(1)

Po preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(2)

Na zahtevo družbe Hindustan Electro Graphite Limited („HEG“ oziroma „družba“), indijskega proizvajalca izvoznika, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, je bil začet delni vmesni pregled navedene uredbe v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Delni vmesni pregled se je začel na podlagi prima facie dokazov, ki jih je predložila družba, in sicer da so se po njenem mnenju okoliščine, zaradi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(4)

V zahtevku za pregled se je trdilo, da so se stroški proizvodnje zadevnega izdelka zmanjšali zaradi izboljšanja učinkovitosti proizvodnje po prvotni preiskavi in da je družba lahko občutno zvišala svoje izvozne cene. Zato je družba trdila, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na predhodno ugotovljeni stopnji dampinga, ni več potrebno za izravnavo dampinga.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, in objavila obvestilo („obvestilo o začetku“) (3) ter začela preiskavo, omejeno na preiskavo dampinga.

(6)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila družbo HEG ter predstavnike države izvoznice in industrije Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje.

(7)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik in v roku za ta namen prejela odgovor. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritvene obiske v prostorih družbe HEG v indijskem mestu Bhopal.

(8)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)

Izdelek iz tega pregleda je isti kot izdelek iz prvotne preiskave, tj. grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 , ter elektrodni nastavki, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90 , ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

(10)

Sedanji pregled je pokazal, da so sistemi grafitnih elektrod, ki jih proizvaja in na indijskem notranjem trgu prodaja družba HEG, podobni tistim, ki so se izvažali v Skupnost, zato so se lahko šteli za podobni izdelek zadevnemu izdelku.

(11)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg takšne prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja družbe HEG v obdobju preiskave reprezentativna.

(12)

Komisija je nato določila tiste vrste izdelka, ki jih je navedena družba prodajala na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(13)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je v obdobju preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(14)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo posameznih vrst sistemov grafitnih elektrod, ki se v reprezentativnih količinah prodajajo na notranjem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla tako, da je določila delež dobičkonosne domače prodaje vsake posamezne vrste izvoženega izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu v obdobju preiskave.

(15)

Za domačo prodajo posamezne vrste sistemov grafitnih elektrod, ki se v reprezentativnih količinah prodajajo na notranjem trgu in katerih prodaja je bila po obsegu dobičkonosna v več kot 80 %, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij v obdobju preiskave.

(16)

Za vse druge izvožene vrste, ki so se tudi prodajale na notranjem trgu in katerih prodaja je bila po obsegu dobičkonosna v manj kot 80 %, je normalna vrednost temeljila na domačih cenah dobičkonosnih transakcij v obdobju preiskave.

(17)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(18)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se stroškom izdelave izvoženih vrst izdelka, ki jih je imel izvoznik, prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter primerna stopnja dobička.

(19)

V vseh primerih so se PSA-stroški in dobiček določili v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških ter dobiček, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik pri prodaji podobnega izdelka na notranjem trgu, zanesljivi, in v tem primeru sklenila, da so primerni za konstruiranje normalne vrednosti.

(20)

Družba HEG je zadevni izdelek neposredno izvažala neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek v OPP v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(21)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna in na isti ravni trgovine. Zaradi poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je pokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bila po potrebi in kadar je bilo upravičeno odobrena nadomestila za razlike v popustih, stroških prevoza, zavarovanju, manipulativnih stroških, stroških pakiranja, kredita in uvoznih dajatvah.

(22)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(23)

Stopnja dampinga družbe HEG, izražena kot odstotek neto cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, je bila de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučevalo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko obravnavajo kot trajne.

(25)

Medtem ko se stroški proizvodnje družbe HEG od prvotne preiskave niso bistveno zmanjšali, se je izvozna cena zadevnega izdelka v OPP občutno zvišala, zaradi česar ugotovitve o dampingu iz prvotne preiskave niso več veljavne.

(26)

Iz najnovejših podatkov za obdobje po OPP je razvidno, da so se cene uvoza od družbe HEG ohranile na visoki ravni in bile stabilne, s čimer se potrjuje, da je družba zadevni izdelek tudi po OPP izvažala po nedampinških cenah.

