se spremeni:

(a)

točka (a) (Področje uporabe) se nadomesti z naslednjim:

„(a) Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za vse dejavnosti, naštete v področjih od B do E klasifikacije NACE Rev. 2, oziroma za vse proizvode, naštete v področjih od B do E klasifikacije CPA. Teh informacij se ne zahteva za 37, 38.1, 38.2 in 39 NACE Rev. 2. Komisija lahko spremeni seznam dejavnosti. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

v točki (b) (Enota opazovanja) se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.	O uporabi drugih enot opazovanja lahko odloči Komisija. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(c)

točka (c) (Seznam spremenljivk) se spremeni:

(i)	v odstavku 2 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija določi pogoje za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(ii)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.

Od začetega prvega obdobja opazovanja se lahko podatki o novih naročilih (št. 130, 131, 132) nadomestijo z alternativnim vodilnim kazalcem, ki ga je mogoče izračunati iz podatkov raziskave o poslovnih tendencah. To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. To obdobje se podaljša za največ nadaljnjih pet let, razen če Komisija ne odloči drugače. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Od začetega prvega obdobja opazovanja se podatki o osebah, ki delajo (št. 210), lahko nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. To obdobje se podaljša za največ nadaljnjih pet let, razen če Komisija ne odloči drugače. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(iii)

v odstavku 8 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko spremeni seznam dejavnosti. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(iv)	v odstavku 10 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija lahko spremeni seznam dejavnosti. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(d)

v točki (d) (Oblika) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Poleg tega se spremenljivka proizvodnje (št. 110) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujeta v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni.

Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Komisija lahko spremeni seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(e)

v točki (f) (Nivo razčlenitve) se odstavka 8 in 9 nadomestita z naslednjim:

„8.

Komisija lahko v zvezi s spremenljivko uvoznih cen (št. 340) določi pogoje za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Spremenljivke za tuje trge (št. 122, 132 in 312) je treba posredovati z razlikovanjem med državami euroobmočja in državami, ki ne spadajo v euroobmočje. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E NACE Rev. 2, glavne industrijske skupine, raven področja (ena črka) in dvomestno raven oddelka NACE Rev. 2. Informacije za področje D in E NACE Rev. 2 se ne zahtevajo za spremenljivko 122. Spremenljivka uvoznih cen (št. 340) se hkrati posreduje z razlikovanjem med državami euroobmočja in državami, ki ne spadajo v euroobmočje. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E CPA, glavne industrijske skupine, raven področja (ena črka) in dvomestno raven oddelka CPA. Komisija lahko za razlikovanje med državami euroobmočja in državami, ki ne spadajo v euroobmočje, določi pogoje za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3). V evropskem vzorčnem načrtu je obseg spremenljivke uvoznih cen lahko omejen na uvoz proizvodov iz držav, ki ne spadajo v euroobmočje. Državam članicam, ki eura niso sprejele za valuto, ni treba posredovati razlikovanja med državami euroobmočja in državami, ki ne spadajo v euroobmočje, v zvezi s spremenljivkami 122, 132, 312 in 340.“;

(f)	v točki (j) (Prehodno obdobje) se vsa sklicevanja na člen 18 nadomestijo s sklicevanji na člen 18(2);

Priloga B (Gradbeništvo) se spremeni:

(a)

v točki (b) (Enota opazovanja) se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.	O uporabi drugih enot opazovanja lahko odloči Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

točka (c) (Seznam spremenljivk) se spremeni:

(i)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Od začetega prvega obdobja opazovanja se podatki o osebah, ki delajo (št. 210), lahko nadomestijo s številom zaposlenih (št. 211). To ocenjevanje se dovoli za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Ta postopek se podaljša za največ nadaljnjih pet let, razen če Komisija ne odloči drugače. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(ii)

v odstavku 6 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija se najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi z zamenjavo spremenljivke gradbenih stroškov s spremenljivko prodajnih cen z veljavnostjo od baznega leta 2010. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(c)

v točki (d) (Oblika) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Poleg tega se spremenljivke proizvodnje (št. 110, 115, 116) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujejo v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Komisija lahko spremeni seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(d)	v točki (j) (Prehodno obdobje) se vsa sklicevanja na člen 18 nadomestijo s sklicevanji na člen 18(2);

Priloga C (Trgovina na drobno in popravila) se spremeni:

(a)

v točki (b) (Enota opazovanja) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.	O uporabi drugih enot opazovanja lahko odloči Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

točka (c) (Seznam spremenljivk) se spremeni:

(i)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

(ii)

v odstavku 4 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija se najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(b) v zvezi z vključitvijo spremenljivke opravljenih delovnih ur (št. 220) in spremenljivke bruto plač (št. 230) z veljavnostjo od baznega leta 2010. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(c)

v točki (d) (Oblika) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Tudi spremenljivki prihodkov od prodaje (št. 120) in obsega prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Komisija lahko spremeni seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(d)

v točki (g) (Skrajni roki za posredovanja podatkov) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v enem mesecu na nivoju razčlenitve, opredeljenem v odstavku 3 pod črko (f) te priloge. Države članice se lahko odločijo za udeležbo pri spremenljivkah prihodkov od prodaje, št. 120, in deflatorja prodaje/obsega prodaje, št. 330/123, in sicer s sodelovanjem skladno z razmestitvijo v evropskem vzorčnem načrtu, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Pogoje razmestitve določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(e)	v točki (j) (Prehodno obdobje) se vsa sklicevanja na člen 18 nadomestijo s sklicevanji na člen 18(2);

Priloga D (Druge storitve) se spremeni:

(a)

v točki (b) (Enota opazovanja) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.	O uporabi drugih enot opazovanja lahko odloči Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(b)

točka (c) (Seznam spremenljivk) se spremeni:

(i)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

(ii)

v odstavku 4 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

(c)

v točki (d) (Oblika) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Spremenljivko prihodkov od prodaje (št. 120) je tudi treba posredovati v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, ki je popravljena za število delovnih dni. Seznam spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni, lahko spremeni Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(d)

v točki (e) (Obdobje opazovanja) se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija se najpozneje do 11. avgusta 2008 odloči, ali se bo sklicevala na člen 17(e) v zvezi s ponovno preučitvijo periodike zbiranja podatkov za spremenljivko prihodkov od prodaje. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(e)

v točki (f) (Nivo razčlenitve) se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.	Komisija lahko spremeni seznam dejavnosti in skupin dejavnosti najpozneje do 11. avgusta 2008. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

(f)	v točkah (i) (Prvo obdobje opazovanja) in (j) (Prehodno obdobje) se vsa sklicevanja na člen 18 nadomestijo s sklicevanji na člen 18(2).

3.4 Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (29)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 530/1999 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev opredelitev in razčlenitev informacij, ki jih je treba zagotoviti, ter za določitev meril za oceno kakovosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 530/1999, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 530/1999 spremeni:

člena 11 in 12 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 11

Izvedbeni ukrepi

Komisija za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja sprejem naslednje ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi za upoštevanje gospodarskih in tehničnih sprememb:

(i)	opredelitev in razčlenitev informacij, ki jih je treba zagotoviti (člen 6);

(ii)	primeren tehnični način za prenos rezultatov (člen 9);

(iii)

merila za oceno kakovosti (člen 10);

(iv)	izjeme v upravičenih primerih za leti 2004 oziroma 2006 (člen 13(2)).

Ukrepi iz točk (ii) in (iv) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

Ukrepi iz točk (i) in (iii), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Člen 12

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (30).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (31), ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

2.	člen 13(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Za leti 2004 oziroma 2006 se odstopanja od členov 3 in 6 lahko določijo, v kolikor nacionalni statistični sistemi zahtevajo obsežne prilagoditve, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).“.

3.5 Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27 februarja 2003 o indeksu stroškov dela (32)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 450/2003 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev opredelitev pojmov ter za spremembo tehničnih opredelitev, za vključitev novih področij v anketo, za prilagoditev razčlenitve indeksov po gospodarskih dejavnostih, za opredelitev meril kakovosti, za določitev študij izvedljivosti in sprejetje odločitev na podlagi njihovih rezultatov ter za določitev metodologije, ki se uporabi za verižni indeks. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 450/2003, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 450/2003 spremeni:

člen 2(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko sprejme ukrepe za ponovno določitev tehnične opredelitve indeksa in za revizije strukture ponderiranja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Vključitev gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v področjih od O do S NACE Rev. 2, v področje uporabe te uredbe določi Komisija, pri čemer upošteva študije izvedljivosti, opredeljene v členu 10. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Razčlenitev spremenljivk

1. Podatki so razčlenjeni po gospodarskih dejavnostih, opredeljenih v NACE Rev. 2 področjih in z nadaljnjim razdruževanjem, ki ga določi Komisija, ne preko ravni NACE Rev. 2 oddelkov (dvomestna raven) ali skupin oddelkov, pri čemer se upoštevajo prispevki k skupni zaposlenosti in stroškom dela na ravni Skupnosti in na nacionalnih ravneh. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Indeksi stroškov dela se zagotovijo ločeno za tri stroškovne kategorije, opredeljene spodaj:

(a)	skupni stroški dela;

(b)	plače, opredeljene s sklicem na točko D.11 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999;

(c)	prispevki delodajalcev za socialno varnost, ki se jim prištejejo davki, ki jih plača delodajalec, in odštejejo subvencije, ki jih dobi delodajalec, kakor so opredeljeni z vsoto postavk D.12 in D.4 minus D.5 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

2. Predloži se indeks ocene skupnih stroškov dela, razen bonusov, kadar so bonusi opredeljeni z D.11112 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1726/1999, razčlenjen po gospodarskih dejavnostih, ki jih opredeli Komisija in ki temeljijo na klasifikaciji NACE Rev. 2, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti, opredeljene v členu 10. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Kakovost

1. Posredovani trenutni in pretekli podatki ustrezajo ločenim merilom kakovosti, ki jih opredeli Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

2. Države članice Komisiji predložijo letna poročila o kakovosti, prvič leta 2003. Vsebino poročil opredeli Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“;

člena 11 in 12 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 11

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme naslednje ukrepe za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi, s katerimi se upoštevajo gospodarske in tehnične spremembe:

(a)	opredelitev razdruževanja, ki se vključi v fiksno strukturo, v skladu s členom 4(1);

(b)	tehnično opredelitev indeksa (člen 2);

(c)	vključitev NACE Rev. 2 področij O do S (člen 3);

(d)	razčlenitev indeksov po gospodarskih dejavnostih (člen 4);

(e)	obliko za prenos rezultatov in postopke prilagajanja, ki se uporabijo (člen 6);

(f)	ločena merila kakovosti za posredovane tekoče in pretekle podatke in vsebino poročil o kakovosti (člen 8);

(g)	prehodno obdobje (člen 9);

(h)	uvedbo študij izvedljivosti in odločitve na podlagi njihovih rezultatov (člen 10) in

(i)	metodologijo, ki se uporabi za verižni indeks (Priloga).

Ukrepi iz točk (e), (g) in (h) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

Ukrepi iz točk (a), (b), (c), (d), (f) in (i), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Člen 12

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (33).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

točka 3 Priloge se nadomesti z naslednjim:

„3.	Metodologijo za verižni indeks opredeli Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).“.

3.6 Uredba (ES) št. 1552/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o statistiki v zvezi s poklicnim usposabljanjem v podjetjih (34)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 1552/2005 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev opredelitev pojmov in metod vzorčenja, za opredelitev posebnih podatkov pred zbiranjem ter zahtev glede kakovosti podatkov in njihovega prenosa. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1552/2005, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 1552/2005 spremeni:

člen 5(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Ob upoštevanju posebne porazdelitve podjetij po velikosti na nacionalni ravni in razvoja potreb politike lahko države članice razširijo opredelitev pojma statistične enote v svoji državi. To opredelitev lahko razširi tudi Komisija, če bo razširitev bistveno povečala reprezentativnost in kakovost rezultatov raziskav v zadevnih državah članicah. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 7(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Zahteve vzorčenja in natančnosti, velikosti vzorčenja, potrebne za izpolnitev teh zahtev, ter natančne specifikacije NACE Rev. 2 in velikosti kategorij, v katere se rezultati lahko razčlenijo, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Posebne podatke, ki se zbirajo, za podjetja, ki izvajajo usposabljanje, in podjetja, ki usposabljanja ne izvajajo, ter za različne oblike poklicnega usposabljanja, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 9(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Zahteve glede kakovosti potrebnih in prenesenih podatkov za statistiko Skupnosti o poklicnem usposabljanju v podjetjih, strukturo poročil o kakovosti iz odstavka 2 in vse ukrepe, potrebne za ocenjevanje ali izboljšanje kakovosti podatkov, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

5.	člen 10(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija določi prvo referenčno leto, za katero se zberejo podatki. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Izvedbeni ukrepi

Ukrepe, potrebne za upoštevanje gospodarskega in tehničnega razvoja glede zbiranja, prenosa in obdelave podatkov, sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).

Druge ukrepe za izvajanje te uredbe, vključno z ustreznim tehničnim formatom in standardom izmenjave za prenos podatkov v elektronski obliki, sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2).

Člen 14

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (35).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. NOTRANJI TRG

4.1 Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (36)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2195/2002 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za posodobitev strukture in kod CPV ter izvedbo tehničnih prilagoditev prilog k navedeni uredbi, da se s tem uporabnikom da na voljo orodje, prilagojeno njihovim potrebam in razvoju trga. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2195/2002, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da za spremembe povsem tehnične narave uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES.

Zato se člena 2 in 3 Uredbe (ES) št. 2195/2002 nadomestita z naslednjim:

„Člen 2

Komisija sprejme ukrepe, potrebne za revizijo CPV. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 3(2). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 3(3).

Člen 3

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS (37).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.2 Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (38)

V zvezi z Direktivo 2004/17/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za izvedbo tehničnih prilagoditev nekaterih določb direktive in prilog zaradi upoštevanja tehničnega napredka ali razvoja v državah članicah ter za spreminjanje pragov uporabe tega instrumenta. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/17/ES, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zaradi večje učinkovitosti ter zaradi rokov, ki jih nalagajo predvideni načini izračunavanja in objavljanja, bi bilo treba za pregled določenih pragov skrajšati običajne roke, ki veljajo za regulativni postopek s pregledom.

Zato se Direktiva 2004/17/ES spremeni:

člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS (39).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so štiri, dva oziroma šest tednov.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

člen 69 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija preveri pragove iz člena 16 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih v skladu z drugim pododstavkom po potrebi revidira. Ta ukrepa, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmeta v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5).“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Hkrati z revizijo iz odstavka 1 Komisija prilagodi pragove iz člena 61 (natečaji) z revidiranimi pragovi, ki se uporabljajo za naročila storitev. Ta ukrepa, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmeta v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5).“;

člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Spremembe

1. Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 68(2) spremeni:

(a)	postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge XX zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;

(b)	postopke za sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje obvestil iz členov 41, 42, 43 in 63;

(c)	v interesu upravne poenostavitve, predvidene v členu 67(3), postopke za uporabo, sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje statističnih poročil iz člena 67(1) in (2).

2. Komisija lahko spremeni naslednje dele:

(a)	sezname naročnikov iz prilog I do X, ki izpolnjujejo merila iz členov 2 do 7;

(b)	postopke za sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v obvestilih;

(c)	referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XVII, če to ne spreminja področja uporabe direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v prilogi;

(d)	referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XII, če to ne spreminja področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v obvestilih;

(e)	Prilogo XI;

(f)	tehnične podatke in značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge XXIV;

(g)	tehnične postopke za metode izračunavanja iz drugega pododstavka člena 69(1) in drugega pododstavka člena 69(2).

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 68(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 68(5).“.

4.3 Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (40)

V zvezi z Direktivo 2004/18/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za izvedbo tehničnih prilagoditev nekaterih določb direktive in prilog zaradi upoštevanja tehničnega napredka ali razvoja v državah članicah ter za spreminjanje pragov uporabe tega instrumenta. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/18/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zaradi večje učinkovitosti ter zaradi rokov pri predvidenih načinih izračunavanja in objavljanja, bi bilo treba za pregled določenih pragov skrajšati običajne roke, ki veljajo za regulativni postopek s pregledom.

Zato se Direktiva 2004/18/ES spremeni:

člen 77 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 77

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS (41).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so štiri, dva oziroma šest tednov.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

člen 78 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija preveri pragove iz člena 7 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih po potrebi revidira. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Hkrati z revizijo iz odstavka 1 Komisija prilagodi:

(a)	prage iz točke (a) prvega odstavka člena 8, člena 56 in iz prvega pododstavka člena 63(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila gradenj;

(b)	prage iz točke (a) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov iz Priloge IV;

(c)	prag iz točke (b) prvega odstavka člena 8 ter točk (b) in (c) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov, ki niso navedeni v Prilogi IV.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).“;

člen 79 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 79

Spremembe

1. Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 77(2) spremeni:

(a)	postopke za pripravo, pošiljanje, sprejemanje, prevajanje, zbiranje in razširjanje obvestil iz členov 35, 58, 64 in 69 ter statističnih poročil iz četrtega pododstavka člena 35(4) in členov 75 in 76;

(b)	postopke za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov.

2. Komisija lahko spremeni naslednje:

(a)	tehnične postopke za računske metode iz drugega pododstavka člena 78(1) in iz člena 78(3);

(b)	postopke za posebno sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v objavah;

(c)	sezname oseb in kategorij oseb javnega prava iz Priloge III, če se na podlagi uradnih obvestil držav članic izkaže, da je ta sprememba potrebna;

(d)	sezname centralnih vladnih organov iz Priloge IV po spremembah, ki so potrebne za uveljavitev Sporazuma;

(e)	referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge I, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v objavah;

(f)	referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v tej prilogi;

(g)	tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge X.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).“.

5. ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV

5.1 Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (42)

V zvezi z Uredbo (EGS) št. 315/93 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev zgornjih mejnih vrednosti za določene onesnaževalce. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (EGS) št. 315/93 z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Vsakršna zamuda pri določanju zgornjih mejnih vrednosti določenih onesnaževalcev bi lahko predstavljala grožnjo zdravju ljudi ali živali. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje teh zgornjih mejnih vrednosti.

Zato se Uredba (EGS) št. 315/93 spremeni:

v členu 2(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zaradi varovanja javnega zdravja in v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija, kadar je potrebno, določi zgornje mejne vrednosti za določene onesnaževalce. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 8(4).“;

člen 4(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija v okviru Stalnega odbora za živila, ustanovljenega s Sklepom Sveta 69/414/EGS (43), čim prej preuči razloge iz odstavka 1, ki jih je država članica navedla, in takoj da svoje mnenje ter sprejme vse potrebne ukrepe, namenjene potrjevanju, spreminjanju ali razveljavitvi nacionalnega ukrepa, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 8(2).

3.	v četrtem pododstavku člena 5(3) se besedilo „iz člena 8“ nadomesti z besedilom „iz člena 8(2)“;

člen 8 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (44), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

(b)	doda se naslednji odstavek: „4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.2 Direktiva Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene (45)

V zvezi z Direktivo 93/74/EGS bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje splošnih določb glede seznama predvidenih vrst uporabe ter sprejetje sprememb, ki jih je zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka treba vnesti na seznam predvidenih vrst uporabe ter v splošne določbe v zvezi z uporabo navedb s seznama predvidenih vrst uporabe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 93/74/EGS, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Krma za posebne prehranske namene ima pomembno vlogo v prehrani hišnih živali ter tudi pri gojenju rejnih živali. Sestavo in pripravo te krme za posebne prehranske namene je treba posebej načrtovati, da izpolnjuje prehranske potrebe posameznih kategorij hišnih živali ali rejnih živali, katerih proces asimilacije, absorpcije ali presnove bi bil lahko kratkotrajno oslabljen, ali je začasno ali trajno oslabljen. Izkazalo se je, da je treba uporabniku takšne krme nemudoma dati na voljo natančne in smiselne informacije, ki mu omogočajo ustrezno izbiro. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopkom s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejem splošnih določb v zvezi z uporabo navedb s seznama predvidenih vrst uporabe ter za sprejem sprememb, ki jih je zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka treba vnesti na seznam predvidenih vrst uporabe ter v splošne določbe v zvezi z uporabo navedb s seznama predvidenih vrst uporabe.

Zato se Direktiva 93/74/EGS spremeni:

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Komisija sprejme:

(a)

seznam predvidenih vrst uporabe iz Priloge v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) najpozneje do 30. junija 1994. Ta seznam vsebuje:

—	navedbe iz točk (b), (c), (d) in (e) člena 5(1) ter

—	če je primerno, navedbe iz člena 5(2) in drugega pododstavka člena 5(4);

(b)	splošne določbe o uporabi navedb iz točke (a), vključno z ustreznimi mejnimi vrednostmi;

(c)	spremembe ukrepov, sprejetih v skladu s točkama (a) in (b), zaradi upoštevanja novih znanstvenih in tehničnih spoznanj.

Ukrepi iz točk (b) in (c), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 9(4).“;

2.	člen 8(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija kar najhitreje uvede regulativni postopek iz člena 9(2) za sprejetje vseh ustreznih ukrepov, namenjenih potrjevanju, spreminjanju ali razveljavitvi nacionalnega ukrepa.“;

člen 9(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanjih na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.3 Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih (46)

V zvezi z Direktivo 96/23/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za spreminjanje prilog. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 96/23/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 96/23/ES spremeni:

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1. Načrt se mora ujemati s količinami in pogostostjo vzorčenja, ki jih predpisuje Priloga IV. Vendar lahko Komisija, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2), na prošnjo države članice za zadevno državo članico prilagodi zahteve po minimalnem nadzoru, določene s Prilogo IV, če je jasno razvidno, da bo taka prilagoditev povečala splošno učinkovitost načrta v omenjeni državi, medtem ko zmožnost odkrivanja ostankov škodljivih snovi iz Priloge I in primerov nezakonite uporabe teh snovi ne bo zaradi tega nič manjša.

2. Ponovno preverjanje skupin snovi, ki se pregledujejo skladno s Prilogo II, in določanje količin in pogostosti vzorčenja pri živalih in proizvodih iz člena 3, če še niso določeni v Prilogi IV, opravi Komisija, prvič pa najpozneje do izteka 18 mesecev po sprejetju te direktive. Pri tem Komisija upošteva izkušnje, ki so jih dali veljavni nacionalni ukrepi, in podatke, ki jih Komisija dobi po veljavnih zahtevah Skupnosti, in zaradi katerih je treba pri teh specifičnih skupinah proizvodov nadzirati ostanke škodljivih snovi. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(4).“;

člen 8 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Ko se Komisija prepriča o usklajenosti načrtov z direktivo, jih predloži v odobritev v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(3).

Upoštevajoč spremenjen položaj v državi članici ali v regiji te države ter rezultate pregledov in preiskav, opravljenih po členih 16 in 17, se lahko Komisija na prošnjo te države članice ali na svojo pobudo in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 32(2) odloči, da na podlagi drugega odstavka odobri dopolnilo ali dodatek k že odobrenemu načrtu.“;

(b)

v odstavku 2 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar države članice pošljejo svoje pripombe ali kadar Komisija sklene, da so dopolnila k načrtom neusklajena ali nezadostna, izroči dopolnjene načrte Stalnemu veterinarskemu odboru, ki mora ukrepati v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(3).“;

3.	v členu 14(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Seznam imenovanih laboratorijev se sestavi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(3).“;

v členu 15(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Podrobna pravila glede odvzema uradnih vzorcev ter rutinske in referenčne metode, ki se uporabljajo za analizo uradnih vzorcev, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(4).“;

5.	v členu 20(2) se šesti pododstavek nadomesti z naslednjim: „Glede na mnenje strokovnjakov se ustrezno ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).“;

v členu 21 se drugi pododstavek odstavka 1 in odstavek 2 nadomestita z naslednjim:

„Zadevna država članica ukrene vse potrebno, da se rezultati teh preverjanj upoštevajo in o svojih ukrepih obvesti Komisijo. Kadar je Komisija mnenja, da so ti ukrepi nezadostni, po posvetovanju z omenjeno državo članico in ob upoštevanju ukrepov, ki so potrebni za zavarovanje javnega zdravja, sprejme ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).

2. Splošne predpise glede izvajanja tega člena, še posebno v zvezi s pogostostjo in metodami preverjanja, o katerem govori prvi pododstavek odstavka 1 (vključno s sodelovanjem s pristojnimi organi), se določi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(3).“;

člen 29 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija odobri načrt v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(3). V skladu z istim postopkom lahko sprejme tudi drugačna jamstva, kot so tista, ki izhajajo iz izvajanja te direktive.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar pogoji iz prvega odstavka niso izpolnjeni, se lahko uvrstitev tretje države na sezname tretjih držav, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, ali kot rezultat ugodnosti s predhodnih seznamov začasno razveljavi skladno z regulativnim postopkom iz člena 33(3), in sicer na zahtevo države članice, ali pa na pobudo Komisije.“;

v členu 30(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar so vpletene tretje države, ki so s Skupnostjo sklenile dogovor o ekvivalenci, in Komisija po opravljenih poizvedbah pri pristojnih organih v zadevni tretji državi ugotovi, da ni izpolnila obveznosti in zagotovil, ki jih je navedla v načrtih iz člena 29(1), ukine, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2), vse ugodnosti za živali in živalske proizvode, ki jih je tej državi prinašal navedeni dogovor, dokler ta država ne odpravi pomanjkljivosti. Začasna ukinitev se prekliče po enakem postopku.“;

9.	člen 32 se črta;

10.