(27)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je družba HEG zadevni izdelek na trge izven EU izvažala po cenah, višjih od cen na indijskem notranjem trgu.

(28)

V teh okoliščinah se ugotovitve iz OPP lahko štejejo za trajne.

(29)

Kakor je navedeno zgoraj, je bil za družbo HEG ugotovljen damping na ravni de minimis v OPP. Vendar je treba opozoriti, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena za zadevno družbo v prvotni preiskavi, 22,4 %, trenutno veljavna protidampinška dajatev za to družbo pa je 0 % (4). Vzrok za to so vzporedne izravnalne dajatve, ki veljajo za uvoz zadevnega izdelka. V takšnih okoliščinah ugotovitev dampinga na ravni de minimis nima neposrednega učinka na raven trenutno veljavnih ukrepov (5).

(30)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih, premislekih in ugotovitvah preiskave ter imele možnost predložiti svoje pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi lahko spremenila zgornje sklepe –

(1)

Komisija je 5. julija 2006 prejela pritožbo v zvezi s programom, ki ga je Španija vzpostavila za pomoč svoji tekstilni industriji („Plan de apoyo al sector textil y de la confección“, v nadaljnjem besedilu: načrt za tekstilno industrijo).

(2)

Komisija je z dopisom z dne 1. avgusta 2006 španske organe pozvala, naj posredujejo vse potrebne informacije o tem načrtu za tekstilno industrijo, pri čemer so ti organi odgovorili z dopisom z dne 29. septembra 2006, evidentiranim 2. oktobra 2006.

(3)

Komisija je 13. novembra 2007 sprožila formalni postopek preiskave. Po objavi tega postopka je Komisija 22. februarja 2008 in 9. aprila 2008 prejela pripombe dveh zainteresiranih strank, ki sta želeli ostati anonimni. Komisija je z dopisom z dne 18. aprila 2008 zahtevala pojasnila, ki so jih španski organi poslali v dopisu z dne 30. maja 2008. Komisija je 6. maja 2008 španskim organom posredovala pripombe zainteresiranih strank, na katere so ti organi odgovorili z dopisom z dne 12. junija 2008.

(4)

Različna španska ministrstva in Komisija so se sestali 11. septembra 2008. Španski organi so z dopisom z dne 17. septembra 2008 predložili dodatne informacije.

(5)

Komisija je 3. oktobra 2008 in 19. februarja 2009 po elektronski pošti poslala zahtevo po dodatnih informacijah, na katero so španski organi odgovorili 21. oktobra 2008 in 20. februarja 2009.

(6)

Cilji načrta za tekstilno industrijo so pomoč tekstilnim podjetjem pri prilagajanju popolni liberalizaciji trgovine s tekstilom in krepitev njihove konkurenčnosti ter hkrati ohranjanje čim več podjetij in delovnih mest v sektorju. Načrt je bil oblikovan tudi za ublažitev negativnih učinkov liberalizacije trgovine s tekstilnimi izdelki in oblačili na delavce in celotna področja dejavnosti.

(7)

Vključeval je neposredne ukrepe za pomoč podjetjem (tehnične raziskave, inovativni projekti in spodbujanje izvoza). Drugi ukrepi so bili namenjeni zlasti vprašanjem usposabljanja in zaposlovanja, vendar so posredno koristili tudi podjetjem in prispevali k ponovnemu industrijskemu razvoju regij, na katere je vplivalo preseljevanje podjetij v sektorju.

(8)

Načrt za tekstilno industrijo se je uporabljal za vsa podjetja v tekstilnem in oblačilnem sektorju, na industrijske dejavnosti katerih so vplivale splošne kolektivne pogodbe v tekstilnem in oblačilnem sektorju ali za katera so veljali naslovi 17, 18.1 in 2 španske nacionalne klasifikacije gospodarskih dejavnosti (Clasificación Nacional de Actividades Económicas – CNAE). Glede na informacije, ki so jih predložili španski organi, je bilo leta 2001 v sektorju 15 438 podjetij z 211 831 delavci; do leta 2007 se je to število zmanjšalo na 11 554 podjetij s 140 541 delavcev, leta 2008 pa je bilo delavcev le še 127 354. To ustreza 25-odstotnemu zmanjšanju števila podjetij med letoma 2001 in 2007 zaradi globalizacije sektorja.