členi 33, 34 in 35 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 33

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (47).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES (48), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je petnajst dni.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 34

Brez poseganja v člen 6(2) lahko priloge I, III, IV in V spremeni ali dopolni Komisija. Zlasti lahko navedene priloge spremeni z namenom vrednotenja rizičnosti naslednjih dejavnikov:

—	potencialne toksičnosti ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega porekla,

—	verjetnosti, da se v živilih živalskega porekla pojavijo ostanki škodljivih snovi.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(4).

Člen 35

Komisija lahko sprejme prehodne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje načrtov, določenih s to direktivo.

Prehodni ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, zlasti z dodatnimi opredelitvami zahtev iz te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(4).

Drugi prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).

5.4 Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (49)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 258/97 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje pravil za zaščito informacij. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi Uredbe (ES) št. 258/97 z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 258/97 spremeni:

1.	v členu 1(3) se besedilo „iz člena 13“ nadomesti z besedilom „iz člena 13(2)“;

2.	v drugem pododstavku člena 3(4) se besedilo „iz člena 13“ nadomesti z besedilom „iz člena 13(2)“;

3.	v členu 4(5) se besedilo „iz člena 13“ nadomesti z besedilom „iz člena 13(2)“;

4.	v členu 7(1) se besedilo „iz člena 13“ nadomesti z besedilom „iz člena 13(2)“;

5.	v členu 8(3) se besedilo „iz člena 13“ nadomesti z besedilom „iz člena 13(2)“;

6.	člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Podrobna pravila za zaščito informacij, ki jih zagotovi prosilec, sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(3).“;

člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija v okviru Stalnega odbora za živila, kakor hitro je mogoče, preuči razloge, navedene v odstavku 1; v skladu z regulativnim postopkom iz člena 13(2) sprejme ustrezne ukrepe, namenjene potrjevanju, spreminjanju ali razveljavitvi nacionalnega ukrepa. Država članica, ki je sprejela odločitev, navedeno v odstavku 1, jo lahko ohrani, dokler ukrepi ne začnejo veljati.“;

8.	člen 13(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.5 Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti (50)

V zvezi z Odločbo št. 2119/98/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev nalezljivih bolezni in meril za izbiro teh bolezni, ki bodo vključene v mrežo Skupnosti, ter epidemiološke in mikrobiološke metode spremljanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Odločbe št. 2119/98/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Ob nujnem primeru glede pojava ali novega razvoja dogodkov v zvezi s hudo nalezljivo boleznijo je treba nemudoma aktivirati sistem za epidemiološki nadzor, da se zagotovi varstvo prebivalstva in javnega zdravja. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje odločitev o določitvi nalezljivih bolezni, meril za izbiro teh bolezni ter epidemioloških in mikrobioloških metod spremljanja ter tudi za spremembo priloge k Odločbi št. 2119/98/ES, ki vključuje seznam nalezljivih bolezni.

Zato se Odločba št. 2119/98/ES spremeni:

člen 3 se spremeni:

(a)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „Zaradi učinkovitega delovanja mreže Skupnosti glede epidemiološkega spremljanja in zaradi pridobitve enotnih informacij v tem okviru mora Komisija določiti naslednje:“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„Ukrepi iz točk (a), (b) in (e), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te odločbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 7(4).

Ukrepi iz točk (c), (d), (f), (g) in (h) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“;

2.	člen 6(5) se nadomesti z naslednjim: „5. Postopki, ki se nanašajo na informacije in posvetovanja iz odstavkov 1, 2 in 3 ter na postopke glede usklajevanja iz odstavkov 1 in 4, se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 7(2).“;

člen 7 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Prilogo lahko spremeni ali dopolni Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 7(4).“.

5.6 Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (51)

V zvezi z Direktivo 2000/13/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje potrebnih ukrepov za njeno izvajanje. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2000/13/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2000/13/ES spremeni:

1.	člen 4(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Predpise Skupnosti, navedene v odstavkih 1 in 2, sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 3a se točka (d) drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„(d)	glede drugih proizvodov, pri čemer gre za spremembo nebistvenih določb te direktive, po regulativnem postopku s pregledom iz člena 20(3).“;

(b)

v odstavku 6 se drugi pododstavek spremeni:

(i)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

sestavine, ki sodijo v eno od kategorij, navedenih v Prilogi I, in so sestavine drugega živila, je treba imenovati samo z imenom te kategorije.

Glede sprememb seznama kategorij v Prilogi I lahko sprejme odločitev Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).

Vendar mora poimenovanje ‚škrob‘, navedeno v Prilogi I, vedno dopolnjevati navedba njegovega značilnega rastlinskega izvora, če bi ta sestavina lahko vsebovala gluten.“;

(ii)

druga alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

sestavine, ki pripadajo eni od kategorij, navedenih v Prilogi II, je treba imenovati z imenom te kategorije, ki mu sledi značilno ime ali številka ES; če ta sestavina pripada več kot eni kategoriji, se navede kategorija, ki ustreza glavnemu učinku tega živila.

Spremembe Priloge II zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka, ki so ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive, sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3). Komisija lahko v nujnih primerih uporabi nujni postopek iz člena 20(4).

Vendar mora ime ‚modificirani škrob‘, navedeno v Prilogi II, vedno dopolnjevati navedba njegovega značilnega rastlinskega izvora, če bi ta sestavina lahko vsebovala gluten.“;

(c)	v odstavku 7 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Predpise Skupnosti iz tega odstavka sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

(d)

v odstavku 11 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v drugi pododstavek, lahko Komisija spremeni Prilogo IIIa po prejemu mnenja Evropske agencije za varnost živil, izdanega na podlagi člena 29 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (52). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 20(4).

člen 7 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	v primerih, ki jih določi Komisija; določitev teh primerov, ki je ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

(b)

v odstavku 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	v primerih, ki jih določi Komisija; določitev teh primerov, ki je ukrep za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

(c)	v odstavku 4 se tretji stavek nadomesti z naslednjim: „Take določbe Skupnosti sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

člen 8 se spremeni:

(a)	v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Ta seznam lahko dopolni Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Predpise Skupnosti iz drugega pododstavka odstavka 1, iz točk (b) in (d) odstavka 2 in iz drugega pododstavka odstavka 5, sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

5.	v členu 11(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Predpise Skupnosti iz tega odstavka sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

v členu 12 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pri drugih pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 % volumskega deleža alkohola, ta pravila določi Komisija.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“;

člen 16(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju prepove dajanje v promet živil, za katera navedbe iz členov 3 in 4(2) niso napisane v potrošniku lahko razumljivem jeziku, razen če je obveščenost potrošnika o eni ali več navedbah na označbi učinkovito zagotovljena z drugimi ukrepi. Določitev takšnega ukrepa, ki je ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se izvede v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).“

člen 20 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Komisija sprejme prehodne ukrepe, če se izkaže, da so potrebni za lažjo uporabo te direktive potrebne prehodne določbe, te določbe sprejme Komisija.

Prehodni ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, vključno s tistimi, ki jo dopolnjujejo z novimi nebistvenimi določbami, zlasti z dodatnimi opredelitvami zahtev iz določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(3).

Drugi prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 20(2).“.

5.7 Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (53)

V zvezi z Direktivo 2001/37/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev pravil za uporabo barvnih fotografij ali drugih ponazoritev na tobačnih izdelkih in prilagoditev določb o merilnih metodah ter o zdravstvenih opozorilih znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker so ti ukrep splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2001/37/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2001/37/ES spremeni:

v členu 5(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija sprejme predpise za uporabo barvnih fotografij ali drugih ponazoritev za predstavitev in obrazložitev zdravstvenih posledic kajenja, ki zagotavljajo, da se bodo spoštovali predpisi, ki urejajo delovanje notranjega trga. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).“;

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Prilagoditve

1. O prilagoditvi znanstvenemu in strokovnemu napredku merilnih metod iz člena 4 in opredelitev, ki se nanašajo na te metode, odloča Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).

2. O prilagoditvi znanstvenemu in strokovnemu napredku zdravstvenih opozoril, navedenih na posameznih zavitkih tobačnih izdelkov, kot določa Priloga I, in pogostosti pojavljanja zdravstvenih opozoril, odloča Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2) znanstvenemu in strokovnemu napredku prilagodi označevanje zaradi prepoznavanja in sledljivosti tobačnih izdelkov.“;

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Postopki v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.8 Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (54)

V zvezi z Direktivo 2001/95/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za oblikovanje in prilagoditev najpomembnejših pravil in postopkov za sporočanje o resnih nevarnostih proizvodov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2001/95/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zaradi učinkovitosti in zlasti, ker je ustreznost najpomembnejših pravil in postopkov za sporočanje o resnih nevarnostih proizvodov predpogoj za pravilno delovanje sistema za hitro opozarjanje, bi bilo treba skrajšati običajne časovne okvire za regulativni postopek s pregledom.

Zato se Direktiva 2001/95/ES spremeni:

v členu 4(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

zahteve, katerih namen je zagotoviti, da proizvodi, ki so v skladu s temi standardi, izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(4);“;

v členu 5(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija prilagodi posebne zahteve, ki se nanašajo na obveznost zagotavljanja informacij iz Priloge I. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(5).“;

3.	v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Podrobni postopki za RAPEX so določeni v Prilogi II. Prilagodi jih Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(5).“;

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je 15 dni.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so dva meseca, en mesec in dva meseca.“.

5.9 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (55)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 178/2002 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje določb v zvezi s številom in poimenovanjem znanstvenih svetov, poslovnika za predložitev zahtevka za mnenje agenciji ter meril za vključitev neke ustanove na seznam pristojnih organizacij, ki so jih določile države članice. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 178/2002, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 178/2002 spremeni:

v členu 28(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Število in poimenovanja znanstvenih svetov lahko Komisija na zaprosilo agencije prilagodi tehničnemu in znanstvenemu razvoju. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 58(3).“;

člen 29(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Predpise za izvajanje tega člena sprejme Komisija po posvetovanju z agencijo. Ti predpisi opredeljujejo zlasti:

(a)	postopek, ki ga mora agencija uporabiti za nanjo naslovljena zaprosila;

(b)	smernice za znanstveno vrednotenje snovi, izdelkov in postopkov, za katere se po zakonodaji Skupnosti zahteva predhodna odobritev ali vpis na pozitivni seznam, zlasti kadar zakonodaja Skupnosti predvideva ali dovoljuje, da predlagatelj zato predloži ustrezno dokumentacijo.

Ukrep iz točke (a), namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 58(3).

Smernice iz točke (b) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 58(2).“;

člen 36(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija po posvetovanju z agencijo določi pravila za določitev meril za vključitev neke ustanove na seznam pristojnih organizacij, ki so jih določile države članice, ureditev za določitev usklajenih zahtev o kakovosti ter finančne določbe za morebitno finančno podporo. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 58(3).

Druge izvedbene predpise za uporabo odstavkov 1 in 2 določi Komisija po posvetovanju z agencijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 58(2).“;

člen 58(2) in (3) se nadomesti z naslednjim:

„2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.10 Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (56)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 1774/2002 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev pravil za odstranjevanje, predelavo, uvoz/izvoz in nadaljnjo predelavo snovi kategorij 1, 2, in 3 živalskih stranskih proizvodov, ter pravil o dajanju na trg živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo z ozemelj, za katera so uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ter organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal; za določitev pogojev za uvoz iz tretjih držav hrane za hišne živali in surovin za hrano za hišne živali ter za določitev posebnih ali alternativnih higienskih zahtev iz prilog. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1774/2002, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje pravil o dajanju na trg živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, ki prihajajo z ozemelj, za katera so uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, za sprejetje alternativnih pravil za posebne razmere glede dajanja na trg živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, ki prihajajo z ozemelj, za katera so uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ter za spremembe prilog.

Zato se Uredba (ES) št. 1774/2002 spremeni:

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko v okviru nacionalne zakonodaje določijo uvoz in dajanje na trg proizvodov, ki niso navedeni v prilogah VII in VIII, dokler Komisija o tem ne sprejme sklepa. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). Če se odločijo uporabiti to možnost, države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.“;

člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

z vidika novih znanstvenih spoznanj, odstranjujejo po drugih metodah, ki jih odobri Komisija, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). Te metode lahko bodisi dopolnjujejo bodisi zamenjujejo tiste, predvidene v točkah (a) do (d) tega odstavka.“;

(b)

v odstavku 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Snovi kategorije 1 ni dovoljeno uvažati ali izvažati, razen v skladu s to uredbo ali s pravili, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v točki (c) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

v primeru pridobljenih snovi, ki vsebujejo beljakovine, uporabijo kot organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal v skladu z zahtevami, če obstajajo, ki jih določi Komisija, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s pravili, ki jih sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3);“

(iii)

v točki (e) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostirajo v skladu s pravili, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(iv)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

odstranijo po drugih metodah, ali uporabijo na druge načine, v skladu s pravili, ki jih določi Komisija, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). Te metode ali načini lahko bodisi dopolnjujejo bodisi nadomeščajo tiste, predvidene v točkah (a) do (f) tega odstavka.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Snovi kategorije 2 ni dovoljeno dajati na trg ali izvažati, razen v skladu s to uredbo ali pravili, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

v členu 6(2) se točke (g), (h) in (i) nadomestijo z naslednjim:

„(g)

v primeru odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz točke (l) odstavka 1, predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostirajo v skladu s pravili, ki jih določi Komisija, ali, do sprejetja takšnih pravil, v skladu z nacionalno zakonodajo. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3);

(h)	v primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s pravili, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3), ali

(i)

člen 12(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Zahteve iz odstavkov 2 in 3 lahko z vidika novih znanstvenih spoznanj spremeni Komisija, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

člen 16(3) se spremeni:

(a)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

so proizvodi skladni z zahtevami, določenimi v prilogah VII in VIII, ali s podrobnimi pravili, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 33(4).“

(b)

v drugem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„V posebnih razmerah se lahko s sklepi, ki jih sprejme Komisija, določijo drugačni pogoji od tistih, določenih v prvem pododstavku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 33(4).“;

člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da se organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena iz predelanih proizvodov razen tistih, proizvedenih iz gnoja in vsebine prebavnega trakta, dajejo na trg ali izvažajo le, če izpolnjujejo zahteve, če obstajajo, ki jih določi Komisija, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

člen 22(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija določi pravila o ukrepih nadzora. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).

Druga izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).

Odstopanja od točke (a) odstavka 1 se lahko priznajo v zvezi z ribami in kožuharji po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

člen 23 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

Poleg tega lahko države članice odobrijo uporabo, pod nadzorom pristojnih organov, snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(b)(ii) za hranjenje ogroženih ali zaščitenih ptic iz vrst mrhovinarjev v skladu s predpisi, ki jih določi Komisija po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(b)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Podrobna pravila o ukrepih preverjanja lahko sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

10.

člen 25(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija lahko sprejme pravila o pogostosti kontrolnih pregledov ter referenčnih metodah za mikrobiološke analize. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).

Kakršne koli druge podrobne ureditve za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).“;

11.

člen 26(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija lahko sprejme pravila o pogostosti kontrolnih pregledov ter referenčnih metodah za mikrobiološke analize. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).

Kakršne koli druge podrobne ureditve za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).“;

12.

v členu 28 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Dovoli pa se uvoz iz tretjih držav hrane za hišne živali in surovin za proizvodnjo hrane za hišne živali, pridobljene iz živali, tretiranih z določenimi substancami, prepovedanimi v skladu z Direktivo 96/22/ES, pod pogojem, da so te surovine trajno označene in da zanje veljajo posebni pogoji, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

13.

člen 32(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom o katerem koli vprašanju, ki bi lahko vplivalo na zdravje živali ali ljudi, lahko Komisija spremeni ali dopolni priloge ter sprejme katere koli ustrezne prehodne ukrepe.

Prehodni ukrepi in ukrepi, ki spreminjajo ali dopolnjujejo priloge, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, zlasti z dodatnimi opredelitvami zahtev iz določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 33(4).

Drugi prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 33(2).“;

14.

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, v nadaljnjem besedilu ‚Odbor‘.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na 15 dni.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

15.

v delu B poglavja II Priloge III se točka 11 nadomesti z naslednjim:

„11.

Odpadno vodo je treba očistiti v razumnem in izvedljivem obsegu za zagotovitev, da v njej ni več patogenov. Posebne zahteve za čiščenje odpadne vode iz vmesnih obratov kategorije 1 in kategorije 2 določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

16.

Priloga V se spremeni:

(a)

v poglavju II se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

Odpadno vodo iz nečistega dela je treba očistiti v razumnem in izvedljivem obsegu za zagotovitev, da v njej ni več patogenov. Posebne zahteve za čiščenje odpadne vode iz predelovalnih obratov lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(b)

v poglavju V se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„5.	Postopke odobritve na podlagi preskusnih metod lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

17.

Priloga VI se spremeni:

(a)

v delu C poglavja I se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„8.

Predelane proizvode, pridobljene iz snovi kategorije 1 ali 2, razen tekočih proizvodov, namenjenih v obrate za pridobivanje bioplinov ali obrate za kompostiranje, je treba trajno označiti z vonjem, kjer je tehnično izvedljivo, ob uporabi sistema, ki ga odobrijo pristojni organi. Podrobna pravila za tako označevanje lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(b)

v poglavju III se točka 2(b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	v neprekinjenem sistemu, pri 140 oC, 2 barih (2 000 hPa) osem minut, ali pod enakovrednimi pogoji, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

18.

Priloga VII se spremeni:

(a)

v delu C poglavja II se točka 13(b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

ponovno predelati v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s to uredbo, ali dekontaminirati z obdelavo, ki jo odobrijo pristojni organi. Seznam dovoljenih obdelav lahko pripravi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3). Pošiljka se sme sprostiti šele po obdelavi in ko je rezultat testiranja na salmonelo, ki ga izvedejo pristojni organi v skladu z odstavkom 10 poglavja I, negativen.“;

(b)

poglavje V se spremeni:

(i)

v delu A se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„5.

Surovo mleko in kolostrum se morata pridobivati pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezna jamstva v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Te pogoje lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(ii)

v delu B se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Če se ugotovi tveganje zaradi vnosa eksotične bolezni ali kakršno koli drugo tveganje za zdravje živali, lahko Komisija uvede dodatne pogoje za zaščito zdravja živali. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(c)

v delu B poglavja VI se točka 3(c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	enakovreden proizvodni postopek, ki ga odobri Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(d)

v delu A poglavja VII se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

Dikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, s katerim:

(a)	se zagotavlja, da se vse kosti kategorije 3 popolnoma zdrobijo in razmastijo z vročo vodo in obdelajo z razredčeno klorovodikovo kislino (z najmanjšo koncentracijo 4 % in z vrednostjo pH manj kot 1,5) v obdobju najmanj dveh dni;

(b)	se po postopku pod (a) pridobljeno fosforno raztopino obdela z apnom, da se obori dikalcijev fosfat pri vrednosti pH 4 do 7 in

(c)	se nazadnje oborino dikalcijevega fosfata suši z zrakom, z vhodno temperaturo 65 oC do 325 oC in izhodno temperaturo med 30 oC in 65 oC, ali

z enakovrednim procesom, ki ga odobri Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(e)

v delu A poglavja VIII se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

Trikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, s katerim je zagotovljeno:

(a)	da se vse kosti kategorije 3 fino zdrobi in razmasti z nasprotnim tokom vroče vode (drobci kosti manjši od 14 mm);

(b)	neprekinjeno pregrevanje s paro pri 145 oC v času 30 minut in pri 4 barih;

(c)	ločevanje bujona od hidroksiapatita (trikalcijevega fosfata) s centrifugiranjem in

(d)	granuliranje trikalcijevega fosfata po sušenju v vrtinčastem sloju z zrakom pri 200 oC, ali

z enakovrednim proizvodnim procesom, ki ga odobri Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

19.

Priloga VIII se spremeni:

(a)

v delu A poglavja VI se točka 2(e) nadomesti z naslednjim:

„(e)	konzervirane po postopku, razen strojenja, ki ga določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“;

(b)

v delu A poglavja VII se točka 4(a)(iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

konzervirati po postopku, razen strojenja, ki ga odobri Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(3).“.

5.11 Direktiva 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi (57)

V zvezi z Direktivo 2002/98/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za prilagoditev tehničnih zahtev iz prilog I do IV tehničnemu in znanstvenemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2002/98/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Če se zaradi znanstvenega ali tehničnega napredka izkaže, da je treba dajalcem zagotoviti ali od njih pridobiti dodatne informacije, da bi, na primer, izključili dajalce, ki pomenijo zdravstveno tveganje drugim, bi bilo treba prilagoditev opraviti nemudoma. Prav tako, če se na podlagi znanstvenega napredka določi nova merila primernosti v zvezi z dajalci krvi in plazme, je treba na seznam nemudoma vključiti nova merila za odklon dajalcev. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku tehničnih zahtev iz prilog I do IV glede informacij, ki jih je treba zagotoviti ali pridobiti od dajalcev, ter glede zahtev, povezanih s primernostjo dajalcev krvi in plazme.

Zato se Direktiva 2002/98/ES spremeni:

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Postopki v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 29 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„O prilagajanju tehničnih zahtev, določenih v prilogah I do IV, tehničnemu in znanstvenemu napredku, odloči Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3). V nujnih primerih lahko Komisija v zvezi s tehničnimi zahtevami iz prilog III in IV uporabi nujni postopek iz člena 28(4).“;

(b)	uvodno besedilo drugega odstavka se nadomesti z naslednjim: „Komisija določi naslednje tehnične zahteve in jih prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku:“;

(c)

dodata se naslednja odstavka:

„Tehnične zahteve iz točk (a) do (i) drugega odstavka, ki so ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3).

V nujnih primerih lahko Komisija v zvezi s tehničnimi zahtevami iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) drugega odstavka uporabi nujni postopek iz člena 28(4).“.

5.12 Uredba (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (58)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za opredelitev dodatnih kategorij in funkcionalnih skupin krmnih dodatkov zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka, za sprejetje sprememb, ki jih je treba vnesti v Prilogo III in v splošne pogoje iz Priloge IV zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka ter za sprejetje sprememb Priloge II. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1831/2003, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 1831/2003 spremeni:

člen 3(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar je to potrebno, lahko Komisija zaradi tehnološkega napredka in znanstvenega razvoja prilagodi splošne pogoje iz Priloge IV. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).“;

člen 6(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar je to potrebno zaradi tehnološkega napredka ali znanstvenega razvoja, lahko Komisija določi dodatne kategorije in funkcionalne skupine krmnih dodatkov. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).“;

v členu 7(5) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Po posvetovanju z uradom se lahko določijo nadaljnji predpisi za izvajanje tega člena.

Pravila, ki dopuščajo poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj za dodatke, ki so bili dovoljeni za uporabo v hrani, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).

Drugi izvedbena pravila se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2). Ta pravila naj bi, kadar je primerno, razlikovala med zahtevami za krmne dodatke glede na živali za proizvodnjo hrane in zahtevami za krmne dodatke glede na druge živali, zlasti za hišne živali.“;

4.	člen 16(6) se nadomesti z naslednjim: „6. Komisija lahko zaradi upoštevanja tehnološkega napredka in znanstvenega razvoja sprejme spremembe k Prilogi III. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).“;

v členu 21 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Podrobni predpisi za izvajanje Priloge II se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2).

Komisija lahko posodobi Prilogo II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).“;

6.	člen 22(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.13 Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (59)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2065/2003 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za spreminjanje prilog. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2065/2003, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 2065/2003 spremeni:

člen 17(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija po tem, ko je Agencijo zaprosila za znanstveno in tehnično pomoč, po potrebi sprejme merila kakovosti za validirane analitske metode, predlagane v skladu s točko 4 Priloge II, vključno s snovmi, ki so predmet meritev.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).“;

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Spremembe

1. Spremembe k prilogam sprejme Komisija po predhodnem zaprosilu Agenciji glede znanstvene in/ali tehnične pomoči. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).