(9)

V španskem tekstilnem in oblačilnem sektorju je 75 % podjetij z manj kot desetimi delavci, medtem ko ima 35 % podjetij v sektorju enega ali dva zaposlena.

(10)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave v zvezi z naslednjimi ukrepi:

(11)

Cilj tega posebnega ukrepa je bil pospeševanje projektov industrijskih raziskav in tehnološkega razvoja, ki so povečali tehnološke zmogljivosti podjetij ter okrepili sodelovanje na področju raziskav in razvoja med podjetji v tekstilnem in oblačilnem sektorju in raziskovalnimi organi ter poleg tega spodbudili razširjanje rezultatov.

(12)

Projekti, ki so izpolnjevali pogoje za ta ukrep pomoči, so bili raziskovalni in razvojni projekti, naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva (le za MSP z namenom vključevanja napredne tehnologije v njihove proizvodne postopke), projekti za razširjanje rezultatov raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter projekti za pripravo in razvoj sporazumov o sodelovanju med podjetji.

(13)

Glede na navedbe španskih organov je ta program temeljil na odobreni shemi pomoči N 415/2004 (2). Cilj programa je bil pospeševanje tehničnih raziskav v tekstilnem in oblačilnem sektorju. Njegov proračun med letoma 2005 in 2007 je bil 12,5 milijona EUR v obliki donacij in 51 milijonov EUR v obliki brezobrestnih posojil z rokom odplačila 12 let, ki je vključeval dveletno obdobje odloga.

(14)

Cilj tega ukrepa je bila pomoč za ponovni industrijski razvoj območij, ki so jih prizadele strukturne spremembe. Upravičeni so bili naslednji projekti:

(15)

Med letoma 2006 in 2008 so bila zagotovljena finančna sredstva v višini 11,1 milijona EUR v obliki donacij in 155,2 milijona EUR v obliki brezobrestnih posojil z rokom odplačila 15 let in petletnim obdobjem odloga. Španski organi so navedli, da je ta ukrep temeljil na odobreni shemi N 101/2005 (3).

(16)

Z ukrepom so bila zagotovljena prednostna posojila, enakovredna kapitalskemu vložku, za pospeševanje posodobitve izdelkov, postopkov in upravljanja MSP ter ustanovitev novih tehnoloških podjetij na območjih, ki so jih prizadele strukturne spremembe. Upravičena so bila gospodarsko in finančno trdna MSP, medtem ko so bila velika podjetja in podjetja v težavah izključena. Podjetje ENISA je izbranim projektom dodelilo subvencionirano obrestno mero v višini 0,5 %. Fiksna obrestna mera je bila enoletni Euribor + 0,25 % za posojila z rokom odplačila 4–8 let in obdobjem odloga 2–6 let. Najvišja subvencija na podjetje je bila 30 000 EUR.

(17)

Za ukrep je bil med letoma 2006 in 2008 dodeljen proračun v višini 4,07 milijona EUR. Cilj je bil, da element pomoči (subvencionirana obrestna mera v višini 50 bazičnih točk) ne sme presegati praga de minimis v višini 200 000 EUR (5).

(18)

Na podlagi tega ukrepa so imela podjetja koristi od posojil po ugodnejših obrestnih merah za inovativne in produktivne naložbe. Ta posojila so temeljila na sporazumu med Ministrstvom za industrijo, turizem in trgovino ter, od 5. septembra 2006, javnim finančnim organom Instituto de Crédito Oficial (ICO). ICO je deloval kot posrednik med vključenimi komercialnimi bankami, medtem ko je Ministrstvo za industrijo, turizem in trgovino financiralo ugodnejše obrestne mere. Pogoji financiranja so bili naslednji:

Izključena so bila podjetja ali skupine podjetij, katerih glavna dejavnost je vključevala distribucijo. Načrtovani proračun za ta ukrep je bil 450 milijonov EUR.