2. Spremembe k seznamu iz člena 6(1) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) po predhodnem zaprosilu Agenciji glede znanstvene in/ali tehnične pomoči.“;

3.	člen 19(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.14 Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (60)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2160/2003 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje ciljev Skupnosti za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, posebnih metod nadzora in posebnih pravil glede meril za ocenjevanje metod testiranja ter za določitev odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev in pravila za izvajanje nadzora Skupnosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2160/2003, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 2160/2003 spremeni:

člen 4 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Cilje in vse njihove spremembe določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

(b)

v odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	Prilogo I lahko spremeni Komisija za namene, naštete v pododstavku (b), potem ko se upoštevajo zlasti merila, našteta v pododstavku (c). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

(c)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Prilogo III lahko spremeni ali dopolni Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 5(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Zahteve in minimalna pravila o vzorčenju, določena v Prilogi II, lahko spremeni, prilagodi ali dopolni Komisija po upoštevanju zlasti meril iz točke (c) člena 4(6). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 8(1) se spremeni:

(a)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „Na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice:“;

(b)	doda se naslednji pododstavek: „Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 9(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v člen 5(6) lahko Komisija določi posebna pravila glede določanja meril iz člena 5(5) in odstavka 2 tega člena s strani držav članic. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 10(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Končni namembni državi članici se lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2) dovoli, da za prehodno obdobje zahteva, da rezultati testiranja iz odstavka 4 izpolnjujejo enaka merila kakor tisti, določeni po njenem nacionalnem programu v skladu s členom 5(5). Dovoljenje se lahko prekliče, Komisija pa lahko brez poseganja v člen 5(6) določi posebna pravila v zvezi s temi merili. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Skupnosti, zlasti v zvezi s koordinacijo njihovih dejavnosti in dejavnosti nacionalnih referenčnih laboratorijev, določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Nekatere odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev, zlasti v zvezi s koordinacijo njihovih dejavnosti in dejavnosti ustreznih laboratorijev v državah članicah, določenih po členu 12(1)(a), lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

7.	v členu 12(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Če je potrebno, lahko Komisija odobri druge metode testiranja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).“;

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Izvedbeni in prehodni ukrepi

Komisija lahko sprejme ustrezne prehodne ali izvedbene ukrepe, vključno s potrebnimi spremembami zdravstvenih spričeval. Prehodni ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, vključno s tistimi, ki jo dopolnjujejo z dodajanjem novih nebistvenih določb zlasti z dodatnimi opredelitvami zahtev iz določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).

Drugi izvedbeni ali prehodni ukrepi pa se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2).“;

9.	člen 14(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

10.	člen 17(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Praktične rešitve za izvajanje tega člena, zlasti tiste, ki urejajo postopek sodelovanja s pristojnimi nacionalnimi organi, se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2).“.

5.15 Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (61)

V zvezi z Direktivo 2004/23/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določanje zahtev za sledljivost tkiv in celic ter s tem povezanih postopkov za njeno uveljavljanje ter tudi določenih tehničnih zahtev, ki med drugim zadevajo sistem akreditacije za banke tkiv in darovanje, pridobivanje, testiranje, predelavo, konzerviranje, shranjevanje in razdeljevanje človeških tkiv in celic. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/32/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

V primeru, da znanstveni in tehnični razvoj glede izbirnih meril in laboratorijskega testiranja darovalcev prinese nove dokaze o boleznih, ki se prenašajo z darovanjem, bi bilo treba zakonodajo Skupnosti takoj prilagoditi. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejem odločitev v zvezi z izbirnimi merili za darovalce tkiv in/ali celic ter laboratorijskimi testi, ki jih morajo opraviti darovalci.

Zato se Direktiva 2004/23/ES spremeni:

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Zahteve za sledljivost tkiv in celic kakor tudi izdelkov in materialov, ki prihajajo v stik s temi tkivi in celicami in vplivajo na njihovo kakovost in varnost, določa Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(3).“;

(b)	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim: „6. Postopke za zagotavljanje sledljivosti na ravni Skupnosti določa Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(3).“;

2.	člen 9(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Postopke za preverjanje ustreznosti standardov kakovosti in varnosti v skladu z odstavkom 1 določa Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(3).“;

člen 28 se spremeni:

(a)	uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: „O naslednjih tehničnih zahtevah in njihovi prilagoditvi znanstvenemu in tehničnemu napredku odloča Komisija:“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„Tehnične zahteve iz točk (a) do (i), ki so ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(3).

V nujnih primerih lahko Komisija v zvezi s tehničnimi zahtevami iz točk (d) in (e) tega člena uporabi nujni postopek iz člena 29(4).“;

člen 29 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

5.16 Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (62)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 882/2004 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov glede metod vzorčenja in analiz, za določitev pogojev za izvajanje posebnega obravnavanja, za posodobitev minimalnih stopenj za pristojbine, ki se morebiti plačujejo, za določitev okoliščin, v katerih se zahteva uradno potrjevanje, za spreminjanje in posodabljanje seznama referenčnih laboratorijev Skupnosti, za določitev kriterijev za določanje ocene tveganja proizvodov, izvoženih v Skupnost, ter posebnih uvoznih pogojev. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 882/2004, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 882/2004 spremeni:

člen 11(4) se spremeni:

(a)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Komisija lahko določi naslednje izvedbene ukrepe:“;

(b)	doda se naslednji drugi pododstavek: „Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organ zagotovi, da posebno obravnavanje poteka v obratih, ki so pod njegovim nadzorom ali pod nadzorom druge države članice, in v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4). Če takšnih pogojev ni, posebno obravnavanje poteka v skladu z nacionalnimi pravili.“;

v členu 27(3) se drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Stopnje v oddelku B Priloge IV in oddelku B Priloge V posodobi Komisija vsaj vsaki dve leti, zlasti da se upošteva inflacija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

člen 30(1) se spremeni:

(a)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Brez poseganja v zahteve v zvezi z uradnim potrjevanjem, sprejete zaradi zdravstvenega varstva živali ali zaščite živali, lahko Komisija sprejme zahteve v zvezi z:“;

(b)

dodata se drugi in tretji pododstavek:

„Ukrepi iz točke (a), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).

Ukrepi iz točk (b) do (g) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 62(3).“;

člen 32 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Druge referenčne laboratorije Skupnosti, pomembne za področje iz člena 1, lahko v Prilogo VII vključi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4). V skladu z istim postopkom se lahko posodobi Priloga VII.“;

(b)	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim: „6. Dodatne odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Skupnosti lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

6.	člen 33(6) se nadomesti z naslednjim: „6. Dodatne odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev lahko določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

v členu 46(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Merila za določanje tveganja zaradi ocene tveganja iz točke (a) določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

člen 48(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Če pogoji in podrobni postopki, ki jih je treba spoštovati pri uvozu blaga iz tretjih držav ali njihovih regij, v zakonodaji Skupnosti in zlasti v Uredbi (ES) št. 854/2004 niso predvideni, jih po potrebi določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

9.	člen 62(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

10.

člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63

Izvedbeni in prehodni ukrepi

1. Prehodni ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, zlasti:

—	vse spremembe standardov iz člena 12(2),

—	opredelitev, katera krma se šteje kot krma živalskega izvora za namen te uredbe,

ter dodatne opredelitve zahtev iz določb te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).

Drugi prehodni in izvedbeni ukrepi, namenjeni zagotavljanju enotne uporabe te uredbe, se lahko določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 62(3). To velja zlasti za:

—	prenos nalog nadzora na izvajalce nadzora iz člena 5, kadar ti izvajalci nadzora delujejo že pred začetkom veljavnosti te uredbe,

—	neskladnost iz člena 28, ki povzroča stroške, izhajajoče iz dodatnega uradnega nadzora,

—	izdatke, ki nastanejo na podlagi člena 54,

—	pravila o mikrobiološki, fizikalni oziroma kemijski analizi pri uradnem nadzoru, zlasti ob sumu tveganja in vključno z nadzorom varnosti proizvodov, uvoženih iz tretjih držav.

2. Za upoštevanje specifičnosti uredb (EGS) št. 2092/91, (EGS) št. 2081/92 in (EGS) št. 2082/92 posebni ukrepi, ki jih mora sprejeti Komisija, lahko predvidijo potrebno odstopanje od pravil in prilagoditve pravil, predpisanih v tej uredbi. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4).“;

11.

člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Sprememba prilog in sklicevanje na evropske standarde

Naslednji ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 62(4):

1.	priloge k tej uredbi se lahko posodobijo, razen Priloge I, Priloge IV in Priloge V, brez poseganja v člen 27(3), zlasti da se upoštevajo upravne spremembe in znanstveni oziroma tehnološki napredek;

2.	sklicevanje na evropske standarde iz te uredbe se lahko posodobi, če CEN spremeni to sklicevanje.“.

5.17 Uredba(ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (63)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 1935/2004 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje posebnih ukrepov za skupine materialov in izdelkov, dovoljenja Skupnosti za snov ter tudi za spreminjanje, prekinitev ali preklic dovoljenj. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1935/2004, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Z namenom okrepiti konkurenčnost in inovativnost evropske industrije, je treba materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, začeti tržiti takoj, ko je to mogoče, potem ko je bila ugotovljena njihova varnost. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba skrajšati običajne časovne okvire regulativnega postopka s pregledom za sprejem seznama snovi, odobrenih za uporabo v proizvodnji materialov in izdelkov; seznama(-ov) odobrenih snovi, vključenih v aktivne ali inteligentne materiale in izdelke za stik z živili, ali seznama(-ov) aktivnih ali inteligentnih materialov in izdelkov, in, če je to potrebno, posebnih pogojev uporabe teh snovi in/ali materialov in izdelkov, v katere so vključene; standardov za čistost; posebnih pogojev uporabe posameznih snovi in/ali materialov in izdelkov, v katerih se uporabljajo; mejnih vrednosti specifičnih migracij posameznih sestavin ali skupin sestavin v ali na živila; sprememb obstoječih posebnih direktiv o materialih in izdelkih; dovoljenj Skupnosti ter tudi za spremembo, prekinitev ali preklic dovoljenj.

Zato se Uredba (ES) št. 1935/2004 spremeni:

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko sprejme ali spremeni posebne ukrepe za skupine materialov in izdelkov, naštetih v Prilogi I, in, kjer je to primerno, kombinacije teh materialov in izdelkov ali recikliranih materialov in izdelkov, uporabljenih v proizvodnji teh materialov in izdelkov.“;

(b)

odstavku 1 se dodajo naslednji pododstavki:

„Posebne ukrepe iz točke (m) sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2).

Posebni ukrepi iz točk (f), (g), (h), (i), (j), (k), (l) in (n), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

Posebni ukrepi iz točk (a) do (e), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(4).“;

(c)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija lahko spremeni obstoječe posebne direktive o materialih in izdelkih. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(4).“;

2.	člen 11(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Odobritev Skupnosti v obliki posebnega ukrepa iz odstavka 1 sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(4).“;

člen 12(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Dokončni posebni ukrep o spremembi, prekinitvi ali preklicu dovoljenja sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 23(5).“;

4.	člen 22 se nadomesti z naslednjim: „Člen 22 Spremembe prilog I in II sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).“;

člen 23 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so dva meseca, en mesec in dva meseca.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

6. ENERGETIKA IN PROMET

6.1 Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (64)

V zvezi z Direktivo 96/98/ES bi bilo treba Komisij zlasti podeliti pooblastila za sprejetje standardov preskušanja, če jih mednarodne organizacije ne sprejmejo ali jih nočejo sprejeti v razumnem roku, za prenos opreme iz Priloge A.2 v Prilogo A.1 in za dovolitev, da se v izjemnih okoliščinah na krovu namesti tehnično inovativna oprema. Prav tako bi bilo treba Komisij podeliti pooblastila, da za namen te direktive zagotovi uporabo sprememb mednarodnih instrumentov, ki so začeli veljati po sprejetju te direktive, da posodobi Prilogo A, da vključi možnost za uporabo določenih modulov za opremo, našteto v Prilogi A.1, da posodobi stolpce modulov za ocenjevanje skladnosti in da vključi organizacije za standardizacijo v opredelitev „standardov preskušanja“ v členu 2. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 96/98/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 96/98/ES spremeni:

člen 7(5) in (6) se nadomesti z naslednjim:

„5. Če mednarodne organizacije, vključno z IMO, ne bi uspele sprejeti ustreznih standardov preskušanja za določen predmet opreme v razumnem času ali pa bi sprejetje zavrnile, se lahko sprejmejo standardi, ki temeljijo na delu evropskih organizacij za standardizacijo. Ta ukrepi, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

6. Ko so standardi preskušanja iz odstavkov 1 ali 5 sprejeti ali začnejo veljati za določen predmet opreme, se ta oprema lahko prenese iz Priloge A.2 v Prilogo A.1. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

Določbe člena 5 se za to opremo uporabljajo od datuma tega prenosa.“;

v členu 13(2) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„—

ukrepi upravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in druge države članice; če so razlog odločitve iz odstavka 1 pomanjkljivosti v standardih preskušanja, Komisija po posvetovanju z zadevnimi strankami zadevo predloži pred odbor iz člena 18(1), v dveh mesecih, če namerava država članica, ki je sprejela odločitev, pri njej vztrajati, in sproži regulativni postopek iz člena 18(2).“;

3.	člen 14(5) se nadomesti z naslednjim: „5. Oprema iz odstavka 1 se doda Prilogi A.2. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

v členu 17 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta direktiva se lahko spremeni zato, da:

(a)	se za namene te direktive uporabijo naknadne spremembe mednarodnih instrumentov;

(b)	se posodobi Priloga A z vnosom nove opreme ter prenosom opreme iz Priloge A.2 v Prilogo A.1 in obratno;

(c)	se doda možnost uporabe modulov B + C in modula H za opremo, našteto v Prilogi A.1, ter za posodobitev stolpcev modulov za ocenjevanje skladnosti;

(d)	se vključijo druge organizacije za standardizacijo v opredelitev ‚standardov preskušanja‘ v členu 2.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).“;

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (65).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa Sveta Sveta 1999/468/ES (66), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

6.2 Uredba (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (67)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2099/2002 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za spreminjanje člena 2(2), tako da bo vključeval sklic na tiste akte Skupnosti, ki prenašajo izvedbena pooblastila na COSS in ki so začeli veljati po sprejetju te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2099/2002, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 2099/2002 spremeni:

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Vzpostavitev odbora

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (v nadaljevanju COSS).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Pooblastila COSS

COSS izvaja pooblastila, ki so mu bila dodeljena na podlagi veljavne zakonodaje Skupnosti. Člen 2(2) se lahko spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 3(3), da bi se vključilo sklicevanje na akte Skupnosti o prenosu izvedbenih pooblastil na COSS, ki so začeli veljati po sprejetju te uredbe. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 3(3).“.

6.3 Direktiva 2003/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (68)

V zvezi z Direktivo 2003/42/ES bi bilo treba Komisij zlasti podeliti pooblastila za spreminjanje prilog z namenom, da dopolni ali spremeni primere, za lajšanje izmenjave informacij in za sprejetje ukrepov za razširjanje informacij zainteresiranim strankam. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2003/42/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2003/42/ES spremeni:

1.	člen 3(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija se lahko odloči za spremembo navedenih prilog, da bi dopolnila ali spremenila primere. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).“;

člen 7(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v pravico javnosti do dostopa do dokumentov Komisije, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (69), Komisija na lastno pobudo sprejme ukrepe za razširjanje informacij iz odstavka 1 zainteresiranim strankam ter s tem povezane pogoje. Ti ukrepi, ki so lahko splošni ali posamezni, temeljijo na potrebi, da:

—	se osebam in organizacijam priskrbijo informacije, ki jih potrebujejo za izboljšanje varnosti civilnega letalstva,

—	se razširjanje informacij omeji na to, kar je nujno potrebno za namene njihovih uporabnikov, s čimer se zagotovi ustrezna zaupnost teh informacij.

Posamezni ukrepi se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2).

Splošni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).

Odločitev o razširjanju informacij na podlagi tega odstavka je brez poseganja v določbe člena 8 omejena na to, kar je nujno potrebno za namene njihovega uporabnika.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (70).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

6.4 Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (71)

V zvezi z Direktivo 2004/36/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov za razpošiljanje informacij, pridobljenih s preverjanjem zrakoplovov na ploščadih, ki se izvajajo v okviru programa Evropske skupnosti SAFA, zainteresiranim stranem ter ukrepov za spremembo prilog k direktivi, ki določajo elemente tehničnih postopkov za izvajanje in poročanje o pregledih SAFA na ploščadih. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/36/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2004/36/ES spremeni:

člen 6(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Brez poseganja v pravico javnosti glede dostopa do dokumentov Komisije po Uredbi (ES) št. 1049/2001 Komisija na svojo pobudo sprejme ukrepe za razširjanje informacij iz odstavka 1 zainteresiranim stranem in določi zadevne pogoje. Ti ukrepi, ki so lahko splošni ali posamični, temeljijo na potrebi po:

—	zagotavljanju informacij osebam in organizacijam, ki jih potrebujejo za izboljšanje varnosti civilnega letalstva,

—	omejevanju razširjanja informacij na nujno potrebne za namene njihovih uporabnikov, da bi zagotovili ustrezno zaupnost teh informacij.

Posamični ukrepi se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

Splošni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(4).“;

člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Na podlagi informacij, zbranih po odstavku 1, lahko Komisija:

(a)

v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2) sprejme vse potrebne ukrepe za lažje izvajanje členov 3, 4 in 5, kot so:

—	opredelitev oblike shranjevanja in razširjanja podatkov,

—	ustanovitev organov ali pomoč le-tem pri upravljanju ali delovanju orodij, ki so potrebna za zbiranje in izmenjavo informacij;

(b)

podrobne pogoje za izvajanje preverjanj na ploščadi, vključno s sistematičnimi preverjanji in priprava seznama informacij, ki jih je treba zbirati. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(4).“;

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 12 Uredbe (EGS) št. 3922/91.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5. Poleg tega se lahko Komisija posvetuje z odborom o kateri koli drugi zadevi v zvezi z uporabo te direktive.“;

4.	člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Komisija lahko spremeni priloge k tej direktivi. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(4).“.

6.5 Uredba (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav (72)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 868/2004 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za določitev podrobne metodologije za ugotavljanje obstoja nepoštene prakse oblikovanja cen. Ta metodologija bi morala med drugim vključevati način za ocenjevanje običajnega konkurenčnega oblikovanja cen, dejanskih stroškov in razumen odstotek dobička v specifičnem okviru letalskega sektorja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 868/2004 z njenim dopolnjevanjem, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Uredba (ES) št. 868/2004 spremeni:

člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija oblikuje podrobno metodologijo za ugotavljanje obstoja nepoštene prakse oblikovanja cen. Ta metodologija med drugim zajema način za ocenjevanje običajnega konkurenčnega oblikovanja cen, dejanskih stroškov in razumen odstotek dobička v specifičnem okviru letalskega sektorja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(4).“;

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (73).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

6.6 Direktiva št. 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (74)

V zvezi z Direktivo 2004/54/ES bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za sprejetje sprememb, potrebnih za prilagoditev prilog tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/54/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zato se Direktiva 2004/54/ES spremeni:

1.	člen 13(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija do 30. aprila 2009 objavi poročilo o praksi, ki jo uporabljajo države članice. Po potrebi predlaga sprejetje skupne usklajene metodologije analize tveganja v skladu z regulativnim postopkom iz člena 17(2).“;

2.	člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Prilagoditev tehničnemu napredku Komisija prilagodi priloge k tej direktivi tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3).“;

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

6.7 Uredba (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let (75)

V zvezi z Uredbo (ES) št. 2111/2005 bi bilo treba Komisiji zlasti podeliti pooblastila za posodobitev skupnih meril za nalaganje prepovedi opravljanja letov za letalskega prevoznika, da se upošteva znanstveni in tehnični razvoj. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 2111/2005, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

Zaradi učinkovitosti bi bilo treba skrajšati običajne roke regulativnega postopka s pregledom za posodobitev priloge o skupnih merilih za obravnavo prepovedi opravljanja letov iz varnostnih razlogov na ravni Skupnosti.

Zato se Uredba (ES) št. 2111/2005 spremeni:

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupna merila za nalaganje prepovedi opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki temeljijo na ustreznih varnostnih standardih, so določena v Prilogi (v nadaljnjem besedilu ‚skupna merila‘). Komisija lahko prilagodi prilogo zlasti zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega razvoja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(4).“;

člen 8(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija sprejeme potrebne izvedbene ukrepe, s katerimi predvidi podrobna pravila za postopke iz tega poglavja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(4).“;

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

1. Komisiji pomaga odbor iz člena 12 Uredbe (EGS) št. 3922/91 (v nadaljnjem besedilu ‚Odbor‘).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so en mesec, en mesec oziroma dva meseca.

5. Komisija se lahko posvetuje z Odborom o vseh drugih vprašanjih, povezanih z uporabo te uredbe.“.

(1) UL L 59, 27.2.1998, str. 1.

(2) UL L 331, 7.12.1998, str. 1.

(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;

(4) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.

(5) UL L 18, 22.1.2000, str. 1.

(6) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“.

(8) UL L 121, 1.5.2001, str. 34.

(9) UL L 311, 28.11.2001, str. 67.“.

(10) UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(11) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(12) UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

(13) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.“.

(14) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(15) UL L 244, 29.9.2000, str. 1.

(16) UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

(17) UL L 64, 4.3.2006, str. 37.

(18) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

(19) UL L 257, 27.10.1995, str. 1.

(20) Objavili Združeni narodi, serija F št. 2, revizija 3, tabela 6.1, spremenila OECD (DES/NI/86.9), Pariz 1986.“;

(21) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(22) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;

(23) UL L 77, 14.3.1998, str. 3.

(24) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(25) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“.

(26) UL L 162, 5.6.1998, str. 1.

(27) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(28) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;

(29) UL L 63, 12.3.1999, str. 6.

(30) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(31) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;

(32) UL L 69, 13.3.2003, str. 1.

(33) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.“;

(34) UL L 255, 30.9.2005, str. 1.

(35) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.“.

(36) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

(37) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.“

(38) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(39) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.“;

(40) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(41) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.“;

(42) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(43) UL L 291, 19.11.1969, str. 9.“;

(44) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“;

(45) UL L 237, 22.9.1993, str. 23.

(46) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(47) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(48) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“.

(49) UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

(50) UL L 268, 3.10.1998, str. 1.

(51) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(52) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.“;

(53) UL L 194, 18.7.2001, str. 26.

(54) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(55) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(56) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(57) UL L 33, 8.2.2003, str. 30.

(58) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(59) UL L 309, 26.11.2003, str. 1.

(60) UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(61) UL L 102, 7.4.2004, str. 48.

(62) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(63) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.

(64) UL L 46, 17.2.1997, str. 25.

(65) UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

(66) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.“.

(67) UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

(68) UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(69) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.“;

(70) UL L 373, 31.12.1991, str. 4.“.

(71) UL L 143, 30.4.2004, str. 76.

(72) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.

(73) UL L 240, 24.8.1992, str. 8.“.

(74) UL L 167, 30.4.2004, str. 39.

(75) UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

Kronološko kazalo

1.	Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani.

2.	Direktiva Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene.

3.	Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin.

4.	Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih.

5.	Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov.

6.	Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi.

7.	Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami.

8.	Direktiva 97/68/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo.

9.	Uredba Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti.

10.	Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

11.	Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

12.	Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih.

13.	Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

14.	Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme.

15.	Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela.

16.	Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah.

17.	Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil.

18.	Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

19.	Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi.

20.	Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov.

21.	Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini.

22.	Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov.

23.	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.

24.	Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

25.	Uredba (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij.

26.	Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV).

27.	Direktiva 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi.

28.	Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela.

29.	Direktiva 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu.

30.	Uredba (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

31.	Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih.

32.	Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili.

33.	Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

34.	Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

35.	Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic.

36.	Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti.

37.	Uredba (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav.

38.	Direktiva št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.

39.	Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali.

40.	Uredba (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili.

41.	Uredba (ES) št. 1552/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o statistiki v zvezi s poklicnim usposabljanjem v podjetjih.

42.	Uredba (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let.

43.	Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal.

44.	Direktiva 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

45.	Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti.

46.	Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih.

18.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 188/93

UREDBA SVETA (ES) št. 597/2009

z dne 11. junija 2009

o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov in uredb, sprejetih v skladu s členom 308 Pogodbe, ki se uporabljajo za blago, izdelano iz kmetijskih proizvodov, ter zlasti določb navedenih uredb, ki omogočajo odstopanje od splošnega načela, da se lahko zaščitni ukrepi na mejah nadomestijo samo z ukrepi, predvidenimi z navedenimi uredbami,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	S sklenitvijo urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj je bila ustanovljena Svetovna trgovinska organizacija („WTO“).

(3)

Priloga 1A k Sporazumu o ustanovitvi WTO („Sporazum WTO“), odobrenemu s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (3), vsebuje med drugim Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 („GATT iz leta 1994“), Sporazum o kmetijstvu („Sporazum o kmetijstvu“), Sporazum o izvajanju člena VI GATT iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu „Protidumpinški sporazum iz leta 1994“) in Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih („Sporazum o subvencijah“).

(4)	Da bi Skupnost dosegla večjo preglednost in učinkovitost pri uporabi pravil iz Protidumpinškega sporazuma iz leta 1994 oziroma Sporazuma o subvencijah, je potrebno sprejetje dveh ločenih uredb, ki bi dovolj podrobno določili zahteve za uporabo vsakega od teh instrumentov trgovinske zaščite.

(5)	Da bi se zagotovilo ustrezno in pregledno izvajanje pravil iz teh dveh sporazumov, je primerno prenesti njihov jezik v zakonodajo Skupnosti v čim večjem možnem obsegu.

(6)

Poleg tega je priporočljivo dovolj podrobno razložiti, kdaj se šteje, da subvencija obstaja, v skladu s katerimi načeli se proti njej lahko uvede izravnalni ukrep (zlasti ali je subvencija dodeljena specifično) in v skladu s katerimi merili se izračuna znesek subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep.

(7)	Pri določitvi obstoja subvencije je treba prikazati, da je vlada ali katera koli javna organizacija prispevala sredstva na ozemlju države ali da obstaja neka oblika dohodkovne ali cenovne podpore v smislu člena XVI GATT iz leta 1994 in da je podjetju prejemniku to prineslo ugodnosti.

(8)

Za izračun ugodnosti za prejemnika, kadar v zadevni državi ni merila tržne uspešnosti, bi bilo treba merilo uspešnosti določiti s prilagajanjem pogojev, ki prevladujejo v zadevni državi, na podlagi dejanskih dejavnikov, ki so v tej državi na voljo. Če to ni izvedljivo, med drugim zato, ker takšne cene ali stroški ne obstajajo oziroma so nezanesljivi, bi se ustrezno merilo uspešnosti moralo določiti tako, da se uporabijo pogoji z drugih trgov.

(9)

Zaželeno je, da se določijo jasne in podrobne smernice glede dejavnikov, ki so lahko primerni za ugotovitev, ali je subvencionirani uvoz povzročil znatno škodo ali grozil, da bo povzročil škodo. Pri dokazovanju, da so obseg in ravni cen zadevnega uvoza odgovorni za škodo, povzročeno industriji Skupnosti, bi bilo treba posvetiti pozornost učinkom drugih dejavnikov in zlasti prevladujočim tržnim pogojem v Skupnosti.

(10)

Priporočljivo je, da se opredeli izraz „industrija Skupnosti“ in določi, da so stranke, povezane z izvozniki, lahko izključene iz take industrije, ter da se opredeli izraz „povezan“. Predvideti je treba tudi uvedbo izravnalnih dajatev, ki jih je treba sprejeti v imenu proizvajalcev v regiji Skupnosti, in določiti smernice za opredelitev take regije.

(11)

Treba je določiti, kdo lahko vloži pritožbo glede izravnalne dajatve, vključno z obsegom, v katerem bi jo morala podpreti industrija Skupnosti, in informacijami o subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škodi in vzročnosti, ki bi jih morala taka pritožba vsebovati. Primerno je tudi določiti postopke za zavrnitev pritožb ali pobud za začetek postopka.

(12)

Treba je določiti način obveščanja zainteresiranih strank o informacijah, ki jih organi zahtevajo, in način, po katerem bi imele zadostne možnosti, da predstavijo vse ustrezne dokaze in branijo svoje interese. Zaželeno je tudi, da se jasno določijo pravila in postopki, ki jih je treba upoštevati med preiskavo, zlasti pravila, na podlagi katerih se morajo zainteresirane stranke javiti, predstaviti svoje poglede in predložiti informacije v določenih rokih, če naj bi se taki pogledi in informacije upoštevali. Primerno je tudi določiti pogoje, v skladu s katerimi imajo zainteresirane stranke lahko dostop do informacij, ki jih predložijo druge zainteresirane stranke, ali dajo k njim svoje pripombe. Države članice in Komisija bi morale sodelovati pri zbiranju informacij.

(13)	Treba je določiti pogoje, v skladu s katerimi se lahko uvedejo začasne dajatve, vključno s pogoji, v skladu s katerimi se začasne dajatve lahko uvedejo ne prej kakor 60 dni in najpozneje devet mesecev po začetku. Komisija lahko take dajatve v vsakem primeru uvede le za obdobje štirih mesecev.

(14)

Treba je določiti postopke za sprejem zavez za odpravo ali kompenzacijo subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in škode namesto uvedbe začasnih ali dokončnih dajatev. Primerno je tudi določiti posledice kršitve ali odstopa od zavez in da je možno uvesti začasne dajatve ob sumu kršitve ali kadar je potrebna nadaljnja preiskava, da se dopolnijo ugotovitve. Pri sprejetju zavez bi bilo treba paziti, da predlagane zaveze in njihovo uresničevanje ne vodijo v protikonkurenčno obnašanje.

(15)	Zdi se primerno omogočiti tudi umik zaveze ter uporabo dajatve z enim samim pravnim aktom. Treba je tudi zagotoviti, da se postopek umika konča v roku, ki je običajno dolg šest mesecev, v nobenem primeru pa ne več kot devet mesecev, da se zagotovi pravilno izvrševanje veljavnega ukrepa.

(16)	Treba je določiti, da bi se morali primeri ne glede na to, ali so sprejeti dokončni ukrepi ali ne, navadno zaključiti v 12 mesecih, nikakor pa ne pozneje kakor v 13 mesecih od začetka preiskave.

(17)

Preiskavo ali postopek bi bilo treba zaključiti, kadar se ugotovi, da je znesek subvencije de minimis, ali, zlasti ob uvozu s poreklom iz držav v razvoju, če je obseg subvencioniranega uvoza ali škode zanemarljiv, in primerno je določiti ta merila. Kadar se nameravajo uvesti ukrepi, je treba določiti zaključek preiskav in določiti, da bi moral biti znesek ukrepov manjši od zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če bi tak manjši znesek odpravil škodo, ter določiti metodo za izračun ravni ukrepov pri vzorčenju.

(18)

Treba je omogočiti retroaktivno pobiranje začasnih dajatev, če se to zdi primerno, in opredeliti okoliščine retroaktivne uporabe dajatev, da bi se izognili preprečevanju oslabitve uporabe dokončnih ukrepov. Treba je tudi določiti, da se dajatve lahko uporabljajo retroaktivno ob kršitvi ali preklicu zavez.

(19)	Treba je določiti, da ukrepi prenehajo veljati po petih letih, razen če pregled ne pokaže, da jih je treba ohraniti. Kadar so predloženi zadostni dokazi o spremenjenih okoliščinah, je treba določiti tudi vmesne preglede ali preiskave, da se ugotovi, ali so povračila izravnalnih dajatev upravičena.

(20)	Kljub temu, da Sporazum o subvencijah ne vsebuje določb o izogibanju izravnalnim ukrepom, obstaja možnost takega izogibanja na podoben, čeprav ne enak način, kakršen je izogibanje protidumpinškim ukrepom. Zato se zdi primerno, da se v tej uredbi sprejme določba proti izogibanju.

(21)	Treba bi bilo pojasniti, katere stranke imajo pravico zaprositi za začetek preiskave proti izogibanju.

(22)

Treba bi bilo tudi pojasniti, katera dejanja sestavljajo izogibanje veljavnim ukrepom. Izogibanja se lahko dogajajo bodisi znotraj ali zunaj Skupnosti. Zato je treba predvideti, da se izvzetja od razširjenih dajatev, ki jih je mogoče odobriti uvoznikom, lahko dodelijo tudi izvoznikom, kadar se dajatve razširjajo zaradi izogibanja, ki se je zgodilo zunaj Skupnosti.

(23)	Primerno je, da se dovoli opustitev izravnalnih ukrepov, kadar obstaja začasna sprememba tržnih pogojev, zaradi katere bi bilo nadaljnje izvajanje takih ukrepov začasno neprimerno.

(24)	Treba je predvideti, da se lahko za uvoz, ki je predmet preiskave, zahteva prijava ob uvozu, da se omogoči poznejša uporaba ukrepov proti takemu uvozu.

(25)

Da se zagotovi pravilno izvajanje ukrepov, bi morale države članice spremljati uvozno trgovino z izdelki, ki so predmet preiskave ali za katere veljajo ukrepi, in znesek dajatev, zbranih v skladu s to uredbo, in o tem poročati Komisiji. Treba je tudi predvideti možnost, da Komisija zaprosi države članice, da ob upoštevanju pravil o zaupnosti posredujejo informacije za uporabo pri nadzoru nad cenovnimi zavezami in pri preverjanju učinkovitosti veljavnih ukrepov.

(26)	Treba je predvideti posvetovanje s Svetovalnim odborom na rednih in posebnih stopnjah preiskave. Odbor bi morali sestavljati predstavniki držav članic, predsedovati pa bi mu moral predstavnik Komisije.

(27)	Primerno je predvideti preveritvene obiske, da se preverijo informacije, predložene glede subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in škode, pri čemer so taki obiski odvisni od prejema ustreznih odgovorov na vprašalnike.

(28)	Nujno je treba predvideti vzorčenje, kadar je število strank ali transakcij veliko, da se omogoči izvedba preiskav v določenih rokih.

(29)	Treba je določiti, da se lahko, kadar stranke ne sodelujejo zadovoljivo, uporabijo druge informacije, da bi prišli do ugotovitev, in da so take informacije lahko manj ugodne za stranke, kakor če bi sodelovale.

(30)	Treba je določiti obravnavo zaupnih informacij, da se ne razkrijejo poslovne ali vladne skrivnosti.

(31)	Nujno je treba določiti primerno razkrivanje bistvenih dejstev in premislekov strankam, ki so upravičene do take obravnave, pri čemer se tako razkrivanje ob ustreznem upoštevanju postopka odločanja v Skupnosti odpravi v roku, ki strankam omogoča, da branijo svoje interese.

(32)

Primerno je določiti upravni sistem, v okviru katerega se lahko predložijo argumenti glede tega, ali so ukrepi v interesu Skupnosti, vključno z interesi potrošnikov, in opredeliti roke, v okviru katerih je treba take informacije predložiti, skupaj s pravicami zadevnih strank do razkritja informacij.

(33)	Skupnost bi morala pri uporabi pravil Sporazuma o subvencijah, da bi ohranila ravnotežje pravic in obveznosti, za katerega si navedeni sporazum prizadeva, nujno upoštevati njihovo razlago, kakršno so dali glavni trgovinski partnerji Skupnosti in kakor se kaže v zakonodaji ali ustaljeni praksi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Načela

1. Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.

2. Kadar se izdelki ne uvažajo neposredno iz države porekla, temveč se izvažajo v Skupnost iz vmesne države, se ne glede na odstavek 1 v celoti uporabljajo določbe te uredbe, transakcija oziroma transakcije pa se obravnavajo, kadar je to primerno, kakor da se izvajajo med državo porekla in Skupnostjo.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe:

(a)

se šteje, da je izdelek subvencioniran, če prejema subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kakor so določeni v členih 3 in 4. Tako subvencijo lahko dodeli vlada države porekla uvoženega izdelka ali vlada vmesne države, iz katere se izdelek izvozi v Skupnost, ki se v tej uredbi označuje kot „država izvoza“;

(b)	„vlada“ pomeni vlado ali kateri koli javni organ na ozemlju države porekla ali izvoza;

(c)	„podoben izdelek“ pomeni izdelek, ki je identičen, kar pomeni enak v vseh pogledih obravnavanemu izdelku, če pa takega izdelka ni, drug izdelek, ki kljub temu, da ni enak v vseh pogledih, ima značilnosti, ki so zelo podobne značilnostim obravnavanega izdelka;

(d)	„škoda“ pomeni, razen če ni drugače določeno, znatno škodo za industrijo Skupnosti, grožnjo znatne škode za industrijo Skupnosti ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z določbami člena 8.

Člen 3

Opredelitev subvencije

Za subvencijo se šteje, da obstaja, če:

(a)

gre za finančni prispevek vlade v državi porekla ali izvoza, in sicer:

(i)	kadar ta vladna praksa vključuje neposreden prenos sredstev (na primer nepovratna sredstva, posojila, infuzijo lastniškega kapitala) ali potencialne neposredne prenose sredstev ali obveznosti (na primer garancije za posojila);

(ii)

kadar je prihodek vlade, ki je sicer zapadel, opuščen ali ni izterjan (na primer finančne spodbude, kakršni so dobropisi na že plačane davke). V tem pogledu se oprostitev plačila dajatev ali davkov za izvoženi izdelek, ki se plačujejo za podobni izdelek, namenjen domači porabi, ali odpust takih dajatev ali davkov v zneskih, ki ne presegajo nastalih zneskov, ne štejejo za subvencijo, če je taka oprostitev dodeljena v skladu z določbami prilog I, II in III;

(iii)

kadar vlada dobavi blago ali storitve, ki niso splošna infrastruktura, ali kupi blago;

(iv)

kadar vlada:

—	opravi plačila za mehanizem financiranja ali

—	zaupa ali ukaže zasebnemu organu, da opravi eno ali več vrst funkcij, opredeljenih v točkah (i), (ii) in (iii), ki so običajno zaupane vladi, in se ta praksa dejansko ne razlikuje od običajnih praks vlad;

ali

(b)	gre za kakršno koli obliko dohodkovne ali cenovne podpore v smislu člena XVI GATT iz leta 1994; in

2.	to prinaša ugodnosti.

Člen 4

Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

1. Za subvencije veljajo izravnalni ukrepi le, če so specifične, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4.

2. Da bi ugotovili, ali je subvencija specifična za podjetje ali industrijo ali za skupino podjetij ali industrij (v nadaljnjem besedilu „nekatera podjetja“) v pristojnosti organa, ki jo dodeljuje, se uporabijo naslednja načela:

(a)	kadar organ, ki dodeljuje subvencije, ali zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, izrecno omeji dostop do subvencije na nekatera podjetja, je taka subvencija specifična;

(b)	kadar organ, ki dodeljuje subvencije, ali zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, določi objektivna merila ali pogoje, ki urejajo upravičenost do subvencije in njen znesek, specifičnost ne obstaja, če je upravičenost samodejna ter se taka merila in pogoji strogo spoštujejo;

(c)

če ne glede na nespecifičnost, ki izhaja iz uporabe načel, opredeljenih v točkah (a) in (b), obstajajo razlogi za verjetnost, da je subvencija v resnici specifična, se lahko preučijo drugi dejavniki. Taki dejavniki so: subvencijski program uporablja omejeno število nekaterih podjetij; prevladujoča uporaba s strani nekaterih podjetij; dodelitev nesorazmerno velikih zneskov subvencij nekaterim podjetjem; način, kako organ, ki dodeljuje subvencije, diskrecijsko odloči o dodelitvi subvencije. V zvezi s tem se zlasti preučijo podatki o pogostosti zavrnitev ali odobritev prošenj za subvencije in razlogi za take odločitve.

V točki (b) „objektivna merila ali pogoji“ pomenijo merila ali pogoje, ki so nevtralni, ki ne dajejo prednosti nekaterim podjetjem pred drugimi ter ki so po naravi gospodarni in pri uporabi horizontalni, kakor na primer število zaposlenih ali velikost podjetja.

Merila ali pogoji morajo biti jasno opredeljeni z zakonom, uredbo ali drugo uradno listino tako, da se lahko preverijo.

Pri uporabi točke (c) prvega pododstavka je treba upoštevati obseg razpršenosti gospodarskih dejavnosti v pristojnosti organa, ki dodeljuje subvencije, pa tudi dolžino obdobja, v katerem se izvaja subvencijski program.

3. Subvencija, omejena na nekatera podjetja na imenovanem geografskem območju v pristojnosti organa, ki dodeljuje subvencije, je specifična. Določitev ali sprememba splošno veljavnih davčnih stopenj, ki jo opravi katera koli za to pristojna raven vlade, se za namene te uredbe ne šteje kot specifična subvencija.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 se kot specifične obravnavajo naslednje subvencije:

(a)	subvencije, ki so po zakonu ali dejansko bodisi same po sebi bodisi kot eden izmed drugih pogojev pogojene z opravljanjem izvoza, vključno s tistimi, opredeljenimi v Prilogi I;

(b)	subvencije, ki so bodisi same po sebi ali kot eden izmed drugih pogojev pogojene z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

Za namene točke (a) se za subvencije šteje, da so dejansko pogojene z opravljanjem izvoza, kadar dejstva kažejo, da je dodelitev subvencije, čeprav ni zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, dejansko vezana na dejanski ali pričakovani izvoz ali prihodke od izvoza. Zgolj zato, da je subvencija dodeljena podjetjem, ki izvažajo, se subvencija ne more obravnavati kot izvozna subvencija v smislu te določbe.

5. Vsako določitev specifičnosti v skladu z določbami tega člena je treba jasno utemeljiti na podlagi trdnih dokazov.

Člen 5

Izračun zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki se ugotovijo v obdobju preiskave o subvencioniranju. Običajno to obdobje zajema zadnje obračunsko leto prejemnika, lahko pa je tudi katero koli drugo obdobje najmanj šestih mesecev pred začetkom preiskave, za katero so na voljo zanesljivi finančni in drugi ustrezni podatki.

Člen 6

Izračun ugodnosti za prejemnika

Glede izračuna ugodnosti za prejemnika se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	zagotovitev lastniškega kapitala s strani vlade se ne šteje, da prinaša ugodnosti, razen če se naložba lahko obravnava kot neskladna z običajno investicijsko prakso (vključno z zagotovitvijo tveganega kapitala) zasebnih vlagateljev na ozemlju države porekla in/ali izvoza;

(b)

posojilo vlade se ne šteje, da prinaša ugodnosti, razen če obstaja razlika med zneskom, ki ga podjetje, ki prejme posojilo, plača za posojilo vlade, in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga podjetje lahko dejansko dobilo na trgu. V tem primeru je ugodnost razlika med navedenima zneskoma;

(c)

garancija za posojilo s strani vlade se ne šteje, da prinaša ugodnosti, razen če obstaja razlika med zneskom, ki ga podjetje, ki prejme garancijo, plača za posojilo, ki ga zavaruje vlada, in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo za primerljivo komercialno posojilo, če ne bi bilo vladne garancije. V tem primeru je ugodnost razlika med navedenima zneskoma, prilagojena za kakršne koli razlike v provizijah;

(d)

dobava blaga ali storitev ali nakup blaga s strani vlade se ne šteje, da prinaša ugodnosti, razen če je dobava opravljena za plačilo, ki je nižje od primernega, ali če je nakup opravljen za plačilo, ki je večje od primernega. Primernost plačila se določi glede na prevladujoče tržne pogoje za zadevni izdelek ali storitev v državi, kjer se dobava ali nakup opravi (vključno s ceno, kakovostjo, razpoložljivostjo, prodajnostjo, prevozom in drugimi pogoji nakupa ali prodaje).

Če v državi izvora ali nakupa za zadevni izdelek ali storitev ni nobenih takšnih prevladujočih tržnih pogojev, ki jih je mogoče uporabiti kot ustrezno merilo uspešnosti, veljajo naslednja pravila:

(i)	pogoji, ki prevladujejo v zadevni državi, se prilagodijo, na podlagi dejanskih stroškov, cen in drugih dejavnikov, ki so na voljo v tej državi, z ustreznim zneskom, ki izraža normalne tržne pogoje, ali

(ii)	kjer je primerno, se uporabijo tržni pogoji, ki prevladujejo na trgu druge države ali na svetovnem trgu in so na voljo uporabniku.

Člen 7

Splošne določbe o izračunu

1. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se določi na enoto subvencioniranega izdelka, ki se izvaža v Skupnost.

Pri določitvi tega zneska se od celotne subvencije lahko odštejejo naslednji elementi:

(a)	kakršna koli pristojbina za vlogo ali drugi stroški, ki so potrebni za izpolnitev pogojev za subvencijo ali za pridobitev subvencije;

(b)	izvozni davki, carine ali druge dajatve, ki se zaračunajo pri izvozu izdelka v Skupnost, ki so posebej namenjeni izravnavi subvencije.

Kadar zainteresirana stranka zaprosi za takšen odbitek, mora dokazati, da je njena prošnja upravičena.

2. Kadar se subvencija ne dodeli z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin, se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določi z dodelitvijo vrednosti celotne subvencije, kakor je primerno, za raven proizvodnje, prodaje ali izvoza zadevnih izdelkov med obdobjem preiskave o subvencioniranju.

3. Kadar se subvencija lahko poveže s pridobitvijo ali prihodnjo pridobitvijo osnovnih sredstev, se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna z razširitvijo subvencije na obdobje, ki izraža običajno amortizacijo takih sredstev v zadevni industriji.

Tako izračunani znesek, ki se lahko pripiše obdobju preiskave, vključno z zneskom, ki izhaja iz osnovnih sredstev, pridobljenih pred tem obdobjem, se dodeli, kakor je opredeljeno v odstavku 2.

Kadar se sredstva ne amortizirajo, se subvencija ovrednoti kot brezobrestno posojilo in obravnava v skladu s členom 6(b).

4. Kadar subvencije ni mogoče povezati s pridobitvijo osnovnih sredstev, se znesek ugodnosti, pridobljene med obdobjem preiskave, načelno pripiše temu obdobju in dodeli, kakor je opisano v odstavku 2, razen če nastanejo posebne okoliščine, ki opravičujejo pripis drugemu obdobju.

Člen 8

Opredelitev škode

1. Opredelitev škode temelji na trdnih dokazih in vključuje objektivno preiskavo:

(a)	obsega subvencioniranega uvoza in učinka subvencioniranega uvoza na cene na trgu Skupnosti za podobne izdelke in

(b)	posledičnega vpliva teh uvozov na industrijo Skupnosti.

2. Kar zadeva obseg subvencioniranega uvoza, se preuči, ali se je znatno povečal subvencionirani uvoz v absolutnih vrednostih ali v razmerju do proizvodnje ali porabe v Skupnosti. Kar zadeva učinek subvencioniranega uvoza na cene, se preuči, ali so se znatno nelojalno nižale cene zaradi subvencioniranega uvoza v primerjavi s ceno podobnega izdelka industrije Skupnosti oziroma ali učinek takega uvoza drugače bistveno znižuje cene ali znatno preprečuje povišanje cen, do katerega bi sicer prišlo. Vendar pa ni nujno, da je eden ali več navedenih dejavnikov odločilnega pomena.

3. Kadar se opravljajo preiskave o izravnalni dajatvi za uvoz proizvoda iz več držav hkrati, se učinki takega uvoza ocenijo kumulativno le, če se ugotovi, da:

(a)	je znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki je določen glede na uvoz iz vsake države, višji od zneska de minimis, opredeljenega v členu 14(5), in da obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv in da

(b)	je kumulativna ocena učinkov uvoza primerna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki ter konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti.

4. Preučitev vpliva subvencioniranega uvoza na zadevno industrijo Skupnosti vključuje oceno vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov in kazalcev, ki vplivajo na položaj industrije, vključno z: dejstvom, da je industrija še vedno v postopku okrevanja zaradi učinkov prejšnjega subvencioniranja ali dumpinga, velikostjo zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dejanskim in potencialnim zmanjševanjem prodaje, dobičkov, proizvodnje, tržnega deleža, produktivnosti, donosnosti naložb in izkoriščenosti zmogljivosti, dejavniki, ki vplivajo na cene Skupnosti; dejanskimi in potencialnimi negativnimi učinki na denarni tok, zaloge, zaposlenost, plače, rast, sposobnost povečanja kapitala ali naložb ter v kmetijstvu povečano obremenitvijo vladnih podpornih programov. Ta seznam ni izčrpen niti nima eden ali več navedenih dejavnikov nujno odločilnega pomena.

5. Iz vseh ustreznih dokazov, predstavljenih v zvezi z odstavkom 1, mora biti razvidno, da subvencionirani uvoz povzroča škodo. Zlasti mora biti razvidno, da so obseg in/ali ravni cen, določene v skladu z odstavkom 2, povzročile učinek na industrijo Skupnosti, kakor je opredeljeno v odstavku 4, in da je ta učinek tako velik, da se lahko opredeli kot bistveni učinek.

6. Poleg subvencioniranega uvoza se preučijo tudi znani dejavniki, ki hkrati škodujejo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki jo povzročajo ti drugi dejavniki, ne pripiše subvencioniranemu uvozu v skladu z odstavkom 5. Med dejavnike, ki se v zvezi s tem lahko preučijo, spadajo obseg in cene nesubvencioniranega uvoza, zmanjšanje povpraševanja ali spremembe vzorca porabe, restriktivna trgovinska praksa proizvajalcev iz tretjih držav in proizvajalcev iz Skupnosti ter konkurenca med njimi, razvoj tehnologije ter izvažanje in produktivnost industrije Skupnosti.

7. Učinek subvencioniranega uvoza se oceni glede na proizvodnjo podobnega izdelka industrije Skupnosti, kadar razpoložljivi podatki omogočajo ločeno ugotovitev navedene proizvodnje na podlagi meril kot so proizvodni proces ter prodaja in dobiček proizvajalca. Če taka ločena ugotovitev navedene proizvodnje ni mogoča, se učinki subvencioniranega uvoza ocenijo tako, da se pregleda proizvodnja najbližje skupine ali asortimana izdelkov, vključno s podobnim izdelkom, za katere se lahko pridobijo potrebne informacije.

8. Določitev nevarnosti znatne škode temelji na dejstvih in ne zgolj na domnevah, ugibanjih in oddaljenih možnostih. Sprememba okoliščin, ki bi povzročila razmere, v katerih bi subvencija povzročila škodo, mora biti jasno predvidena in neizogibna.

Pri ugotavljanju obstoja nevarnosti znatne škode je treba med drugim preučiti dejavnike, kot so:

(a)	narava zadevne subvencije ali zadevnih subvencij in trgovinski učinki, ki bi zaradi teh verjetno nastali;

(b)	znatna stopnja povečanja subvencioniranega uvoza na trg Skupnosti, pri čemer se navede verjetnost znatno povečanega uvoza;

(c)	zadostne prosto razpoložljive zmogljivosti izvoznika ali neizogibno znatno povečanje takih zmogljivosti, ki kažejo na verjetnost znatno povečanega subvencioniranega izvoza v Skupnost, pri čemer se upošteva razpoložljivost drugih izvoznih trgov, ki bi lahko prevzeli kakršen koli dodaten izvoz;

(d)	ali gre za uvoz po cenah, ki bi znatno znižal cene ali preprečil povišanje cen, do katerega bi sicer prišlo, in bi zato verjetno povečal povpraševanje po nadaljnjem uvozu, in

(e)	zaloge izdelka, ki je predmet preiskav.