(19)

Španski inštitut za zunanjo trgovino (ICEX) je na podlagi načrta za tekstilno industrijo izvedel več ukrepov pomoči:

(20)

Ukrepi so se izvajali kot del pobud, kot so globalni načrt za modo (Plan Global de la Moda), načrt za špansko življenjsko okolje (Plan Hábitat de España), uradna stališča, sektorski načrti, izvozni konzorciji, načrti za ustanavljanje podjetij v tujini, načrti za promocijo španskih blagovnih znamk, začetni načrti za pospeševanje zunanjetrgovinskega poslovanja (PIPE), pomoč za sodelovanje na sejmih, srečanjih predstavnikov, v trgovinskih misijah ter forumih za poslovne naložbe in sodelovanje, vzpostavljanje in posodabljanje zbirk podatkov o nosilcih dejavnosti ter komunikacijske in oglaševalske kampanje.

(21)

Cilj tega ukrepa je bil zagotovitev usposabljanja za delavce, ki so zaposleni v španskem tekstilnem in oblačilnem sektorju, da bi se izboljšali njihovo znanje in izkušnje ter bi s tem okrepili konkurenčnost podjetij in sledili modernizaciji.

(22)

Podjetja so lahko za pomoč pri financiranju svojih posebnih programov usposabljanja na podlagi nacionalne zakonodaje (6) uporabila del prispevkov, ki so bili v prejšnjem letu vplačani v Splošni sklad za socialno varnost, za posebne programe usposabljanja, tako da so jih odštela od svojih običajnih prispevkov za socialno varnost. Nekatere odstotne vrednosti za tekstilni in oblačilni sektor so se izboljšale:

(23)

Podjetja so bila upravičena tudi do dodatnega posojila v višini 5 % za nadomestitev delovnega časa, porabljenega za usposabljanje.

(24)

Če so podjetja želela izkoristiti te ukrepe, so morala španskemu zavodu za zaposlovanje predložiti načrt preusposabljanja, v katerem so bile opisane spremembe proizvodnega postopka, uvajanje nove organizacijske strukture, usposabljanje za uporabo novih strojev in preusposabljanje odpuščenih delavcev. V ločenem dokumentu so morala navesti tudi cilje glede produktivnosti in ohranjanja delovnih mest ter znesek naložb in svojega prispevka. Ta načrt preusposabljanja je moral potrditi tudi Skupni odbor sektorja (50 % predstavnikov podjetij in 50 % predstavnikov sindikatov tekstilne industrije).

(25)

V skladu s špansko splošno zakonodajo je podjetje, ki zaposluje delavca, starejšega od 60 let, upravičeno do 50-odstotnega znižanja prispevkov za socialno varnost. V načrtu za tekstilno industrijo je ta starost za delavce s pogodbami za nedoločen čas, ki so za podjetje delali vsaj pet let, spremenjena na 55 let.

(26)

V skladu s splošno zakonodajo Španije o socialni varnosti (člen 33(4) Kraljevega odloka 1415/2004 z dne 11. junija 2004) se lahko dolgovani prispevki za socialno varnost odložijo in plačajo v obrokih, če so izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z zagotovitvijo jamstev za kritje teh dolgov. Vendar izvedbene določbe tega odloka (7) španskim organom dovoljujejo, da v „izjemnih okoliščinah“ odobrijo opustitev zavarovanja za dolgovane prispevke za socialno varnost.

(27)

Pravna podlaga za ukrep 1 (uvodne izjave 11 do 13) je Odredba ITC/217/2005 z dne 4. februarja 2005 (8), ki temelji na Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (9).

(28)

Ukrep 2 (uvodni izjavi 14 in 15) je temeljil na ukrepih pomoči N 101/2005, ki so bili odobreni z Odločbo Komisije C(2005) 1523 (uvodna izjava 15), in XR/70/2007 na podlagi sheme regionalne pomoči za naložbe (10).

(29)

Pravna podlaga za ukrep 3 (uvodni izjavi 16 in 17) je Zakon 30/2005 z dne 29. decembra 2005 (11).