Nobeden od zgoraj navedenih dejavnikov sam po sebi ni nujno odločilnega pomena, vendar pa mora iz celote preučenih dejavnikov izhajati, da je nadaljevanje subvencioniranega izvoza neizogibno in da se bo pojavila znatna škoda, če se ne sprejmejo zaščitni ukrepi.

Člen 9

Opredelitev industrije Skupnosti

1. V tej uredbi se pod pojmom „industrija Skupnosti“ razumejo vsi proizvajalci Skupnosti, ki proizvajajo podobne izdelke, ali tisti izmed njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja pretežen delež, kakor je opredeljeno v členu 10(6), celotne proizvodnje Skupnosti teh izdelkov, razen:

(a)	kadar so proizvajalci povezani z izvozniki oziroma uvozniki ali kadar so sami uvozniki domnevno subvencioniranega izdelka, se lahko pod pojmom „industrija Skupnosti“ razumejo preostali proizvajalci;

(b)

v izrednih okoliščinah se ozemlje Skupnosti za zadevno proizvodnjo lahko razdeli na dva konkurenčna trga ali več in proizvajalci znotraj vsakega trga lahko veljajo za posamično industrijo, če:

(i)	proizvajalci znotraj takega trga prodajo vso ali skoraj vso svojo proizvodnjo zadevnega izdelka na navedem trgu in

(ii)	proizvajalci zadevnega izdelka, ki imajo sedež drugje v Skupnosti, ne zapolnijo do znatne stopnje povpraševanja na navedenem trgu.

V takih okoliščinah se lahko šteje, da je škoda povzročena celo, kadar večji del celotne industrije Skupnosti ni prizadet, pod pogojem, da gre za koncentracijo subvencioniranega uvoza na takem izoliranem trgu in da subvencionirani uvoz povzroča škodo proizvajalcem vse ali skoraj vse proizvodnje znotraj takega trga.

2. Za namen odstavka 1 se za proizvajalce šteje, da so povezani z izvozniki ali uvozniki le, kadar:

(a)	eden od njih neposredno ali posredno nadzira drugega ali

(b)	oba neposredno ali posredno nadzira tretja oseba ali

(c)	skupaj neposredno ali posredno nadzirajo tretjo osebo, pod pogojem, da obstajajo razlogi za domnevo ali sum, da ta odnos vpliva na zadevnega proizvajalca, tako da ravna drugače od nepovezanih proizvajalcev.

V tem odstavku se šteje, da en proizvajalec nadzira drugega, kadar je prejšnji pravno ali dejansko v položaju, da slednjega omejuje ali vodi.

3. Kadar se pod industrijo Skupnosti razumejo proizvajalci v določeni regiji, se izvoznikom ali vladi, ki dodeljuje subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, da možnost, da ponudijo zaveze v skladu s členom 13 v zvezi z zadevno regijo. V takih primerih, kadar se ocenjuje interes Skupnosti v zvezi z ukrepi, se posebna pozornost posveti interesu regije. Če primerna zaveza ni takoj ponujena ali če veljajo pogoji, opredeljeni v členu 13(9) in (10), se lahko uvede začasna ali dokončna izravnalna dajatev za celotno Skupnost. V takih primerih se dajatve, če so izvedljive, lahko omejijo na določene proizvajalce ali izvoznike.

4. Za ta člen se uporabljajo določbe člena 8(7).

Člen 10

Začetek postopkov

1. Razen v primerih iz odstavka 8 se preiskava za ugotovitev obstoja, ravni in učinka vsake domnevne subvencije prične s pisno pritožbo katere koli fizične ali pravne osebe ali združenja, ki ni pravna oseba, ki zastopa industrijo Skupnosti.

Pritožba se lahko predloži Komisiji ali državi članici, ki jo nato pošlje Komisiji. Komisija pošlje državam članicam kopijo vsake prejete pritožbe. Šteje se, da je bila pritožba vložena prvi delovni dan po dnevu, ko je bila s priporočeno pošto dostavljena Komisiji ali je Komisija izdala potrdilo o prejemu.

Kadar ima država članica, če pritožba ni bila vložena, zadostne dokaze o subvencioniranju in posledični škodi za industrijo Skupnosti, o takih dokazih takoj obvesti Komisijo.

2. Pritožba iz odstavka 1 vključuje zadostne dokaze o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi (če je mogoče vključno z višino), škode in vzročne povezave med domnevno subvencioniranim uvozom in domnevno škodo. Pritožba vsebuje take informacije, ki so v razumni meri na voljo pritožniku glede naslednjega:

(a)

identitete pritožnika ter opisa obsega in vrednosti pritožnikove proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Kadar je vložena pisna pritožba v imenu industrije Skupnosti, je v pritožbi treba opredeliti industrijo, v imenu katere je bila pritožba vložena, s seznamom vseh znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Skupnosti (ali združenj proizvajalcev podobnega izdelka v Skupnosti) ter, kolikor je mogoče, opis obsega in vrednosti proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, ki se pripisuje takim proizvajalcem;

(b)	popolnega opisa domnevno subvencioniranega izdelka, imena zadevne države ali zadevnih držav porekla in/ali izvoza, identitete vsakega poznanega izvoznika ali tujega proizvajalca ter seznama znanih oseb, ki uvažajo zadevni izdelek;

(c)	dokazov v zvezi z obstojem, količino, možnostjo uvedbe izravnalnega ukrepa in naravo zadevnih subvencij;

(d)

informacij o spremembah in obsegu domnevno subvencioniranega uvoza, učinka tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Skupnosti ter posledičnega vpliva uvoza na industrijo Skupnosti, kakor so pokazali ustrezni dejavniki in kazalniki, ki vplivajo na stanje v industriji Skupnosti, kakršni so tisti, navedeni v členu 8(2) in (4).

3. Komisija preuči, kolikor je to mogoče, natančnost in primernost dokazov, predloženih v pritožbi, da bi ugotovila, ali obstajajo zadostni dokazi, ki bi upravičili uvedbo preiskave.

4. Preiskava se lahko začne, da bi ugotovili, ali so domnevne subvencije „specifične“ v smislu člena 4(2) in (3).

5. Preiskava se lahko začne tudi v zvezi z vrstami ukrepov, navedenimi v Prilogi IV, če vsebujejo element subvencije, kakor je opredeljeno v členu 3, da bi ugotovili, ali so zadevni ukrepi popolnoma skladni z določbami navedene priloge.

6. Preiskava se ne začne v skladu z odstavkom 1, če ni na podlagi preučitve stopnje podpore ali nasprotovanja pritožbi, ki so ju izrazili proizvajalci podobnega izdelka v Skupnosti, ugotovljeno, da je bila pritožba vložena s strani ali v imenu industrije Skupnosti. Za pritožbo se šteje, da jo je vložila industrija Skupnosti ali da je bila vložena v njenem imenu, kadar jo podpirajo tisti proizvajalci Skupnosti, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kakor 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka tistega dela industrije Skupnosti, ki je izrazil bodisi podporo bodisi nasprotovanje pritožbi. Vendar se preiskava ne začne, kadar proizvajalci Skupnosti, ki izrecno podpirajo pritožbo, predstavljajo manj kakor 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka, ki ga proizvede industrija Skupnosti.

7. Razen kadar je sprejet sklep o začetku preiskave, se organi izogibajo objavi pritožbe, katere namen je uvedba preiskave. Vendar Komisija, takoj ko je mogoče, po prejemu pravilno dokumentirane pritožbe v skladu s tem členom in v vsakem primeru pred začetkom preiskave obvesti zadevno državo porekla in/ali izvoza ter jo povabi na posvetovanje, zato da se razjasni položaj glede zadev iz odstavka 2 in doseže sporazumna rešitev.

8. Kadar se Komisija v posebnih okoliščinah odloči, da bo začela preiskavo, ne da bi s strani ali v imenu industrije Skupnosti prejela pisno pritožbo, katere namen je začetek take preiskave, se ta začne na podlagi zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ki bi upravičili tak začetek.

9. Dokazi o subvencijah in škodi se obravnavajo istočasno v sklopu odločitve, ali začeti preiskavo ali ne. Pritožba se zavrne, kadar ni zadostnih dokazov o subvencijah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ali o škodi, ki bi upravičila nadaljevanje postopka za ta primer. Postopki se ne začnejo proti državam, katerih uvoz predstavlja tržni delež pod vrednostjo 1 %, razen kadar te države skupaj ne dosežejo vsaj 3 % porabe Skupnosti.

10. Pritožba se lahko umakne pred začetkom in v tem primeru se šteje, kakor da ni bila vložena.

11. Ko je po posvetovanju očitno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Komisija začne postopek v roku 45 dni po vložitvi pritožbe in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske Unije. Kadar so predloženi dokazi nezadostni, je pritožnik, po posvetovanju, o tem obveščen v roku 45 dni od datuma vložitve pritožbe pri Komisiji.

12. V obvestilu o začetku postopkov se napove začetek preiskave, opredeli zadevni izdelek in zadevne države, navede povzetek prejetih informacij in zagotovi, da bodo vse zadevne informacije sporočene Komisiji.

Določijo se roki, v katerih se zainteresirane stranke lahko oglasijo, pisno predstavijo svoja mnenja in predložijo informacije, če naj bodo taka mnenja in informacije obravnavani med preiskavo. Določi se tudi rok, v katerem lahko zainteresirane stranke zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo v skladu s členom 11(5).

13. Komisija o začetku postopkov obvesti izvoznike, uvoznike in reprezentativna združenja uvoznikov ali izvoznikov, za katere je znano, da jih to zadeva, državo porekla in/ali izvoza ter pritožnike in, ob dolžnem upoštevanju varovanja zaupnih informacij, zagotovi celotno besedilo pisne pritožbe iz odstavka 1 vsem znanim izvoznikom in organom države porekla in/ali izvoza ter, na zahtevo, drugim vpletenim zainteresiranim strankam. Kadar je število vpletenih izvoznikov posebno visoko, se celotno besedilo pisne pritožbe lahko zagotovi le organom države porekla in/ali izvoza ali ustreznemu trgovinskemu združenju.

14. Preiskava o izravnalni dajatvi ne ovira postopkov carinjenja.

Člen 11

Preiskava

1. Po začetku postopka Komisija v sodelovanju z državami članicami začne preiskavo na ravni Skupnosti. V takšno preiskavo sta zajeta subvencioniranje in škoda, ki se preiskujeta istočasno.

Za reprezentativno ugotovitev se določi obdobje preiskave, ki pri subvencioniranju ponavadi zajema obdobje preiskave iz člena 5.

Informacije, ki se nanašajo na čas po preiskavi, se ponavadi ne upoštevajo.

2. Strankam, ki v okviru preiskave o izravnalni dajatvi prejmejo vprašalnike, se da za odgovor na voljo vsaj 30 dni. Rok za izvoznike začne teči z dnem prejema vprašalnika, za katerega se za ta namen šteje, da je bil prejet en teden potem, ko je bil poslan anketirancu ali posredovan pristojnemu diplomatskemu predstavniku države porekla in/ali izvoza. Ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave se lahko odobri podaljšanje 30-dnevnega roka, če lahko stranka takšno podaljšanje na podlagi posebnih okoliščin ustrezno utemelji.

3. Komisija lahko od držav članic zahteva, da pošljejo informacije, države članice pa sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se takšne zahteve izpolnijo.

Zahtevane informacije pošljejo Komisiji, skupaj z rezultati vseh opravljenih pregledov, preverjanj ali preiskav.

Če so to informacije splošnega interesa ali če je za njihovo predložitev zaprosila država članica, jih Komisija posreduje državam članicam, če niso zaupni; če pa so zaupni, posreduje njihov povzetek, ki ni zaupne narave.

4. Komisija lahko od držav članic zahteva, da opravijo vse potrebno preverjanje in preglede, zlasti med izvozniki, trgovci in proizvajalci Skupnosti, ter da opravijo preiskave v tretjih državah, če zadevna podjetja dajo svoje soglasje in če je bila vlada zadevne države o tem uradno obveščena in temu ni ugovarjala.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se takšne zahteve Komisije izpolnijo.

Uradniki Komisije so pristojni, da na zahtevo Komisije ali države članice pomagajo uradnikom držav članic pri izvajanju njihovih nalog.

5. Zainteresirane stranke, ki so se javile same v skladu z drugim pododstavkom člena 10(12), so zaslišane, če so v roku iz obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske Unije, pisno zahtevale zaslišanje in pri tem navedle, da so zainteresirane stranke, na katere bo izid postopka verjetno vplival, in da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje.

6. Na zahtevo se uvoznikom, izvoznikom in pritožnikom, ki so se javili sami v skladu z drugim pododstavkom člena 10(12), ter vladi države porekla in/ali izvoza ponudi priložnost, da se sestanejo s strankami, ki imajo nasprotne interese, da se lahko predstavijo nasprotna stališča in nasprotni argumenti.

Pri zagotavljanju takšnih priložnosti je treba upoštevati potrebo po ohranjanju zaupnosti in ustreznost za stranke.

Nobena stranka ni zavezana k udeležbi na sestanku in neudeležba na sestanku ne vpliva na primer zadevne stranke.

Komisija upošteva ustne informacije, zagotovljene na podlagi tega odstavka, če se naknadno pisno potrdijo.

7. Pritožniki, vlada države porekla in/ali izvoza, uvozniki, izvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki ter potrošniške organizacije, ki so se sami javili v skladu z drugim pododstavkom člena 10(12), lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, ki so jih dale Komisiji na voljo katere koli stranke v preiskavi, v nasprotju z notranjo dokumentacijo, ki jo pripravijo organi Skupnosti ali njene države članice, če so informacije pomembne za predstavitev njihovega primera, če niso zaupne v smislu člena 29 in če se uporabijo v preiskavi.

Te stranke lahko na takšne informacije odgovorijo, njihove pripombe pa se upoštevajo, če so v odgovoru zadostno utemeljene.

8. Informacije, ki jih predložijo zainteresirane stranke in na katerih se utemeljijo ugotovitve, se, kolikor je mogoče, preverijo glede točnosti, razen v okoliščinah iz člena 28.

9. Za postopke, začete v skladu s členom 10(11), se preiskava, če je to mogoče, zaključi v enem letu. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 13 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih v skladu s členom 15, za dokončni ukrep.

10. Skozi vso preiskavo daje Komisija državi porekla in/ali izvoza dovolj priložnosti za nadaljnje posvetovanje zaradi pojasnitve dejanskega položaja in dosege sporazumne rešitve.

Člen 12

Začasni ukrepi

1. Začasne dajatve se lahko uvedejo, če:

(a)	so se postopki začeli v skladu s členom 10;

(b)	je bilo o tem objavljeno obvestilo in če so zainteresirane stranke dobile dovolj priložnosti za predložitev informacij in pripomb v skladu z drugim pododstavkom člena 10(12);

(c)	je bila sprejeta začasna pozitivna ugotovitev, da se za uvoženi izdelek uporabljajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in da se s tem industriji Skupnosti povzroča škoda, in

(d)	je zaradi interesa Skupnosti potrebno posredovanje za preprečitev takšne škode.

Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni in ne pozneje kakor devet mesecev po začetku postopkov.

Znesek začasne izravnalne dajatve ne sme presegati skupnega zneska začasno določenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, biti pa mora nižji, če bi takšna nižja dajatev zadostovala za odpravo škode industriji Skupnosti.

2. Za zavarovanje začasne dajatve se položi varščina, sprostitev zadevnega proizvoda v prosti promet v Skupnosti pa je odvisna od zagotovitve takšne varščine.

3. Komisija sprejme začasne ukrepe po posvetovanju z državami članicami, v skrajno nujnih primerih pa po obvestilu državam članicam. V slednjem primeru se opravijo posvetovanja najpozneje 10 dni po obvestilu državam članicam o ukrepih, ki jih je sprejela Komisija.

4. Kadar država članica zahteva takojšnje posredovanje Komisije in če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega pododstavka odstavka 1, Komisija najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve odloči, ali se začasne izravnalne dajatve uvedejo.

5. Komisija nemudoma obvesti Svet in države članice o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi odstavkov 1 do 4. Svet lahko s kvalificirano večino odloči drugače.

6. Začasne izravnalne dajatve se uvedejo za največ štiri mesece.

Člen 13

Zaveze

1. V primeru začasne pritrdilne ugotovitve glede obstoja subvencioniranja in škode, lahko Komisija sprejme ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih:

(a)	država porekla in/ali izvoza soglaša, da bo odpravila ali omejila subvencijo ali sprejela druge ukrepe v zvezi z njenimi učinki, ali

(b)

se kateri koli izvoznik zaveže, da bo spremenil svoje cene ali prenehal izvažati na zadevno območje, dokler se bodo za takšen izvoz zagotavljale subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, tako da se Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom prepriča, da so škodljivi učinki subvencij odpravljeni.

Začasne dajatve, ki jih uvede Komisija v skladu s členom 12(3), in dokončne dajatve, ki jih uvede Svet v skladu s členom 15(1), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in v vseh nadaljnjih spremembah takega sklepa.

Cene se v skladu s takimi zavezami ne zvišajo za več, kot je potrebno za kompenzacijo zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, hkrati pa se morajo zvišati za manj kot za znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode industriji Skupnosti.

2. Zaveze lahko predlaga Komisija, vendar jih nobena država ali izvoznik nista prisiljena sprejeti. Dejstvo, da države ali izvozniki takšnih zavez ne ponudijo ali da ne sprejmejo poziva, naj to storijo, v nobenem primeru ne vpliva na obravnavo primera.

Lahko pa se ugotovi, da je uresničitev grožnje glede škode verjetnejša, če se subvencionirani uvoz nadaljuje. Zaveze se ne zahtevajo ali sprejmejo od držav ali izvoznikov, za katere se ni začasno pritrdilno ugotovilo subvencioniranje in škoda, ki jo takšno subvencioniranje povzroča.

Zaveze se morajo, razen v izjemnih okoliščinah, ponuditi najpozneje do konca obdobja, v katerem se lahko predložijo pripombe v skladu s členom 30(5).

3. Ponujenih zavez ni treba sprejeti, če se zdi njihov sprejem nepraktičen, na primer zaradi prevelikega števila dejanskih ali možnih izvoznikov ali iz drugih razlogov, vključno z razlogi splošne politike. Izvozniku in/ali zadevni državi porekla in/ali izvoza se lahko sporočijo razlogi, na podlagi katerih se predlaga zavrnitev ponudbe zaveze, ponudi pa se jim lahko tudi priložnost za predstavitev njihovih stališč. Razlogi za zavrnitev se opišejo v dokončnem sklepu.

4. Od strank, ki ponudijo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam iz preiskave.

5. Če se zaveze po posvetovanju sprejmejo in če v Svetovalnem odboru ni pripomb, se preiskava zaključi. V vseh drugih primerih Komisija nemudoma predloži Svetu poročilo o izidu posvetovanja, skupaj s predlogom za zaključek preiskave. Preiskava se šteje za zaključeno, če Svet v enem mesecu s kvalificirano večino ne odloči drugače.

6. Če se zaveze sprejmejo, se preiskava subvencioniranja in škode ponavadi zaključi. Ob negativni ugotovitvi glede subvencioniranja in škode obveznost sama po sebi preneha, razen v primerih, ko je takšna ugotovitev predvsem posledica obstoja zaveze. V teh primerih se lahko zahteva, da se zaveza ohrani za primerno obdobje.

Ob pozitivni ugotovitvi glede subvencioniranja in škode se zaveza nadaljuje v skladu s svojimi pogoji in določbami te uredbe.

7. Komisija od vseh držav ali izvoznikov, od katerih je sprejela zaveze, zahteva, da ji v rednih časovnih presledkih pošiljajo informacije v zvezi z izpolnjevanjem takšne zaveze, in da ji dovolijo preverjanje ustreznih podatkov. Neupoštevanje takšnih zahtev se šteje za kršitev zaveze.

8. Če se sprejmejo zaveze od določenih izvoznikov med preiskavo, se za namen členov 18, 19, 20 in 22 šteje, da zaveze začnejo veljati z datumom zaključka preiskave za državo porekla in/ali izvoza.

9. Če katera koli stranka zaveze krši ali prekliče zavezo ali v primeru, da Komisija prekliče sprejem zaveze, se sprejem zaveze, po posvetovanju, s sklepom ali z uredbo Komisije, kakor je primerno, prekliče in začne veljati začasna dajatev, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 12, ali dokončna dajatev, ki jo je določil Svet v skladu s členom 15(1), pod pogojem, da je bila zadevnemu izvozniku ali državi porekla in/ali izvoza, razen če je zavezo preklical izvoznik ali takšna država, dana priložnost za predstavitev stališča.

Katera koli stran ali država članica lahko posreduje informacije o prima facie dokazih, iz katerih je razvidna kršitev zaveze. Naknadno ugotavljanje, ali je bila zaveza res kršena, se običajno zaključi v šestih mesecih, nikakor pa ne kasneje kot v devetih mesecih po ustrezno utemeljeni zahtevi.

Komisija pri nadzoru nad izvajanjem zavez lahko zahteva pomoč pristojnih organov držav članic.

10. Po posvetovanju se lahko začasna dajatev uvede v skladu s členom 12 na podlagi najboljših razpoložljivih informacij, če obstajajo razlogi za domnevo, da se zaveza krši, ali ob kršitvi ali preklicu zaveze, če preiskava, ki je pripeljala do zaveze, še ni zaključena.

Člen 14

Ustavitev postopka brez sprejetja ukrepov

1. Če se pritožba umakne, se postopek lahko ustavi, razen če to ne bi bilo v interesu Skupnosti.

2. Če se po posvetovanju ugotovi, da zaščitni ukrepi niso potrebni, in če se temu v okviru Svetovalnega odbora ne ugovarja, se preiskava ali postopek zaključi. V vseh drugih primerih Komisija nemudoma predloži Svetu poročilo o izidu posvetovanja, skupaj s predlogom za zaključek postopka. Postopek se šteje kot zaključen, če Svet v enem mesecu s kvalificirano večino ne odloči drugače.

3. Postopek se nemudoma ustavi, če se ugotovi, da je višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, de minimis v skladu z odstavkom 5, ali če sta obseg dejanskega oziroma možnega subvencioniranega uvoza ali škoda zanemarljiva.

4. Za postopek, uveden v skladu s členom 10(11), se škoda ponavadi šteje za zanemarljivo, če je tržni delež uvoza manjši od zneskov iz člena 10(9). Za preiskave glede uvoza iz držav v razvoju se prav tako šteje obseg subvencioniranega uvoza kot zanemarljiv, če predstavlja manj kakor 4 % skupnega uvoza podobnega izdelka v Skupnost, razen če uvoz iz držav v razvoju, katerih posamični deleži skupnega uvoza predstavljajo manj od 4 %, skupaj predstavlja več kakor 9 % skupnega uvoza podobnega izdelka v Skupnost.

5. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se šteje za de minimis, če znaša znesek manj kot 1 % ad valorem, ob upoštevanju, da je glede preiskav, ki se nanašajo na uvoz iz držav v razvoju, prag de minimis 2 % ad valorem, če se, v primeru, kadar je znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nižji od ustrezne stopnje de minimis za posamezne izvoznike, za katere se postopki nadaljujejo in se lahko ponovno preverijo v katerem koli naknadnem pregledu, ki se opravi za zadevno državo v skladu s členoma 18 in 19, zaključi le preiskava.

Člen 15

Uvedba dokončnih dajatev

1. Kadar končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in s tem povzročene škode, in je v interesu Skupnosti, da se zahteva ukrepanje v skladu s členom 31, uvede Svet dokončno izravnalno dajatev na predlog Komisije, ki ga le-ta predloži po posvetovanju s Svetovalnim odborom.

Svet sprejme predlog, razen če v roku enega meseca po tem, ko ga je predložila Komisija, z navadno večino glasov ne odloči, da predlog zavrne.

Kadar veljajo začasne dajatve, se predlog za dokončni ukrep predloži najkasneje en mesec pred prenehanjem veljavnosti takih dajatev.

Ne uvedejo se nobeni ukrepi, če se subvencija ali subvencije ukinejo ali če je dokazano, da subvencije ne zagotavljajo več nobenih ugodnosti zadevnim izvoznikom.

Znesek izravnalne dajatve ne sme preseči ugotovljenega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižji od celotnega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če nižja dajatev zadošča, da se odpravi škoda, ki se povzroča industriji Skupnosti.

2. Izravnalna dajatev se uvede brez diskriminacije in v ustrezni višini za vsak primer uvoza proizvoda iz vseh virov, za katere je bilo ugotovljeno, da uživajo ugodnost subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in da povzročajo škodo, razen za uvoz iz tistih virov, od katerih so bile sprejete zaveze na podlagi določb te uredbe. V uredbi o uvedbi dajatve se navedejo dajatve za posamezne dobavitelje, če to ni možno, pa za zadevne države dobaviteljice.

3. Kadar Komisija svojo preiskavo omeji v skladu s členom 27, ne sme nobena izravnalna dajatev, ki se uporablja za uvoz od izvoznikov ali proizvajalcev, ki so se javili sami v skladu s členom 27, vendar niso bili vključeni v preiskavo, presegati tehtanega povprečja zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenih za zadevne stranke v vzorcu.

Za namene tega odstavka Komisija ne upošteva ničnih zneskov in zneskov de minimis subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter zneskov subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenih v okoliščinah iz člena 28.

Individualne dajatve se uporabljajo za uvoz pri vseh izvoznikih ali proizvajalcih, za katere je bil v skladu s členom 27 izračunan individualni znesek subvencioniranja.

Člen 16

Retroaktivnost

1. Začasni ukrepi in dokončne izravnalne dajatve se uporabljajo samo za izdelke, vnesene v prosti promet po začetku veljavnosti ukrepa, sprejetega v skladu s členom 12(1) ali 15(1), odvisno od primera, ob upoštevanju izjem iz te uredbe.

2. Če se uporablja začasna dajatev, dokončno ugotovljena dejstva pa kažejo na obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in škode, Svet ne glede na to, ali se bo uvedla dokončna izravnalna dajatev, določi kakšen delež začasne dajatve naj se dokončno pobere.

V ta namen „škoda“ ne vključuje niti znatnega zaostajanja pri ustanavljanju industrije Skupnosti niti grožnjo znatne škode, razen če se ugotovi, da bi iz tega brez začasnih ukrepov nastala znatna škoda. V vseh drugih primerih, ki vključujejo takšno grožnjo ali zaostajanje, se vsi začasni zneski sprostijo, dokončne dajatve pa se lahko uvedejo šele z dnem sprejetja dokončne ugotovitve nevarnosti ali znatnega zaostajanja.

3. Če je dokončna izravnalna dajatev višja od začasne dajatve, se razlika ne pobira. Če je dokončna dajatev nižja od začasne dajatve, se dajatev ponovno izračuna. Če je dokončna ugotovitev negativna, se začasna dajatev ne potrdi.

4. Dokončna izravnalna dajatev se lahko obračuna za izdelke, ki so bili uvoženi za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka uporabe začasnih ukrepov, vendar ne pred uvedbo preiskave.

Prvi pododstavek se uporablja, pod pogojem,

(a)	da je bil uvoz evidentiran v skladu s členom 24(5);

(b)	če je dala Komisija zadevnim uvoznikom priložnost za predstavitev njihovih stališč;

(c)

če obstajajo kritične okoliščine, v katerih se zadevnemu subvencioniranemu izdelku povzroča škoda, ki jo je težko odpraviti, zaradi velike količine v sorazmerno kratkem času uvoženega izdelka, za katerega se uporabljajo subvencije, proti katerim se lahko na podlagi določb te uredbe uvedejo izravnalni ukrepi, in

(d)	če se meni, da je treba za preprečitev ponovitve takšne škode retroaktivno obračunati izravnalne dajatve za ta uvoz.

5. Ob kršitvi ali preklicu zavez se lahko dokončne dajatve zaračunajo za blago, ki je bilo vneseno v prosti promet najpozneje 90 dni pred začetkom uporabe začasnih ukrepov, pod pogojem, da je bil uvoz evidentiran v skladu s členom 24(5) in da se takšno retroaktivno obračunavanje ne uporablja za uvoz, vnesen v prosti promet pred kršitvijo ali preklicem zavez.

Člen 17

Trajanje

Izravnalni ukrep velja samo toliko časa in v takšnem obsegu, ki je nujen, da se odpravijo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki povzročajo škodo.

Člen 18

Pregledi glede izteka ukrepov

1. Dokončni izravnalni ukrep se izteče pet let po uvedbi ali pet let po datumu zadnjega pregleda, v katerega sta bila zajeta subvencioniranje in škoda, razen če se med pregledom ne ugotovi, da bi iztek verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in škode. Pregled v zvezi z iztekom ukrepov se uvede na pobudo Komisije ali na zahtevo, vloženo s strani ali v imenu proizvajalcev Skupnosti, ukrep pa velja, dokler ni znan izid takšnega pregleda.

2. Pregled glede izteka ukrepov se začne, če zahteva vsebuje zadostne dokaze, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in škode. Takšna verjetnost se lahko prikaže na primer z dokazom o nadaljnjem subvencioniranju in škodi ali dokazom, da je bila škoda odpravljena delno ali izključno zaradi obstoja ukrepov, ali dokazom, da so okoliščine izvoznikov ali tržni pogoji takšni, da kažejo na verjetnost nadaljnjega škodljivega subvencioniranja.

3. Pri izvajanju preiskav na podlagi tega člena se izvoznikom, uvoznikom, državi porekla in/ali izvoza ter proizvajalcem Skupnosti ponudi priložnost za razširitev, zavrnitev ali predložitev pripomb o zadevah iz zahtevka za pregled, sklepi pa se sprejmejo ob ustreznem upoštevanju vseh pomembnih in pravilno dokumentiranih dokazov, ki se predložijo v zvezi z vprašanjem, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in škode.

4. Obvestilo o bližnjem izteku ukrepov se objavi v Uradnem listu Evropske Unije ob ustreznem času v zadnjem letu obdobja uporabe ukrepov iz tega člena. Nato so proizvajalci Skupnosti upravičeni, da najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja, vložijo zahtevek za pregled v skladu z odstavkom 2. Objavi se tudi obvestilo o dejanskem izteku ukrepov iz tega člena.

Člen 19

Vmesni pregledi

1. Lahko se preveri tudi potreba po ohranitvi ukrepov, če je upravičeno, in sicer na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali, če je od uvedbe dokončnega ukrepa preteklo dovolj časa, in sicer vsaj eno leto, na zahtevo katerega koli izvoznika, uvoznika ali proizvajalca Skupnosti ali države porekla in/ali izvoza, če zahteva vsebuje zadostne dokaze, ki utemeljujejo potrebo po takšnem vmesnem pregledu.

2. Vmesni pregled se začne, če zahteva vsebuje zadostne dokaze, da ohranitev ukrepov ni več potrebna za kompenziranje subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in/ali da ni verjetno, da bi se škoda nadaljevala ali ponovila, če bi se ukrepi odpravili ali spremenili, ali da veljavni ukrep ne zadostuje oziroma ne zadostuje več za odpravo subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki povzroča škodo.

3. Kadar so uvedene izravnalne dajatve nižje od ugotovljenega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se lahko uvede vmesni pregled, če proizvajalci Skupnosti ali katera koli druga zainteresirana stranka predloži, običajno v roku dveh let od začetka veljavnosti ukrepov, zadostne dokaze, da so se izvozne cene po obdobju prvotne preiskave in pred ali po uvedbi ukrepov, zmanjšale ali da ni bilo gibanja cen ali zadostnega gibanja cen pri nadaljnji prodaji uvoženega izdelka v Skupnost. Če preiskava pokaže, da so bile trditve pravilne, se lahko izravnalne dajatve zvišajo, da se doseže povišanje cene, ki je potrebno za odpravo škode. Vendar pa zvišana dajatev ne presega zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Vmesni pregled se tudi lahko uvede po zgoraj navedenih pogojih na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice.

4. Med preiskavami v skladu s tem členom lahko Komisija med drugim preuči, ali so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem in škodo znatno spremenile in ali se z obstoječimi ukrepi dosegajo predvideni rezultati pri odpravi škode, predhodno ugotovljene v skladu s členom 8. V zvezi s tem se v dokončni ugotovitvi upoštevajo vsi pomembni in ustrezno dokumentirani dokazi.

Člen 20

Pospešeni pregledi

Izvoznik, za čigar uvoz velja dokončna izravnalna dajatev, vendar v prvotni preiskavi ni bil individualno preiskan iz drugih razlogov kakor njegove zavrnitve sodelovanja s Komisijo, je na zahtevo upravičen do pospešenega pregleda, s katerim lahko Komisija za tega izvoznika nemudoma določi individualno stopnjo izravnalne dajatve.

Takšen pregled se začne po posvetovanju s Svetovalnim odborom in po tem, ko je bila proizvajalcem Skupnosti dana priložnost za predložitev pripomb.

Člen 21

Nadomestila

1. Uvoznik lahko ne glede na člen 18 zahteva povračilo pobranih dajatev, če se dokaže, da so bile subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in na podlagi katerih so se plačale dajatve, bodisi odpravljene bodisi znižane na stopnjo, ki je nižja od veljavne dajatve.

2. Za nadomestilo izravnalnih dajatev uvoznik predloži zahtevek Komisiji. Zahtevek se odda prek države članice, na ozemlju katere so bili izdelki sproščeni v prosti promet, v šestih mesecih potem, ko so pristojni organi ustrezno določili višino dokončnih dajatev, ki jih je treba obračunati, ali ko je bil sprejet sklep o dokončnem pobiranju zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Države članice zahtevek nemudoma posredujejo Komisiji.

3. Zahtevek za nadomestilo se šteje za ustrezno utemeljenega z dokazili samo, če vsebuje točne informacije o znesku zahtevanega nadomestila izravnalnih dajatev in celotno carinsko dokumentacijo, ki se nanaša na izračun in plačilo takšnega zneska. Za reprezentativno obdobje zahtevek vključuje tudi dokazila o višini subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za izvoznika ali proizvajalca, za katerega velja dajatev. Če uvoznik ni povezan z zadevnim izvoznikom ali proizvajalcem in takšen podatek ni takoj na voljo ali če ga izvoznik ali proizvajalec nočeta poslati uvozniku, vloga vsebuje izjavo izvoznika ali proizvajalca, da je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s tem členom znižan ali odpravljen in da se bodo ustrezna dokazila poslala Komisiji. Če izvoznik ali proizvajalec takšnega dokazila ne predloži v razumnem času, se zahtevek zavrne.

4. Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom odloči, ali bo zahtevku ugodila in v kakšnem obsegu, ali pa se lahko kadar koli odloči za začetek začasnega pregleda, nakar se podatki in ugotovitve takšnega pregleda, opravljenega v skladu z določbami, ki se uporabljajo za takšne preglede, uporabijo pri odločitvi, ali je nadomestilo upravičeno in v kakšnem obsegu je upravičeno.

Nadomestilo dajatev se običajno izvede v 12 mesecih, nikakor pa ne v več kakor 18 mesecih po datumu predložitve zahtevka uvoznika izdelka, za katerega velja izravnalna dajatev, ustrezno utemeljenega z dokazili.

Države članice odobreno nadomestilo običajno izplačajo v 90 dneh po odločitvi iz prvega pododstavka.

Člen 22

Splošne določbe o pregledih in nadomestilih

1. Ustrezne določbe te uredbe v zvezi s postopki in vodenjem preiskav razen tistih, ki se nanašajo na roke, veljajo za vsak pregled, ki se opravlja v skladu s členi 18, 19 in 20.

Pregledi, ki se opravljajo skladno s členoma 18 in 19, se izvedejo čim hitreje in se običajno zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda. Pregledi na podlagi členov 18 in 19 se v vsakem primeru zaključijo v 15 mesecih od datuma začetka.

Pregledi na podlagi člena 20 se v vsakem primeru zaključijo v devetih mesecih od datuma začetka.

Če se pregled, ki se izvaja na podlagi člena 18, začne medtem, ko v istem postopku poteka pregled na podlagi člena 19, se pregled na podlagi člena 19 zaključi istočasno, kot je zgoraj predvideno za pregled na podlagi člena 18.

Komisija poda Svetu predlog za ukrepanje najkasneje v enem mesecu pred pretekom zgornjih rokov.

Če preiskava ni zaključena v zgoraj navedenih rokih, potem ukrepi:

(a)	prenehajo veljati v primeru preiskav v skladu s členom 18;

(b)	prenehajo veljati v primeru preiskav, ki se vzporedno izvajajo v skladu s členoma 18 in 19, bodisi kadar se je začela preiskava v skladu s členom 18, medtem ko je v okviru istega postopka potekal pregled v skladu s členom 19, ali kadar so se taki pregledi začeli istočasno, ali

(c)	ostanejo nespremenjeni v primeru preiskav v skladu s členoma 19 in 20.

Obvestilo o dejanskem prenehanju veljavnosti ali ohranitvi ukrepov v skladu s tem odstavkom se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Preglede v skladu s členi 18, 19 in 20 začne Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom.

3. Če pregledi to opravičujejo, organ Skupnosti, pristojen za uvedbo ukrepov, ukrepe razveljavi ali ohrani v skladu s členom 18 oziroma razveljavi, ohrani ali spremeni v skladu s členoma 19 in 20.

4. Če se ukrepi razveljavijo za individualne izvoznike, za državo kot celoto pa ne, se za takšne izvoznike postopki nadaljujejo in se lahko ponovno preiščejo v katerem koli naknadnem pregledu, ki se opravi za zadevno državo v skladu s tem členom.

5. Če poteka pregled ukrepov v skladu s členom 19 ob koncu obdobja uporabe ukrepov, kot so opredeljeni v členu 18, se ukrepi preiščejo tudi na podlagi določb člena 18.

6. Pod pogojem, da se okoliščine niso spremenile, in ob ustreznem upoštevanju členov 5, 6, 7 in 27, Komisija v vseh pregledih ali preiskavah v zvezi z nadomestili, opravljenih v skladu s členi 18 do 21, uporablja enako metodologijo kakor v preiskavi, katere posledica je bila uvedba dajatve.

Člen 23

Izogibanje

1. Izravnalne dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, se lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov bodisi rahlo spremenjenih ali nespremenjenih iz tretjih držav, na uvoz rahlo spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi, ali na njihove dele, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom.

2. Izravnalne dajatve, ki ne presegajo preostalih izravnalnih dajatev, uvedenih v skladu s členom 15(2), se lahko razširijo na uvoz iz družb, ki uporabljajo individualne dajatve v državah, za katere veljajo ukrepi, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom.

3. Izogibanje se opredeli kot sprememba vzorca trgovanja med tretjimi državami in Skupnostjo ali med posameznimi družbami v državi, za katero veljajo ukrepi, in Skupnostjo, ki izhaja iz prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni drugega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve, kot je uvedba dajatve, ter kadar obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, in da torej uvoženi podoben izdelek in/ali njegovi deli še vedno koristijo subvencije.

Praksa, postopek ali dejavnost iz prvega pododstavka vključuje, med drugim:

(a)	rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki navadno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti;

(b)	pošiljko izdelka, za katerega veljajo ukrepi, preko tretjih držav in

(c)

reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi bili njihovi izdelki v Skupnost na koncu izvoženi preko proizvajalcev, za katere se uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se uporabljajo za izdelke proizvajalcev.

4. Preiskave se začnejo v skladu s tem členom na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali katere koli zainteresirane stranke na podlagi zadostnih dokazov glede dejavnikov, določenih v odstavkih 1, 2 in 3. Začnejo se po posvetovanju s Svetovalnim odborom, na podlagi uredbe Komisije, ki lahko da carinskim organom tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 24(5) ali da zahtevajo jamstva.

Preiskave izvaja Komisija, ki ji lahko pomagajo carinski organi, zaključijo pa se v devetih mesecih.

Kadar dejstva, kot so dokončno preverjena, utemeljujejo razširitev ukrepov, to stori Svet, na predlog, ki ga po posvetovanju s Svetovalnim odborom predloži Komisija. Svet sprejme predlog, razen če v roku enega meseca po tem, ko ga je predložila Komisija, z navadno večino ne odloči, da predlog zavrne.

Razširitev začne veljati z datumom, na katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 24(5) ali na katerega so bila zahtevana jamstva. Ustrezne postopkovne določbe te uredbe v zvezi z začetki in vodenjem preiskav se uporabljajo v skladu s tem členom.

5. Za uvoz s strani podjetij, katerim so odobrena izvzetja, registracija na podlagi člena 24(5) ali ukrepi ne veljajo.

6. Zahtevki za izvzetja, ki so jim priložena ustrezna dokazila, se predložijo v rokih, določenih v uredbi Komisije, s katero se začne preiskava.

Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo izven Skupnosti, se izvzetja lahko odobrijo proizvajalcem zadevnega izdelka, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavku 3.

Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo v Skupnosti, se izvzetja lahko odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi.

Te izjeme se odobrijo s sklepom Komisije po posvetovanju s Svetovalnim odborom ali s sklepom Sveta o uvedbi ukrepov in ostanejo v veljavi za obdobje in pod pogoji, določenimi v sklepu.

Če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 20, se izvzetja lahko odobrijo po zaključku preiskave, ki vodi k razširitvi ukrepov.

7. Pod pogojem, da je preteklo najmanj eno leto od razširitve ukrepov in v primeru občutnega števila strank, ki zahtevajo ali bi lahko potencialno zahtevale izvzetje, se Komisija lahko odloči, da sproži pregled razširitve ukrepov. Vsak tak pregled se izvaja v skladu z določbami člena 22(1), kakor se uporabljajo za preglede na podlagi člena 19.

8. Nobena določba tega člena ne preprečuje običajne uporabe veljavnih določb o carinah.

Člen 24

Splošne določbe

1. Začasne ali dokončne izravnalne dajatve se uvedejo z uredbo, pobirajo pa jih države članice v določeni obliki in določeni višini ter v skladu z drugimi merili iz uredbe o uvedbi takšnih dajatev. Takšne izravnalne dajatve se pobirajo tudi neodvisno od carin, davkov in drugih dajatev, ki se običajno uvedejo pri uvozu.

Za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidumpinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dumpinga ali iz izvoznega subvencioniranja.

2. Uredbe o uvedbi začasnih ali dokončnih izravnalnih dajatev in uredbe ali sklepi o sprejetju zavez ali o zaključku preiskav ali postopkov se objavijo v Uradnem listu Evropske Unije.

Takšne uredbe ali sklepi ob ustreznem upoštevanju varovanja zaupnih podatkov vsebujejo zlasti imena izvoznikov, če je to mogoče, ali zadevne države, opis proizvoda in povzetek dejstev in premislekov, pomembnih za ugotovitve subvencij in škode. V vsakem primeru se pošlje en izvod uredbe ali sklepa znanim zainteresiranim strankam. Določbe tega odstavka se smiselno uporabljajo za preglede.

3. Posebne določbe, zlasti o skupni opredelitvi pojma poreklo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (4) se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.

4. V interesu Skupnosti je ukrepe, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, po posvetovanju s Svetovalnim odborom, mogoče s sklepom Komisije opustiti za dobo devetih mesecev. Opustitev je mogoče podaljšati za nadaljnjo dobo največ enega leta, če na predlog Komisije tako odloči Svet.

Svet sprejme predlog, razen če v roku enega meseca po tem, ko ga je predložila Komisija, z navadno večino ne odloči, da predlog zavrne.

Ukrepe je mogoče začasno opustiti le v primeru, če se razmere na trgu začasno spremenijo v tolikšni meri, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala, in pod pogojem, da je imela industrija Skupnosti možnost dati pripombe in so bile te pripombe upoštevane. Ukrepe je mogoče kadar koli in po posvetovanju ponovno uvesti, če razlogi za opustitev ne veljajo več.

5. Komisija lahko, po posvetovanju s Svetovalnim odborom, carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za evidentiranje uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšnega evidentiranja.

Obvezno evidentiranje uvoza se lahko sprejme na podlagi zahtevka industrije Skupnosti, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa.

Evidentiranje se uvede z uredbo, v kateri se navedeta namen ukrepa in, če je ustrezno, ocenjeni znesek možnih prihodnjih obveznosti. Obvezno evidentiranje za uvoz ne sme veljati več kakor devet mesecev.

6. Države članice Komisiji mesečno poročajo o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in za katere veljajo ukrepi, ter o znesku dajatev, pobranih v skladu s to uredbo.

7. Ne glede na odstavek 6 lahko Komisija za posamezni primer zaprosi države članice, da ji posredujejo podatke, ki so potrebni za učinkovito spremljanje uporabe ukrepov. S tem v zvezi se uporabljajo določbe členov 11(3) in (4). Za vse podatke, ki jih predložijo države članice na podlagi tega člena, veljajo določbe člena 29(6).

Člen 25

Posvetovanja

1. Vsa posvetovanja, predvidena v tej uredbi, razen posvetovanj iz členov 10(7) in 11(10), potekajo v okviru Svetovalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki vsake države članice, s predstavnikom Komisije kot predsednikom. Posvetovanja se na zahtevo države članice ali pobudo Komisije začnejo takoj, v vsakem primeru pa v roku, ki dopušča upoštevanje rokov iz te uredbe.

2. Odbor se sestane, kadar ga skliče njegov predsednik. Predsednik državam članicam zagotovi, kakor hitro je mogoče, vsekakor pa najmanj 10 delovnih dni pred sestankom, vse relevantne informacije.

3. Po potrebi se posvetovanje lahko izvede samo pisno. V tem primeru Komisija obvesti države članice in določi rok, v okviru katerega imajo pravico izraziti svoje mnenje ali zahtevati ustno posvetovanje, ki ga organizira predsednik, pod pogojem, da se takšno ustno posvetovanje lahko izvede v roku, ki dopušča upoštevanje rokov iz te uredbe.

4. Posvetovanje se nanaša zlasti na naslednje:

(a)	na obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in postopke za določitev njihovih zneskov;

(b)	na obstoj in obseg škode;

(c)	na vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in škodo;

(d)	na ukrepe, ki so glede na okoliščine primerni za preprečitev ali odpravo škode, povzročene s subvencijami, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter na načine in sredstva za uveljavitev takšnih ukrepov.

Člen 26

Preveritveni obiski

1. Komisija, če meni, da je ustrezno, opravi obiske za pregled evidenc uvoznikov, izvoznikov, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij, da preveri predložene informacije o subvencioniranju in škodi. Brez ustreznega in pravočasnega odgovora se preveritveni obisk ne sme izvesti.

2. Komisija lahko po potrebi opravi preiskave v tretjih državah, če pridobi soglasje zadevnih podjetij, če obvesti zadevno državo in če ta preiskavi ne nasprotuje. Kakor hitro Komisija prejme soglasje zadevnih podjetij, obvesti državo porekla in/ali izvoza o imenih in naslovih podjetij, ki jih bo obiskala, in o dogovorjenih datumih.

3. Zadevna podjetja so obveščena o vrsti informacij, ki se bodo preverjale med preveritvenimi obiski, in o vseh dodatnih informacijah, ki jih je treba zagotoviti med takšnimi obiski, čeprav to ne izključuje zahtevkov, predloženih med preverjanjem, za dodatne podrobnosti, ki se zagotovijo v zvezi z dobljenimi informacijami.

4. Komisiji pri preiskavah v skladu z odstavki 1, 2 in 3 pomagajo uradniki tistih držav članic, ki so za to zaprosile.

Člen 27

Vzorčenje

1. V primerih, pri katerih je število pritožnikov, izvoznikov ali uvoznikov, vrst izdelka ali transakcij veliko, se preiskava lahko omeji na:

(a)	sprejemljivo število strank, izdelkov ali transakcij z uporabo vzorcev, ki so statistično veljavni na podlagi razpoložljivih informacij v času izbire, ali

(b)	na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času.

2. Za izbor strank, vrst izdelkov ali transakcij na podlagi tega člena je pristojna Komisija, vendar ima prednost izbor vzorca, ki je izbran na podlagi posvetovanja in soglasja zadevnih strank, če se takšne stranke same javijo in dajo v treh tednih po uvedbi preiskave na voljo dovolj informacij, ki omogočajo izbiro reprezentativnega vzorca.

3. Kadar se pregled omeji v skladu s tem členom, se izračuna individualni znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za vse izvoznike ali proizvajalce, ki prvotno niso bili izbrani in ki predložijo potrebne informacije v rokih iz te uredbe, razen če je število izvoznikov ali proizvajalcev tako veliko, da bi individualni pregledi nepotrebno oteževali in preprečevali pravočasen zaključek preiskave.

4. Če se sprejme odločitev za vzorčenje, vendar nekatere ali vse izbrane stranke do določene stopnje niso pripravljene sodelovati, kar bo verjetno odločilno vplivalo na izid preiskave, se lahko izbere nov vzorec.

Če se znatno nesodelovanje nadaljuje ali če ni na voljo dovolj časa za izbiro novega vzorca, se uporabijo ustrezne določbe člena 28.

Člen 28

Nesodelovanje

1. Če katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih kako drugače ne zagotovi v rokih iz te uredbe ali če znatno ovira preiskavo, se lahko na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne pozitivne ali negativne ugotovitve.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te prezrejo, uporabijo pa se razpoložljiva dejstva.

Zainteresirane stranke je treba obvestiti o posledicah nesodelovanja.

2. Če odgovor ni bil poslan v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stranka navede, da bi zagotavljanje odgovora v zahtevani obliki predstavljalo nesorazmerno dodatno breme ali povzročilo nesorazmerne dodatne stroške.

3. Če informacije, ki jih predloži zainteresirana stranka, niso v vseh pogledih popolne, se kljub temu ne smejo prezreti, če nobena pomanjkljivost ni takšna, da bi povzročila nepotrebne težave pri sprejemanju zadovoljivo točne ugotovitve, če je bila informacija ustrezno in pravočasno poslana in se lahko preveri ter če je zainteresirana stranka delovala po najboljših močeh.

4. Če se dokaz ali informacija ne sprejmeta, se stranko, ki ju je predložila, nemudoma obvesti o razlogih za to in se ji ponudi priložnost, da v določenem roku zagotovi dodatna pojasnila. Če veljajo pojasnila za nezadovoljiva, se razlogi za zavrnitev takšnega dokaza ali informacije razkrijejo in objavijo v ugotovitvah.