(30)

Pravna podlaga za ukrep 4 je 21. dodatna določba zgoraj navedenega Zakona 30/2005 – ukrep Inštituta za posojila v zvezi s posojili za podjetja v sektorju tekstila, obutve, pohištva in igrač.

(31)

Ukrep 5 (uvodni izjavi 19 in 20) je temeljil na členu 14(1)(d) in členu 17(3)(m) Zakona 38/2003 z dne 17. novembra 2003.

(32)

Ukrep 6 (uvodne izjave 21 do 24) urejata Kraljevi odlok 1046/2003 z dne 1. avgusta 2003 in Odredba TAS/500/2004 z dne 13. februarja 2004

(33)

Splošna določba, ki zajema ukrep 7 (uvodna izjava 25), je vključena v Kraljevi zakonski odlok 5/2006 z dne 9. junija 2006.

(34)

Ukrep 8 (uvodna izjava 26) zajema člen 33(4)(d) Kraljevega odloka 1415/2004 z dne 11. junija 2004.

(35)

Načrt za tekstilno industrijo naj bi bil podpisan junija 2006 in naj bi se uporabljal do 31. decembra 2008. Glede na informacije, ki so jih španski organi predložili 17. septembra 2008, podaljšanje tega načrta ni predvideno (kot je navedeno v členu I(2) načrta za tekstilno industrijo). Vendar se je ukrep 1 uporabljal od leta 2005 do leta 2007.

(36)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave („odločitev o sprožitvi postopka“) z dne 13. novembra 2007 dvomila v združljivost ukrepov s skupnim trgom in navedla možnost neupravičenega združevanja različnih ukrepov na podlagi načrta za tekstilno industrijo:

(37)

Španski organi so trdili, da odločitev o sprožitvi postopka odstopa od sodne prakse v zadevi Italgrani II (14).

(38)

Španski organi so pojasnili, da sta se poleg pravne podlage N 415/2004 uporabljali tudi shema za velika podjetja, ki je prenehala veljati 31. decembra 2007 in je bila navedena v prejšnjih dopisih, ter shema XS 50/2005 (15) za MSP, ki je že bila odobrena in je prenehala veljati 30. junija 2007.

(39)

Iz proračuna se je dejansko izplačalo 14,24 milijona EUR v donacijah in 36,72 milijona EUR v brezobrestnih posojilih z 12-letnim rokom odplačila. Španski organi so 21. oktobra 2008 ponovno poudarili, da bo bili pogoji iz sheme izpolnjeni, ter potrdili, da se shema N 415/2004 ni in se ne bo uporabljala po 31. decembru 2007, shema XS 50/2005 pa se ni se ne bo uporabljala po 30. juniju 2008.

(40)

Španski organi so pojasnili, da je shema N 101/2005 prenehala veljati, ko je začela veljati Uredba 1628/2006 (16). Španski organi so pozneje priglasili shemo N 430/2006, ki je bila 26. januarja 2007 preklicana. Glede na informacije, ki so jih 30. maja 2008 predložili španski organi, so od takrat ukrepi temeljili na shemi XR/70/2007 (17). Industrija sintetičnih vlaken na podlagi odstavka 4 Odredbe ITC/1014/2005 in odstavka 4 Odredbe ITC/3098/2006, kakor je bila spremenjena z odstavkom 3 Odredbe ITC/643/2007, ni bila upravičena do shem N 101/2005 in XR/70/2007.

(41)

Poleg tega so španski organi potrdili, da bi se lahko ukrep obravnaval kot začetna naložba, kot je navedeno v Ministrski odredbi ITC/643/2007 z dne 2. oktobra 2007 o spremembi Odredbe ITC/3098/2006 (18). Opis prejemnikov iz odstavka 4 Ministrske odredbe ITC/643/2007 je ustrezal opredelitvi začetne naložbe iz smernic o regionalni pomoči (19) in Uredbe št. 1628/2006.

(42)

Iz proračuna se je izplačalo 10,97 milijona EUR v donacijah in 150,8 milijona EUR v vračljivih posojilih.