5. Če ugotovitve, vključno z ugotovitvami o višini subvencij, proti katerim se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, temeljijo na določbah odstavka 1, vključno na informacijah iz pritožbe, se, če je to mogoče in ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave, preverijo na podlagi informacij iz drugih neodvisnih virov, ki so morebiti na voljo, kot so objavljeni ceniki, uradni statistični podatki o uvozu in statistični carinski podatki ali informacije, pridobljene med preiskavo od drugih zainteresiranih strank. Takšne informacije lahko vključujejo pomembne podatke o svetovnem trgu ali drugih reprezentativnih trgih, kjer je primerno.

6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da zadrži pomembne informacije, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kakor bi bil, če bi sodelovala.

Člen 29

Zaupnost

1. Vse informacije, ki so zaupne narave (na primer zato, ker bi njihovo razkritje pomenilo pomembno konkurenčno prednost za tekmeca ali bi imelo znatne škodljive učinke na osebo, ki je informacijo predložila, ali na osebo, od katere je informacijo dobila) in ki jih zaupno predložijo v preiskavo vključene stranke, organi ob ustrezni utemeljitvi obravnavajo kot zaupne.

2. Zainteresirane stranke, ki predložijo zaupne informacije, se zaprosijo, da pripravijo njihov povzetek, ki ni zaupne narave. Ti povzetki so dovolj podrobni, da omogočajo primerno razumevanje bistvene vsebine zaupno predložene informacije. V izrednih okoliščinah lahko stranke navedejo, da takšna informacija ne dopušča povzetka. V takšnih izrednih okoliščinah je treba zagotoviti izjavo o razlogih, zaradi katerih takšen povzetek ni možen.

3. Če se meni, da zahteva po zaupnosti ni upravičena, ali če predložnik informacije te ni pripravljen dati na voljo ali dovoliti njenega razkritja v splošni obliki ali v povzetku, se takšna informacija lahko prezre, razen če se iz ustreznih virov zadovoljivo ne dokaže, da je točna. Zahteve po zaupnosti se ne zavrnejo samovoljno.

4. Ta člen organom Skupnosti ne preprečuje razkritja splošnih informacij, zlasti še razlogov, na katerih temeljijo sklepi, sprejeti v skladu s to uredbo, niti razkritja dokazov, na katere so se oprli organi Skupnosti, če je to potrebno za obrazložitev teh razlogov v sodnih postopkih. Pri takšnem razkritju je treba upoštevati zakoniti interes zadevnih strank, da se ne smejo razkriti njihove poslovne ali državne tajnosti.

5. Svet, Komisija in države članice ali njihovi uradniki ne smejo informacij, prejetih v skladu s to uredbo, za katere je oseba, ki jih je predložila, zahtevala zaupno obravnavo, razkriti brez njenega posebnega dovoljenja. Informacije, izmenjane med Komisijo in državami članicami, ali informacije o posvetovanju v skladu s členom 25 ali o posvetovanju iz členov 10(7) in 11(10) ali notranja dokumentacija, ki jo pripravijo organi Skupnosti ali njenih držav članic, se ne razkrijejo, razen kadar to posebej predvideva ta uredba.

6. Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

Ta določba ne izključuje uporabe informacij, prejetih v okviru ene preiskave, za namene sprožitve drugih preiskav v okviru istega postopka, v zvezi z istim podobnim izdelkom.

Člen 30

Razkritje

1. Pritožniki, uvozniki, izvozniki in njihova reprezentativna združenja ter država porekla in/ali izvoza lahko zahtevajo razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni ukrepi. Zahtevki za takšno razkritje se oddajo pisno, takoj po uvedbi začasnih ukrepov, razkritje pa se opravi čim prej v pisni obliki.

2. Stranke iz odstavka 1 lahko zahtevajo dokončno razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončnih ukrepov ali zaključek preiskave ali postopka brez uvedbe ukrepov, pri tem pa se posebna pozornost nameni razkritju vseh dejstev ali premislekov, ki so drugačni od tistih, uporabljenih za začasne ukrepe.

3. Pisni zahtevki za dokončno razkritje se naslovijo na Komisijo, ki jih mora v primerih, pri katerih je bila uvedena začasna dajatev, prejeti najpozneje en mesec po objavi uvedbe te dajatve. Če začasna dajatev ni bila uvedena, se strankam ponudi priložnost, da zahtevajo dokončno razkritje v rokih, ki jih določi Komisija.

4. Dokončno razkritje se poda v pisni obliki. Ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij se opravi čim prej, običajno najpozneje en mesec pred dokončnim sklepom ali predložitvijo predloga Komisije za dokončni ukrep v skladu s členoma 14 in 15. Če Komisija določenih dejstev ali premislekov tedaj ne sme razkriti, jih razkrije, čim prej je mogoče potem.

Razkritje ne vpliva na noben poznejši sklep, ki ga sprejmeta Komisija ali Svet, vendar pa, če takšen sklep temelji na drugačnih dejstvih in premislekih, se ti čim prej razkrijejo.

5. Pripombe, poslane po dokončnem razkritju, se upoštevajo samo, če prispejo v roku, ki ga za vsak primer posebej določi Komisija ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve, in znaša vsaj deset dni.

Člen 31

Interes Skupnosti

1. Ugotovitev, ali interes Skupnosti zahteva posredovanje, je treba utemeljiti z oceno vseh različnih interesov kot celote, vključno z interesi domače industrije ter uporabnikov in potrošnikov; ugotovitev v skladu s tem členom se sprejme samo, če je bila vsem strankam dana priložnost za predstavitev stališč v skladu z odstavkom 2. Pri takšnem pregledu je treba zlasti upoštevati potrebo po odpravi učinkov škodljivega subvencioniranja, ki izkrivljajo trgovino, in po ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence. Ukrepi, določeni na podlagi ugotovljenega subvencioniranja in škode, se ne smejo uporabljati, če lahko organi na podlagi vseh predloženih informacij sprejmejo nedvoumen sklep, da uporaba takšnih ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2. Da se zagotovi trdna podlaga, na kateri lahko organi upoštevajo vsa stališča in informacije pri odločitvi, ali je uvedba ukrepov v interesu Skupnosti ali ne, se pritožniki, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, reprezentativne organizacije uporabnikov in reprezentativne organizacije potrošnikov v rokih iz obvestila o začetku preiskave o izravnalni dajatvi lahko sami javijo in predložijo informacije Komisiji. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim strankam iz tega odstavka, ki imajo pravico, da nanje odgovorijo.

3. Stranke, ki so ukrepale v skladu z odstavkom 2, lahko zahtevajo zaslišanje. Takšne zahteve se odobrijo, če se oddajo v rokih iz odstavka 2 in če so v njih opisani razlogi v smislu interesa Skupnosti, čemu naj bi se zadevne stranke zaslišale.

4. Zadevne stranke, ki so ukrepale v skladu z odstavkom 2, lahko predložijo pripombe glede uporabe uvedenih začasnih dajatev. Da se takšne pripombe upoštevajo, morajo prispeti v enem mesecu po začetku uporabe takšnih ukrepov, pripombe ali njihovi ustrezni povzetki pa se dajo na voljo drugim strankam, ki imajo pravico, da nanje odgovorijo.

5. Komisija pregleda informacije, ki so pravilno predložene, in preveri, v kakšnem obsegu so reprezentativne, rezultati takšne analize pa se skupaj z mnenjem o njihovi ustreznosti pošljejo Svetovalnemu odboru. Uravnoteženost stališč, izraženih v Odboru, upošteva Komisija pri predlogih v skladu s členoma 14 in 15.

6. Stranke, ki so ukrepale v skladu z odstavkom 2, lahko zahtevajo, da se jim dajo na voljo dejstva in premisleki, na podlagi katerih se bodo verjetno sprejeli dokončni sklepi. Takšne informacije se dajo na voljo v možnem obsegu in brez vpliva na poznejše sklepe Komisije ali Sveta.

7. Informacije se upoštevajo samo, če so jim priloženi dejanski dokazi, ki potrjujejo njihovo veljavnost.

Člen 32

Razmerje med ukrepi izravnalnih dajatev invečstranskimi sredstvi

Če za uvoženi izdelek veljajo protiukrepi, uvedeni v okviru postopkov za reševanje sporov iz Sporazuma o subvencijah, in če so takšni ukrepi ustrezni za odpravo škode, povzročene s subvencijami, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izravnalne dajatve, uvedene za ta izdelek, nemudoma opustijo ali razveljavijo, kakor je ustrezno.

Člen 33

Končne določbe

Ta uredba ne izključuje uporabe:

(a)	posebnih pravil iz sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami;

(b)	uredb Skupnosti iz kmetijskega sektorja in uredb Sveta (EGS) št. 2783/75 (5), (ES) št. 3448/93 (6) in (ES) št. 1667/2006 (7). Ta uredba dopolnjuje navedene uredbe in odstopa od tistih njihovih določb, ki preprečujejo uporabo izravnalnih dajatev;

(c)	posebnih ukrepov, če takšni ukrepi niso v nasprotju z obveznostmi na podlagi GATT.

Člen 34

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2026/97 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 11. junija 2009

Za Svet

Predsednik

G. SLAMEČKA

(1) UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

(2) Glej Prilogo V.

(3) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

(4) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(5) UL L 282, 1.11.1975, str. 104.

(6) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(7) UL L 312, 11.11.2006, str. 1.

PRILOGA I

PONAZORITVENI SEZNAM IZVOZNIH SUBVENCIJ

(a)	Neposredne subvencije, ki jih podjetju ali industriji odobri vlada na podlagi izvažanja.

(b)	Sheme za zadržanje deviznih sredstev ali podobna ravnanja, ki vključujejo izvozne premije.

(c)	Notranje prevozne pristojbine in tovornina, ki jih za izvozne pošiljke določi vlada ali za katere vlada da pooblastilo za njihovo določitev, pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev za notranje pošiljke.

(d)

Dobava uvoženih oziroma domačih izdelkov ali storitev, namenjenih za uporabo v proizvodnji izvoženega blaga, ki jih zagotovijo vlade ali njihovi organi neposredno ali posredno v okviru državnih shem, pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev pri zagotavljanju enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov ali storitev, namenjenih za uporabo v proizvodnji blaga za domačo porabo, če so (pri izdelkih) takšni pogoji ugodnejši od pogojev, ki jih njihovi izvozniki lahko dosežejo pod tržnimi pogoji na svetovnih trgih (1).

(e)	Popolna ali delna oprostitev, odpust ali odlog, ki se posebej nanaša na izvoz, neposrednih davkov (2) ali prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo ali lahko plačajo industrijska ali trgovska podjetja (3).

(f)	Posebne oprostitve pri izračunu osnove za obračun neposrednih davkov, ki se nanašajo neposredno na izvoz ali izvažanje in se odobrijo poleg oprostitev za proizvodnjo blaga za domačo porabo.

(g)	Oprostitev ali odpust posrednih davkov (4) za proizvodnjo in distribucijo izvoženih izdelkov, ki presegajo davke, obračunane za proizvodnjo in distribucijo podobnih izdelkov, ki se prodajo za domačo porabo.

(h)

Oprostitev, odpust ali odlog plačila kumulativnih posrednih davkov (5) iz predhodne faze za blago ali storitve, uporabljene v proizvodnji blaga za izvoz, ki presegajo oprostitev, odpust ali odlog kumulativnih posrednih davkov iz predhodne faze za blago ali storitve, uporabljene v proizvodnji podobnih izdelkov za domačo porabo, vendar le pod pogojem, da se plačilo teh kumulativnih posrednih davkov iz prve faze lahko za izvožene izdelke oprosti, odpusti ali odloži, tudi če se njihovo plačilo ne oprosti, odpusti ali odloži za podobne izdelke, namenjene domači porabi, če se kumulativni posredni davki iz prvotne faze zaračunajo za vložke, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka (ob upoštevanju običajne opustitve zaradi odpadkov) (6). Ta točka se razlaga v skladu s smernicami o porabi vložkov v proizvodnem procesu iz Priloge II.

(i)

Odpust ali povračilo uvoznih dajatev, ki presega dajatve (7), zaračunane za uvožene vložke, porabljene v proizvodnji izvoženih izdelkov (ob upoštevanju običajne opustitve zaradi odpadkov), vendar le pod pogojem, da v posebnih primerih podjetje lahko kot nadomestilo za uvožene vložke uporabi enako količino vložkov iz domačega trga, ki so enake kakovosti in imajo enake lastnosti, da izkoristi ugodnosti te določbe, če se uvoz in ustrezni izvoz izvedeta v okviru ustreznega časovnega obdobja, ki ne sme presegati dveh let. Ta točka se razlaga v skladu s smernicami za porabo vložkov v proizvodnem procesu iz Priloge II in smernicami za določitev nadomestnih sistemov povračila za izvozne subvencije iz Priloge III.

(j)

Programi jamstev za izvozna posojila ali programi zavarovanja izvoznih posojil, programi zavarovanj in jamstev proti zvišanju stroškov izvoženih izdelkov ali programi za kritje tečajnega tveganja, ki jih zagotavljajo vlade (ali posebne ustanove pod njihovim nadzorom) s premijskimi stopnjami, ki ne zadoščajo za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub programov.

(k)

Izvozna posojila, ki jih odobrijo vlade (ali posebne ustanove, ki so pod njihovim nadzorom ali delujejo pod njihovim vodstvom) po obrestnih merah, nižjih od obrestnih mer, ki se morajo dejansko plačati za tako porabljena sredstva (ali bi jih morali plačati, če bi jih najeli na mednarodnih kapitalskih trgih za pridobitev sredstev enake ročnosti in pod istimi pogoji in izražene v isti valuti kakor izvozno posojilo), ali plačilo s strani vlade vseh ali dela stroškov, ki jih imajo izvozniki ali finančne ustanove pri pridobivanju posojil, če se ta porabijo za zagotavljanje znatne prednosti na področju pogojev za izvozna posojila.

Če je članica WTO pogodbenica Mednarodne zaveze o uradnih izvoznih posojilih, ki je imela 1. januarja 1979 vsaj 12 takšnih prvotnih članic pogodbenic (ali poznejše zaveze, ki so jo sprejele te prvotne članice), ali če članica WTO v praksi uporablja določbe o obrestnih merah iz ustrezne zaveze, se praksa izvoznega kreditiranja, ki je v skladu s temi določbami, ne šteje za izvozno subvencijo.

(l)	Vsa druga javna sredstva, ki predstavljajo izvozno subvencijo v smislu člena XVI GATT iz leta 1994.

(1) Izraz „na voljo na trgu“ pomeni, da izbira med domačimi in uvoženimi proizvodi ni omejena in da je odvisna samo od komercialnih premislekov.

(2) V tej uredbi:

—	izraz „neposredni davki“ pomeni davke od plač, dobičkov, obresti, najemnin, licenčnin in vseh drugih oblik prihodka ter davke od lastništva nad nepremičninami,

—	izraz „uvozne dajatve“ pomeni tarife, carine in druge finančne dajatve, ki niso naštete drugje v tej opombi in se obračunajo za uvoz,

—	izraz „posredni davki“ pomeni prometni davek, trošarine, davek na dodano vrednost, davek od franšiz, takse, davek na prenos, davek od zalog in opreme, dajatve na meji in vse druge davke, ki ne spadajo pod neposredne davke in uvozne dajatve,

—	posredni davki „iz predhodne faze“ so davki, ki se obračunajo za blago ali storitve, uporabljene neposredno ali posredno pri izdelavi proizvoda,

—	„kumulativni“ posredni davki so davki, ki se obračunajo v več fazah, če ni mehanizma za naknadno kreditiranje davka, če se blago ali storitve, za katere velja davek v eni fazi proizvodnje, uporabijo v poznejši fazi proizvodnje,

—	„odpust davkov“ vključuje povračilo ali znižanje davkov,

—	„odpust ali povračilo“ vključuje v celoti ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev.

(3) Odlog ne sme znašati toliko kolikor izvozna subvencija, če se na primer plačujejo ustrezne obresti.

(4) Glej opombo 2.

(5) Glej opombo 2.

(6) Točka (h) se ne uporablja za sisteme davka na dodano vrednost in izravnave dajatev na meji namesto njih, vprašanje čezmernega odpusta davkov na dodano vrednost je obravnavano izključno v točki (g).

(7) Glej opombo 2.

PRILOGA II

SMERNICE O PORABI VLOŽKOV V PROIZVODNEM PROCESU (1)

Sheme rabata na posredne davke lahko dopuščajo oprostitev, odpust ali odložitev plačila kumulativnih posrednih davkov iz predhodne faze, zaračunanih za vložke, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka (ob upoštevanju običajne opustitve zaradi odpadkov). Podobno lahko sheme povračil dopuščajo odpust ali povračilo uvoznih dajatev, zaračunanih za vložke, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka (ob upoštevanju običajne opustitve zaradi odpadkov).

Ponazoritveni seznam izvoznih subvencij v Prilogi I se sklicuje na izraz „vložki, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka“ iz točk (h) in (i). V skladu s točko (h) lahko sheme rabata na posredne davke predstavljajo izvozno subvencijo, če privedejo do oprostitve, odpusta ali odložitve plačila kumulativnih posrednih davkov iz predhodne faze, ki presegajo znesek takih dejansko zaračunanih davkov za vložke, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka. V skladu s točko (i) lahko sheme povračil predstavljajo izvozno subvencijo, če privedejo do odpusta ali povračila uvoznih dajatev, ki presegajo dejansko zaračunane dajatve za vložke, ki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka. Obe točki določata, da je treba pri ugotovitvah glede porabe vložkov v proizvodnji izvoženega izdelka upoštevati običajne opustitve zaradi odpadkov. Točka (i) prav tako predvideva možnost nadomestila, kjer je to primerno.

3.	Komisija mora pri preučevanju, ali se vložki porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka, kot del preiskave o izravnalni dajatvi v skladu s to uredbo, navadno ravnati na naslednji način.

Kadar se domneva, da gre pri shemi rabata na neposredne davke ali shemi povračila za subvencijo zaradi prevelikega rabata ali presežnega povračila posrednih davkov ali uvoznih dajatev na vložke, porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka, mora Komisija navadno najprej določiti, ali ima vlada države izvoznice vzpostavljen sistem ali postopek, ki ga tudi uporablja, da bi potrdila, kateri vložki se porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah. Kadar se določi, da se bo tak sistem ali postopek uporabil, mora Komisija navadno nato preučiti sistem ali postopek, da vidi, ali je upravičen, ali je učinkovit za želeni namen in ali temelji na splošno sprejetih trgovinskih praksah v državi izvoza. Komisija lahko domneva, da je v skladu s členom 26(2) nujno izvesti nekatere praktične teste, da preveri informacije ali se prepriča o učinkoviti uporabi sistema ali postopka.

Kadar ni nobenega takšnega sistema ali postopka, kadar tak sistem ali postopek ni upravičen ali kadar je bilo ugotovljeno in se domneva, da je upravičen, vendar je bilo ugotovljeno, da se ne uporablja ali da se ne uporablja učinkovito, bo država izvoznica navadno morala izvesti nadaljnjo preiskavo na podlagi dejanskih vključenih vložkov, da se določi, ali je bilo plačilo presežno. Če Komisija meni, da je potrebno, se lahko izvede nadaljnja preiskava v skladu s točko 4.

6.	Komisija mora vložke navadno obravnavati kot fizično vključene, če se uporabijo v proizvodnem procesu in so fizično prisotni v izvoženem izdelku. Ni pa nujno, da ima vložek v končnem proizvodu enako obliko, v kakršni je vstopil v proizvodni proces.

Pri določanju zneska posameznega vložka, ki se porabi v proizvodnji izvoženega izdelka, je treba navadno upoštevati „običajne opustitve zaradi odpadkov“, take odpadke pa je navadno treba obravnavati kot porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka. Izraz „odpadki“ se nanaša na tisti del določenega vložka, ki nima neodvisne funkcije v proizvodnem procesu, se ne porabi v proizvodnji izvoženega izdelka (na primer zaradi neučinkovitosti) in ga ne predela, uporabi ali proda isti proizvajalec.

Komisija mora pri določanju, ali je zahtevana opustitev zaradi odpadkov „običajna“, navadno upoštevati proizvodni proces, povprečne izkušnje industrije v državi izvoznici in druge tehnične dejavnike, če je to primerno. Komisija mora upoštevati, da je pomembno vprašanje, ali so organi v državi izvoznici primerno izračunali količino odpadkov, kadar se namerava taka količina vključiti v znižanje ali odpust davka ali dajatve.

(1) Vložki, porabljeni v proizvodnem procesu, so fizično vključeni vložki, energija, gorivo in olja, uporabljena v proizvodnem procesu in katalizatorjih, ki se porabijo med njihovo uporabo, da dobimo proizvod za izvoz.

PRILOGA III

SMERNICE ZA DOLOČITEV NADOMESTNIH SISTEMOVPOVRAČIL ZA IZVOZNE SUBVENCIJE

Sistemi povračil lahko dopuščajo nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev za vložke, ki se porabijo v proizvodnem procesu drugega izdelka, kadar izvoz tega izdelka vsebuje domače vložke, ki so enake kakovosti in enakih lastnosti kakor vložki, predloženi za uvožene vložke. V skladu s točko (i) Priloge I lahko nadomestni sistemi povračil predstavljajo izvozno subvencijo, če privedejo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

Komisija mora pri preučevanju katerega koli nadomestnega sistema povračil v okviru preiskave o izravnalni dajatvi v skladu s to uredbo navadno ravnati na naslednji način:

točka (i) Priloge I določa, da se vložki domačega trga lahko nadomestijo z uvoženimi vložki v proizvodnji izvoženega izdelka, če se uporabijo v enakih količinah in imajo enako kakovost in lastnosti kakor uvoženi vložki, ki jih nadomeščajo. Pomembno je, da obstaja sistem ali postopek preverjanja, ker vladi države izvoznice omogoča, da zagotovi in dokaže, da količina vložkov, za katere se zahteva povračilo, ne presega količine podobnih izvoženih izdelkov, ne glede na obliko, in da ni povračila uvoznih dajatev, ki presegajo tiste, prvotno zaračunane za zadevne uvožene vložke;

kadar se domneva, da sistem nadomestnega povračila predstavlja subvencijo, mora Komisija navadno najprej določiti, ali ima vlada države izvoznice vzpostavljen sistem ali postopek preverjanja in ga uporablja. Kadar se ugotovi, da se tak sistem ali postopek uporablja, mora Komisija navadno nato preučiti postopke preverjanja, da vidi, ali so upravičeni, ali so učinkoviti za želeni namen ter ali temeljijo na splošno sprejetih trgovinskih praksah v državi izvoza. Če se ugotovi, da postopki izpolnjujejo ta merila in se učinkovito uporabljajo, se domneva, da subvencija ne obstaja. Komisija lahko šteje, da je v skladu s členom 26(2) nujno izvesti nekatere praktične teste, da se preverijo podatki ali se prepriča, da se sistem ali postopek preverjanja učinkovito uporablja;

kadar ni postopkov preverjanja, kadar ti niso upravičeni ali kadar so taki postopki sicer uvedeni in se domneva, da so upravičeni, vendar se ugotovi, da se dejansko ne uporabljajo ali da se ne uporabljajo učinkovito, lahko subvencija obstaja. V takih primerih bo morala država izvoznica izvesti nadaljnjo preiskavo na podlagi dejanskih vpletenih poslov, da ugotovi, ali je bilo plačilo preseženo. Če Komisija meni, da je potrebno, se lahko izvede nadaljnja preiskava v skladu s točko 2;

4.	za obstoj določbe o nadomestnem povračilu, v skladu s katero se izvoznikom dopušča, da izberejo posamezne uvozne pošiljke, za katere se zahteva povračilo, se samo po sebi ne domneva, da gre za subvencijo;

5.	domneva se, da obstaja presežno povračilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I, kadar so vlade plačale obresti za vsak povrnjen znesek v skladu s svojimi shemami povračil v višini dejansko plačanih ali plačljivih obresti.

PRILOGA IV

(Ta priloga ponovno navaja Prilogo 2 k Sporazumu o kmetijstvu. Vse pojme ali izraze, ki v njej niso razloženi ali niso samoumevni, je treba razlagati v okviru navedenega sporazuma).

DOMAČA PODPORA: PODLAGA ZA OPROSTITEV OBVEZNOSTI ZNIŽANJA

Ukrepi domače podpore, za katere se zahteva oprostitev obveznosti znižanja, izpolnjujejo osnovno zahtevo, da ne povzročajo motenj v trgovini ali proizvodnji oziroma jih povzročajo kar najmanj. Tako morajo vsi ukrepi, za katere se zahteva oprostitev, izpolnjevati naslednja osnovna merila:

(a)	zadevna podpora se zagotovi v okviru javno financiranega vladnega programa (vključno z izpadlimi vladnimi dohodki), ki ne vključuje prenosov od potrošnikov, in

(b)	zadevna podpora ne sme imeti učinka cenovne podpore proizvajalcem;

ter posebna strateška merila in pogoje, opredeljene spodaj.

Programi vladnih storitev

2. Splošne storitve

Politike v tej kategoriji vključujejo izdatke (ali izpadle dohodke) v zvezi s programi, ki zagotavljajo storitve ali ugodnosti za kmetijstvo ali podeželsko skupnost. Ne vključujejo neposrednih plačil proizvajalcem ali predelovalcem. Taki programi, ki med drugim vključujejo naslednje s spodnjega seznama, izpolnjujejo splošna merila iz točke 1 in po potrebi posebne pogoje glede politik, kadar je tako določeno spodaj:

(a)	raziskave, vključno s splošnimi raziskavami, raziskave, povezane z okoljskimi programi, in raziskovalne programe, povezane s posameznimi izdelki;

(b)	nadziranje škodljivcev in bolezni, vključno s splošnimi ukrepi za nadziranje škodljivcev ter bolezni, in ukrepi, namenjeni posameznim izdelkom, kakršni so sistemi zgodnjega opozarjanja, karantena in izkoreninjenje;

(c)	usposabljanje, vključno s splošnimi in posebnimi vrstami usposabljanja;

(d)	storitve širjenja in svetovanja, vključno z zagotavljanjem načinov za lažji prenos informacij in rezultatov raziskav proizvajalcem in potrošnikom;

(e)	inšpekcijske storitve, vključno s splošnimi inšpekcijskimi storitvami in inšpekcijskimi pregledi posameznih izdelkov za zdravstvene, varnostne, ocenjevalne ali standardizacijske namene;

(f)	storitve trženja in pospeševanja, vključno s tržnimi informacijami, nasveti in pospeševanjem v zvezi s posameznimi izdelki, razen izdatkov za neopredeljene namene, ki jih lahko uporabijo prodajalci za znižanje njihove prodajne cene ali podelitev neposredne ekonomske koristi kupcem; in

(g)

infrastrukturne storitve, vključno z: električnim omrežjem, cestami in drugimi vrstami prevoza, tržnimi in pristaniškimi zmogljivostmi, zmogljivostmi oskrbe z vodo, jezovi in sistemi odvodnjavanja ter infrastrukturnimi deli, povezanimi z okoljskimi programi. V vseh primerih so izdatki namenjeni samo vzpostavitvi ali zgraditvi glavnih del ter izključujejo subvencionirano vzpostavitev kmetijskih zmogljivosti, razen za priključitev splošno dostopnih javnih služb. Ne vključujejo subvencije za vložke ali operativne stroške ali pristojbine za preferencialne uporabnike.

3. Javno skladiščenje zaradi varnosti preskrbe s hrano (1)

Izdatki (ali izpadli dohodki) v zvezi s kopičenjem in skladiščenjem zalog izdelkov, ki predstavljajo bistveni del programa varnosti preskrbe s hrano, opredeljenega v nacionalni zakonodaji. To lahko vključuje vladno pomoč zasebnemu skladiščenju izdelkov kot del takega programa.

Obseg in kopičenje takih zalog ustreza vnaprej določenim ciljem, povezanim zgolj z varnostjo preskrbe s hrano. Postopek kopičenja in odstranjevanja zalog mora biti finančno pregleden. Vlada hrano kupi po trenutnih tržnih cenah, prodaja izdelkov iz varnostnih zalog pa se opravi po cenah, ki niso nižje od trenutne domače tržne cene za zadevni izdelek in kakovost.

4. Domača pomoč v hrani (2)

Izdatki (ali izpadli dohodki) v zvezi z zagotavljanjem domače pomoči s hrano delom prebivalstva v stiski.

Za upravičenost do prejemanja pomoči v hrani veljajo jasno opredeljena merila, povezana s prehranskimi cilji. Taka pomoč je v obliki neposredne preskrbe s hrano za zadevne ljudi ali zagotavljanja sredstev, da se upravičenim prejemnikom omogoči nakup hrane bodisi po tržnih ali subvencioniranih cenah. Vlada hrano kupi po trenutnih tržnih cenah, financiranje in upravljanje pomoči pa je pregledno.

5. Neposredna plačila proizvajalcem

Pomoč, ki se z neposrednimi plačili (ali izpadlimi dohodki, vključno s plačili v naravi) zagotovi proizvajalcem, za katere oprostitev zahtevanih obveznosti znižanja izpolnjuje osnovna merila, določena v točki 1, poleg posebnih meril, ki veljajo za posamezne vrste neposrednih plačil, kakor je določeno v točkah do 13. Kadar se oprostitev znižanja zahteva za katero koli obstoječo ali novo vrsto neposrednega plačila, razen tistih, opredeljenih v točkah 6 do 13, je to plačilo usklajeno z merili določenimi v točkah 6(b) do (e), poleg splošnih meril, določenih v točki 1.

6. Nevezana dohodkovna podpora

(a)	Upravičenost do takih plačil se določi z jasno opredeljenimi merili, kakršen je dohodek, status proizvajalca ali lastnika zemljišča, uporaba dejavnikov ali proizvodna raven v določenem in nespremenljivem osnovnem obdobju.

(b)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan z vrsto ali obsegom proizvodnje, ki jo je proizvajalec opravil v katerem koli letu po osnovnem obdobju (vključno z glavami živine), oziroma ne sme temeljiti na taki vrsti ali obsegu proizvodnje.

(c)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan z domačimi ali mednarodnimi cenami, ki veljajo za vsako proizvodnjo v katerem koli letu po osnovnem obdobju, oziroma ne sme temeljiti na takih cenah.

(d)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan s proizvodnimi dejavniki, ki so se uporabili v katerem koli letu po osnovnem obdobju, oziroma ne sme temeljiti na takih dejavnikih.

(e)	Za prejem takih plačil ni potrebna proizvodnja.

7. Finančna udeležba vlade v programih zavarovanja dohodka in programih varnostne mreže za dohodke

(a)

Upravičenost do takih plačil se določi z izgubo dohodka, pri čemer se upošteva samo dohodek, ustvarjen iz kmetijstva, ki presega 30 % povprečnega bruto dohodka ali je temu enak z vidika neto dohodka (razen vseh plačil iz istih ali podobnih shem) v prejšnjem triletnem obdobju ali triletnem povprečju, ki temelji na prejšnjem petletnem obdobju, razen najvišje in najnižje vrednosti. Vsak proizvajalec, ki izpolnjuje ta pogoj, je upravičen do prejema plačil.

(b)	Znesek takih plačil nadomešča manj kakor 70 % izgube dohodka proizvajalca v letu, ko ta postane upravičen do prejemanja take pomoči.

(c)	Znesek katerega koli takega plačila se nanaša zgolj na dohodek; ne nanaša se na vrsto ali obseg proizvodnje (razen glav živine), ki jo je proizvajalec opravil; niti na domače ali mednarodne cene, ki veljajo za tako proizvodnjo; niti na uporabljene proizvodne dejavnike.

(d)	Kadar proizvajalec v istem letu prejme plačila skladno s to točko in skladno s točko 8 (pomoč ob naravnih nesrečah), je skupni znesek takih plačil manjši od 100 % celotne izgube proizvajalca.

8. Plačila (opravljena neposredno ali v obliki finančne udeležbe vlade v shemah zavarovanja pridelkov) za pomoč ob naravnih nesrečah

(a)

Upravičenost do takih plačil se lahko prizna samo potem, ko vladni organi uradno priznajo, da se je naravna ali podobna nesreča (vključno z izbruhi bolezni, napadi škodljivcev, jedrskimi nesrečami in vojno na ozemlju zadevne države članice) zgodila ali se dogaja; upravičenost se določi s proizvodno izgubo, ki presega 30 % povprečja proizvodnje v prejšnjem triletnem obdobju ali triletnem povprečju na podlagi prejšnjega petletnega obdobja, razen najvišje in najnižje vrednosti.

(b)	Plačila, opravljena po nesreči, se uporabljajo samo v zvezi z izgubami dohodka, živine (vključno s plačili v zvezi z veterinarskim zdravljenjem živalmi), zemljišč ali drugih proizvodnih dejavnikov zaradi naravne nesreče.

(c)	Plačila ne smejo nadomestiti več od skupnega stroška nadomestitve takih izgub in ne smejo zahtevati ali opredeliti vrste ali količine prihodnje proizvodnje.

(d)	Plačila, opravljena med nesrečo, ne smejo preseči ravni, ki je potrebna, da se prepreči ali ublaži dodatna izguba, kakor je opredeljeno v merilu, določenem v točki (b).

(e)	Kadar proizvajalec v istem letu prejme plačila skladno s to točko in skladno s točko 7 (programi zavarovanja dohodka in programi varnostnih mrež za dohodke), mora biti skupni znesek takih plačil manjši od 100 % skupne izgube proizvajalca.

9. Pomoč za strukturno prilagoditev, zagotovljena v okviru programov za upokojitev proizvajalcev

(a)	Upravičenost do takih plačil se določi s sklicevanjem na jasno opredeljena merila v programih, namenjenih lažji upokojitvi ljudi, vključenih v tržno kmetijsko proizvodnjo, ali njihov prehod na nekmetijske dejavnosti.

(b)	Plačila so odvisna od tega, ali so prejemniki v celoti in dokončno opustili tržno kmetijsko proizvodnjo.

10. Pomoč za strukturno prilagoditev, zagotovljena v okviru programov za umik virov

(a)	Upravičenost do takih plačil se določi s sklicevanjem na jasno opredeljena merila v programih, namenjenih umiku zemljišč ali drugih virov, vključno z živino, iz tržne kmetijske proizvodnje.

(b)	Plačila so odvisna od tega, ali zemljišča najmanj tri leta niso namenjena tržni kmetijski proizvodnji in, pri živini, od zakola ali dokončne trajne odstranitve.

(c)	Plačila ne zahtevajo ali opredeljujejo nobene nadomestne uporabe za tako zemljišče ali druge vire, ki vključuje proizvodnjo tržnih kmetijskih proizvodov.

(d)	Plačila niso povezana niti z vrsto niti s količino proizvodnje niti z domačimi ali mednarodnimi cenami, ki veljajo za proizvodnjo, pri kateri se uporablja zemljišče ali drugi viri, ki ostanejo namenjeni proizvodnji.

11. Pomoč za strukturno prilagoditev, zagotovljena v okviru investicijske pomoči

(a)

Upravičenost do takih plačil se določi s sklicevanjem na jasno opredeljena merila v vladnih programih, ki so namenjeni temu, da pomagajo finančnemu ali fizičnemu prestrukturiranju dejavnosti proizvajalcev kot odgovor na objektivno izkazano strukturno prikrajšanje. Upravičenost do takih programov lahko prav tako temelji na jasno opredeljenem vladnem programu za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč.

(b)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan oziroma ne sme temeljiti na vrsti ali obsegu proizvodnje (vključno z glavami živine), ki jo je proizvajalec opravil v katerem koli letu po osnovnem obdobju, razen, kakor je opredeljeno v okviru merila (e).

(c)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan z oziroma ne sme temeljiti na domačih ali mednarodnih cenah, ki veljajo za vsako proizvodnjo v katerem koli letu po osnovnem obdobju.

(d)	Plačila se opravijo samo za obdobje, ki je potrebno za izvedbo naložbe, za katero so dodeljena.

(e)	Plačila niti ne vsebujejo obveznosti niti ne določajo kmetijskih proizvodov, ki bi jih morali proizvesti prejemniki, razen zahteve, da ne proizvedejo določenega proizvoda.

(f)	Plačila so omejena na znesek, ki je potreben za nadomestitev strukturnega prikrajšanja.

12. Plačila v okviru okoljskih programov

(a)	Upravičenost do takih plačil se določi kot del jasno opredeljenega vladnega ali ohranitvenega programa in je odvisna od izpolnitve posebnih pogojev v skladu z vladnim programom, vključno s pogoji, povezanimi s proizvodnimi metodami ali vložki.

(b)	Znesek plačila je omejen na dodatne stroške ali izgubo dohodka, ki izvira iz uskladitve z vladnim programom.

13. Plačila v okviru regionalnih programov pomoči

(a)

Upravičenost do takih plačil je omejena na proizvajalce v prikrajšanih regijah. Vsaka taka regija mora biti jasno opredeljeno stično geografsko območje z opredeljivo gospodarsko in upravno identiteto, za katero se domneva, da je v prikrajšanem položaju, na podlagi nevtralnih in objektivnih meril, ki so jasno opredeljena v zakonodaji ali predpisu in kažejo, da težave regije izhajajo iz okoliščin, ki še zdaleč niso začasne.

(b)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan z oziroma ne sme temeljiti na vrsti ali obsegu proizvodnje (vključno z glavami živine), ki jo je proizvajalec opravil v katerem koli letu po osnovnem obdobju, razen če gre za zmanjšanje navedene proizvodnje.

(c)	Znesek takih plačil v katerem koli določenem letu ne sme biti povezan z oziroma ne sme temeljiti na domačih ali mednarodnih cenah, ki veljajo za vsako proizvodnjo v katerem koli letu po osnovnem obdobju.

(d)	Plačila so namenjena samo proizvajalcem iz upravičenih regij, vendar so na splošno na voljo vsem proizvajalcem teh regij.

(e)	Kadar so plačila povezana s proizvodnimi dejavniki, se lahko opravijo po degresivni stopnji nad mejno vrednostjo zadevnega dejavnika.

(f)	Plačila so omejena na dodatne stroške ali izgubo dohodka, ki izvira iz opravljanja kmetijske proizvodnje na predpisanem območju.

(1) Za namene točke 3 te priloge se za vladne programe skladiščenja zaradi varnosti preskrbe s hrano v državah v razvoju, katerih delovanje je pregledno in izvedeno v skladu z uradno objavljeni objektivnimi merili ali smernicami, domneva, da so skladni z določbami te točke, vključno s programi, po katerih so zaloge živil zaradi varnosti preskrbe s hrano nabavljene in sproščene po vladno nadzorovanih cenah, če je razlika med nabavno ceno in zunanjo referenčno ceno upoštevana v programu za kontrolo gibanja živali v mednarodnem prometu (AMS).

(2) Za namene točk 3 in 4 te priloge se za preskrbo z živili po subvencioniranih cenah, zato da se redno izpolnjujejo prehranske zahteve v mestnih in podeželskih revnih državah v razvoju po primernih cenah, domneva, da je skladna z določbami te točke.

PRILOGA V

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 2026/97

(UL L 288, 21.10.1997, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 1973/2002

(UL L 305, 7.11.2002, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 461/2004

(UL L 77, 13.3.2004, str. 12)

Samo člen 2

PRILOGA VI

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 2026/97	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), uvodne besede	Člen 2, uvodne besede
Člen 1(2), zaključne besede	Člen 2(a), začetni stavek
Člen 1(3), prvi pododstavek	Člen 2(a), končni stavek
Člen 1(3), drugi pododstavek	Člen 2(b)
Člen 1(4)	Člen 1(2)
Člen 1(5)	Člen 2(c)
Člen 2	Člen 3
Člen 3(1)	Člen 4(1)
Člen 3(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 4(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (b), prvi stavek	Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (b), drugi stavek	Člen 4(2), drugi pododstavek
Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (b), tretji stavek	Člen 4(2), tretji pododstavek
Člen 3(2), prvi pododstavek, točka (c)	Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (c)
Člen 3(2), drugi pododstavek	Člen 4(2), četrti pododstavek
Člen 3(3)	Člen 4(3)
Člen 3(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 4(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 3(4), prvi pododstavek, točka (a), prvi stavek	Člen 4(4), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 3(4), prvi pododstavek, točka (a), drugi in tretji stavek	Člen 4(4), drugi pododstavek
Člen 3(4), prvi pododstavek, točka (b)	Člen 4(4), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 3(5)	Člen 4(5)
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7(1) in (2)	Člen 7(1) in (2)
Člen 7(3), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 7(3), prvi pododstavek
Člen 7(3), prvi pododstavek, drugi stavek	Člen 7(3), drugi pododstavek
Člen 7(3), drugi pododstavek	Člen 7(3), tretji pododstavek
Člen 7(4)	Člen 7(4)
Člen 8(1)	Člen 2(d)
Člen 8(2) do (9)	Člen 8(1) do (8)
Člen 9	Člen 9
Člen 10(1) do (4)	Člen 10(1) do (4)
Člen 10(7) do (13)	Člen 10(5) do (11)
Člen 10(14), prvi stavek	Člen 10(12), prvi pododstavek
Člen 10(14), drugi in tretji stavek	Člen 10(12), drugi pododstavek
Člen 10(15) in (16)	Člen 10(13) in (14)
Člen 11(1), prvi in drugi stavek	Člen 11(1), prvi pododstavek
Člen 11(1), tretji stavek	Člen 11(1), drugi pododstavek
Člen 11(1), četrti stavek	Člen 11(1), tretji pododstavek
Člen 11(2)	Člen 11(2)
Člen 11(3), prvi stavek	Člen 11(3), prvi pododstavek
Člen 11(3), drugi stavek	Člen 11(3), drugi pododstavek
Člen 11(3), tretji stavek	Člen 11(3), tretji pododstavek
Člen 11(4), prvi stavek	Člen 11(4), prvi pododstavek
Člen 11(4), drugi stavek	Člen 11(4), drugi pododstavek
Člen 11(4), tretji stavek	Člen 11(4), tretji pododstavek
Člen 11(5)	Člen 11(5)
Člen 11(6), prvi stavek	Člen 11(6), prvi pododstavek
Člen 11(6), drugi stavek	Člen 11(6), drugi pododstavek
Člen 11(6), tretji stavek	Člen 11(6), tretji pododstavek
Člen 11(6), četrti stavek	Člen 11(6), četrti pododstavek
Člen 11(7), prvi stavek	Člen 11(7), prvi pododstavek
Člen 11(7), drugi stavek	Člen 11(7), drugi pododstavek
Člen 11(8), (9) in (10)	Člen 11(8), (9) in (10)
Člen 12	Člen 12
Člen 13(1)	Člen 13(1)
Člen 13(2), prvi in drugi stavek	Člen 13(2), prvi pododstavek
Člen 13(2), tretji in četrti stavek	Člen 13(2), drugi pododstavek
Člen 13(2), peti stavek	Člen 13(2), tretji pododstavek
Člen 13(3), (4) in (5)	Člen 13(3), (4) in (5)
Člen 13(6), prvi, drugi in tretji stavek	Člen 13(6), prvi pododstavek
Člen 13(6), četrti stavek	Člen 13(6), drugi pododstavek
Člen 13(7) in (8)	Člen 13(7) in (8)
Člen 13(9), prvi pododstavek	Člen 13(9), prvi pododstavek
Člen 13(9), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek	Člen 13(9), drugi pododstavek
Člen 13(9), drugi pododstavek, tretji stavek	Člen 13(9), tretji pododstavek
Člen 13(10)	Člen 13(10)
Člen 14(1) do (4)	Člen 14(1) do (4)
Člen 14(5), uvodno besedilo	Člen 14(5), prvi del stavka
Člen 14(5)(a)	Člen 14(5), drugi del stavka od „ob upoštevanju“ do „ad valorem“
Člen 14(5)(b)	—
Člen 14(5), zaključno besedilo	Člen 14(5), zadnji del stavka
Člen 15(1), prvi stavek	Člen 15(1), prvi pododstavek
Člen 15(1), drugi stavek	Člen 15(1), drugi pododstavek
Člen 15(1), tretji stavek	Člen 15(1), tretji pododstavek
Člen 15(1), četrti stavek	Člen 15(1), četrti pododstavek
Člen 15(1), peti stavek	Člen 15(1), peti pododstavek
Člen 15(2)	Člen 15(2)
Člen 15(3), prvi stavek	Člen 15(3), prvi pododstavek
Člen 15(3), drugi stavek	Člen 15(3), drugi pododstavek
Člen 15(3), tretji stavek	Člen 15(3), tretji pododstavek
Člen 16(1)	Člen 16(1)
Člen 16(2), prvi stavek	Člen 16(2), prvi pododstavek
Člen 16(2), drugi in tretji stavek	Člen 16(2), drugi pododstavek
Člen 16(3)	Člen 16(3)
Člen 16(4), uvodno besedilo, prvi del	Člen 16(4) prvi pododstavek
Člen 16(4), uvodno besedilo, drugi del	Člen 16(4), drugi pododstavek, uvodno besedilo in točki (a) in (b)
Člen 16(4)(a) in (b)	Člen 16(4), drugi pododstavek, točki (c) in (d)
Člen 16(5)	Člen 16(5)
Člen 17	Člen 17
Člen 18	Člen 18
Člen 19	Člen 19
Člen 20, prvi stavek	Člen 20, prvi odstavek
Člen 20, drugi stavek	Člen 20, drugi odstavek
Člen 21(1), (2) in (3)	Člen 21(1), (2) in (3)
Člen 21(4), prvi stavek	Člen 21(4), prvi pododstavek
Člen 21(4), drugi stavek	Člen 21(4), drugi pododstavek
Člen 21(4), tretji stavek	Člen 21(4), tretji pododstavek
Člen 22(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 22(1), prvi pododstavek
Člen 22(1), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek	Člen 22(1), drugi pododstavek
Člen 22(1), prvi pododstavek, četrti stavek	Člen 22(1), tretji pododstavek
Člen 22(1), prvi pododstavek, peti stavek	Člen 22(1), četrti pododstavek
Člen 22(1), drugi pododstavek	Člen 22(1), peti pododstavek
Člen 22(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo	Člen 22(1), šesti pododstavek, uvodno besedilo
Člen 22(1), tretji pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 22(1), šesti pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 22(1), četrti pododstavek	Člen 22(1), sedmi pododstavek
Člen 22(2), prvi stavek	Člen 22(2)
Člen 22(2), drugi stavek	Člen 22(3)
Člen 22(2), tretji stavek	Člen 22(4)
Člen 22(3)	Člen 22(5)
Člen 22(4)	Člen 22(6)
Člen 23(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 23(1)
Člen 23(1), prvi pododstavek, drugi stavek	Člen 23(2)
Člen 23(1), prvi pododstavek, tretji stavek	Člen 23(3), prvi pododstavek
Člen 23(1), drugi pododstavek, od „Praksa“ do „ne povzroči spremembe“	Člen 23(3), drugi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 23(1), drugi pododstavek, od „njegovih bistvenih značilnosti“ do „proizvajalcev“	Člen 23(3), drugi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 23(2), prvi in drugi stavek	Člen 23(4), prvi pododstavek
Člen 23(2), tretji stavek	Člen 23(4), drugi pododstavek
Člen 23(2), četrti in peti stavek	Člen 23(4), tretji pododstavek
Člen 23(2), šesti in sedmi stavek	Člen 23(4), četrti pododstavek
Člen 23(3), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 23(5)
Člen 23(3), prvi pododstavek, drugi stavek	Člen 23(6), prvi pododstavek
Člen 23(3), prvi pododstavek, tretji stavek	Člen 23(6), drugi pododstavek
Člen 23(3), prvi pododstavek, četrti stavek	Člen 23(6), tretji pododstavek
Člen 23(3), drugi pododstavek	Člen 23(6), četrti pododstavek
Člen 23(3), tretji pododstavek	Člen 23(6), peti pododstavek
Člen 23(3), četrti pododstavek	Člen 23(7)
Člen 23(4)	Člen 23(8)
Člen 24(1), prvi in drugi stavek	Člen 24(1), prvi pododstavek
Člen 24(1), tretji stavek	Člen 24(1), drugi pododstavek
Člen 24(2), prvi stavek	Člen 24(2), prvi pododstavek
Člen 24(2), drugi in tretji stavek	Člen 24(2), drugi pododstavek
Člen 24(3)	Člen 24(3)
Člen 24(4), prvi in drugi stavek	Člen 24(4), prvi pododstavek
Člen 24(4), tretji stavek	Člen 24(4), drugi pododstavek
Člen 24(4), četrti in peti stavek	Člen 24(4), tretji pododstavek
Člen 24(5), prvi stavek	Člen 24(5), prvi pododstavek
Člen 24(5), drugi stavek	Člen 24(5), drugi pododstavek
Člen 24(5), tretji in četrti stavek	Člen 24(5), tretji pododstavek
Člen 24(6) in (7)	Člen 24(6) in (7)
Člen 25	Člen 25
Člen 26	Člen 26
Člen 27(1), (2) in (3)	Člen 27(1), (2) in (3)
Člen 27(4), prvi stavek	Člen 27(4), prvi pododstavek
Člen 27(4), drugi stavek	Člen 27(4), drugi pododstavek
Člen 28	Člen 28
Člen 29(1) do (5)	Člen 29(1) do (5)
Člen 29(6), prvi stavek	Člen 29(6), prvi pododstavek
Člen 29(6), drugi stavek	Člen 29(6), drugi pododstavek
Člen 30(1), (2) in (3)	Člen 30(1), (2) in (3)
Člen 30(4), prvi, drugi in tretji stavek	Člen 30(4), prvi pododstavek
Člen 30(4), zadnji stavek	Člen 30(4), drugi pododstavek
Člen 30(5)	Člen 30(5)
Člen 31	Člen 31
Člen 32	Člen 32
Člen 33	Člen 33
Člen 34	—
—	Člen 34
Člen 35	Člen 35
Priloga I do IV	Priloga I do IV
—	Priloga V
—	Priloga VI

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.188.slv
Uradni list Evropske unije		L 188

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 18. julij 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES ( 1 )	1
	*	Uredba (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del	14
	*	Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (Kodificirana različica)	93

		Popravki
	*	Popravek Uredbe (ES) št. 444/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 142, 6.6.2009)	127


	(1) Besedilo velja za EGP