(43)

Španski organi so potrdili, da so bili prejemniki izključno MSP. Ocenjeni najvišji znesek pomoči v višini 30 000 EUR na podjetje je bil izračunan na podlagi najvišjega posojila v višini 1 000 000 EUR. Koristi od ukrepa je od 1. januarja 2006 do 13. januarja 2008 imelo deset podjetij, medtem ko je bilo 23 podjetij zavrnjenih. Subvencionirana obrestna mera v višini 0,5 odstotne točke ni bila dodeljena.

(44)

Španski organi so 30. maja 2008 in na sestanku dne 11. septembra 2008 poudarili, da je bilo financiranje odobreno na podlagi normalnih tržnih pogojev, vendar so bila velika podjetja in podjetja v težavah izključena. Španski organi so to pisno potrdili v dopisu z dne 21. oktobra 2008 in se zavezali, da tega ukrepa ne bodo uporabljali do prenehanja veljavnosti načrta za tekstilno industrijo.

(45)

Pravna podlaga za ta ukrep je bila Uredba de minimis. Najvišji znesek posojila na prejemnika je bil 2,3 milijona EUR. Pragi de minimis so se v celoti upoštevali. Teh zneskov ni bilo mogoče združevati z drugo pomočjo, če je to pomenilo prekoračitev dovoljenega praga de minimis. V skladu s tem je moral vsak prejemnik izpolniti letni prijavni obrazec. ICO je pripravil letno evidenco v zvezi z ukrepom in jo poslal kreditnim institucijam, ki so sodelovale z ICO.

(46)

Do septembra 2008 se je izplačalo 54,79 milijona EUR od 450 milijonov EUR. Najvišji znesek posojila je bil 2,3 milijona EUR. Obrestne mere so bile med 5,59 % in 4,94 %, potem ko je bila določena evropska referenčna obrestna mera za Španijo v višini 5,19 %. Španski organi so potrdili, da so s 1. julijem 2008 začeli uporabljati novo sporočilo o referenčnih obrestnih merah (20). Glede na navedbe španskih organov so sodelujoči finančni organi določili maržo, ki je bila dodana referenčni obrestni meri. ICO jih je obvestil tudi o povprečnih maržah v Španiji na podlagi podatkov Banke Španije.

(47)

Španski organi so 21. oktobra 2008 predložili pregled pomoči de minimis, dodeljene v letih 2006, 2007 in 2008, skupaj z ustreznimi izjavami. Španski organi so se zavezali, da bodo v prihodnosti upoštevali Uredbo de minimis.

(48)

Zadevni ukrepi so bili splošni ukrepi, ki so bili na voljo za vse sektorje. Subvencionirane dejavnosti so bile podobne dejavnostim iz člena 5 Uredbe o MSP. Znesek pomoči je bilo zelo zapleteno oceniti, ker se je shema uporabljala s prekinitvami, posredno in nejasno.

(49)

Med letoma 2006 in 2008 so bila izplačana sredstva v skupni višini 7,5 milijona EUR. Španski organi so navedli, da je bil ta ukrep, ki je koristil tudi velikim podjetjem, zajet v Uredbi de minimis.

(50)

Kar zadeva izvajanje Uredbe de minimis, so španski organi pojasnili, da je ICEX v skladu s členom 14(1)(d) Zakona 38/2003 z dne 17. novembra 2003 od vsakega prejemnika zahteval izjavo o pomoči, prejeti na podlagi upravičenih stroškov. Prejemniki so morali ICEX obveščati o prihodnjih subvencijah. ICEX je moral v skladu s členom 17(3)(m) preveriti združljivost z drugo pomočjo, prejeto na podlagi istih upravičenih stroškov. Španski organi so predložili tabelo, v kateri je prikazano, da višina pomoči de minimis, ki sta jo ICO in ICEX dodelila v tekstilnem in oblačilnem sektorju med letoma 2006 in 2008, ni presegla praga v višini 200 000 EUR na podjetje v treh davčnih letih.

(51)

Ukrep je bil splošen, čeprav je namenjen zlasti MSP. Zato so lahko le podjetja z manj kot pet zaposlenimi prejela višje zneske od zneskov, ki so bili prejšnje leto plačani v Splošni sklad za socialno varnost. Drugi prejemniki so lahko izterjali le delež prispevka, ki je bil v tekočem poslovnem letu plačan za posebno usposabljanje. Glede na navedbe španskih organov je bila intenzivnost pomoči za MSP približno 11,3 %, za velika podjetja pa 20 %. Načrtovani proračun je bil 50 000 EUR na leto.

(52)

Do 13. januarja 2008 je bilo za ukrep izbrano le eno podjetje. Španski organi so potrdili, da so bila v skladu s Smernicami za reševanje in prestrukturiranje (21) podjetja v težavah izključena iz sheme.

(53)

Španski organi so poudarili, da so bila podjetja upravičena le, če so bili njihovi delavci, starejši od 55 let, zaposleni v podjetju najmanj 5 let, zato se je stopnja upravičenosti zmanjšala na približno 50 %. Večina prejemnikov (53 %) je bila žensk, pri čemer jih je bilo 76 % zelo nizko kvalificiranih in usposobljenih, zato so le težko našle drugo zaposlitev.

(54)

Španski organi so poudarili, da so države članice na podlagi člena 137(1) in člena 4 Pogodbe ES v zadevah socialne varnosti samostojne.

(55)

Do 1. januarja 2008 je bilo v shemo vključenih 6 313 delavcev v 2 015 podjetjih, kar pomeni 16,6 % podjetij in 4,5 % delavcev v sektorju. Koristi od ukrepa za le enega delavca je imelo 56 % podjetij, ki so prejela pomoč, za 2, 3 ali 4 delavce je imelo koristi 30 % podjetij, ki so prejela pomoč, za 5 do 30 delavcev pa je imelo koristi 13 % podjetij, ki so prejela pomoč; koristi od ukrepa za več kot 30 delavcev je imel le 1 % podjetij, ki so prejela pomoč. Subvencijo, nižjo od 500 EUR, je prejelo 1 428 podjetij. Proračun za ta ukrep je bil 15 milijonov EUR na leto. Povprečna pomoč na delavca, starega 55 do 58 let, je bila 151 EUR/mesec, kar pomeni intenzivnost 8,3 % stroškov dela. Pomoč za delavce, stare 59 let, je znašala 44 EUR/mesec, tj. 2,6 % stroškov dela. Do tega ukrepa je bilo upravičenih le 5,2 % delavcev v sektorju. Povprečen učinek za podjetje je bil 0,3 % stroškov dela.

(56)

Ta ukrep kljub svojemu imenu ni bil namenjen ohranjanju delovnih mest, ampak je bil nadomestna možnost za predčasno upokojitev. Poleg tega so španski organi navedli, da je bil znesek v višini 151 EUR/mesec dovolj velika spodbuda, da je oseba ostala zaposlena, namesto da bi jo najeli in je ne bi prijavili.

(57)

Ta ukrep se je lahko uporabljal za industrijo sintetičnih vlaken, če je podjetje glavno dejavnost izvajalo v tekstilnem sektorju in je bilo vključeno v pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za tekstilni in oblačilni sektor in ne za kemično industrijo. Zato je bila možnost, da bi koristi od ukrepa imeli ti proizvajalci sintetičnih vlaken, zelo majhna.

(58)

Španski organi so z dopisom z dne 17. septembra 2008 potrdili, da je bil to splošen ukrep in da podjetjem v tekstilnem sektorju ni bil odobren odlog plačila davkov v skladu z načrtom za tekstilno industrijo.

(59)

Španski organi so se 21. oktobra 2008 strinjali, da bi se zahteva tekstilnega ali oblačilnega podjetja glede oprostitve plačila zavarovanja za odlog plačila davkov obravnavala na podlagi splošne zakonodaje in ne na podlagi načrta za tekstilno industrijo, pri čemer takšna zahteva ni verjetna.

(60)

Španski organi so se zavezali, da bodo upoštevali zakonodajo Skupnosti o združevanju ukrepov de minimis.

(61)

Komisija je prejela pripombe dveh strank, ki sta želeli ostati anonimni.

(62)

V prvem sklopu pripomb je bila sektorska državna pomoč za tekstilno industrijo zavrnjena, ker je izkrivljala konkurenco. Avtorji so podprli pristop Komisije iz odločitve o sprožitvi postopka in poudarili, da načrt za tekstilno industrijo ne določa omejitev za subvencije, ki jih je lahko prejelo posamezno podjetje. Utemeljitve španskih organov so bile nezadostne. Pomoč za raziskave in razvoj je bila koristna, vendar bi morala biti omejena na MSP. Avtorji so menili, da je treba državno pomoč za neopredmetena sredstva zavrniti, ker jo je mogoče preveč preprosto zlorabiti. Čeprav so bili ukrepi usposabljanja za odpuščene delavce koristni, bi 80-odstotno znižanje prispevkov za socialno varnost imelo za delavce le posredno korist in ni bilo sprejemljivo. Če bi tekstilna podjetja imela več prednosti glede obročnega plačevanja dolgovanih prispevkov za socialno varnost kot drugi sektorji, bi to bila nezakonita državna pomoč.

(63)

Druge pripombe so bile povezane z zelo nizkimi cenami podjetja Geotexan na španskem trgu, kar bi lahko bila posledica izvajanja španskega načrta za tekstilno industrijo.

(64)

Španski organi so navedli, da Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ukrepov ni opredelila kot državno pomoč, ampak je to možnost le omenila. Poleg tega je Španija odgovorila, da se je subvencija za usposabljanje za podjetja s 50–249 delavci povečala za 20 % in ne za 80 %. Intenzivnost je bila v skladu z omejitvami iz člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (22). Poleg tega je bil prejemnik ukrepa usposabljanja delavec, ki je lahko ostal v podjetju ali nadgradil usposabljanje, da bi lahko poiskal novo zaposlitev.

(65)

V zvezi z drugo pripombo so španski organi navedli, da so bile trditve predložene pozno in da niso bili zagotovljeni dokazi. Namen načrta za tekstilno industrijo ni bil prednostno obravnavati položaj posameznega podjetja, ampak prilagoditi podjetja v tem sektorju liberalizaciji trga. V zvezi z izrecno omejenim podjetjem Geotexan je bilo navedeno, da je bilo ustanovljeno leta 2004. V skladu z merili upravičenosti za ohranjanje delovnih mest starejših delavcev so morali ti delavci delati v podjetju več kot pet let, kar v tem primeru ni bilo možno. O tem, da je Geotexan imel koristi od ukrepov pomoči za usposabljanje, ni podatkov. V vsakem primeru bi podjetje prejelo subvencijo v višini 970 EUR na leto, kar ne bi odločilno vplivalo na razvoj agresivne cenovne politike.

(66)

Pripombe niso vsebovale novih pravnih dejstev ali podlage, pri čemer so bile splošne in niso bile utemeljene z dokazi. Zato se jih ne sme upoštevati.

(67)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(68)

Po navedbah španskih organov se ukrep 3 ni uporabljal: subvencionirana obrestna mera v višini 0,5 % ni bila dodeljena in financiranje je temeljilo na normalnih tržnih pogojih. Komisija je španske organe zaprosila za informacije o obrestnih merah, ki so bile desetim prejemnikom dejansko dodeljene. Španski organi so odgovorili 13. marca 2009. Obrestna mera je bila nižja od najnižje referenčne obrestne mere le v dveh primerih (posojilo v višini 300 000 EUR in posojilo v višini 100 000 EUR z obrestno mero 4,114 % leta 2007, kadar je bila najnižja referenčna obrestna mera 4,62 %). Glede na neznatno razliko med obrestnima merama Komisija ugotavlja, da bi bila državna pomoč tako nizka, da bi bila pod pragom de minimis. Španski organi so se zavezali, da tega ukrepa do izteka načrta ne bodo uporabljali. Glede na to Komisija ugotavlja, da je bil znesek pomoči pod pragom de minimis in da ni šlo za vprašanje državne pomoči.

(69)

V zvezi z ukrepoma 4 in 5 so španski organi navedli, da ju zajema Uredba Komisije o pomoči de minimis, zato nista pomenila državne pomoči. Glede na to mora Komisija preučiti, ali so bili izpolnjeni pogoji iz Uredbe de minimis.

(70)

V zvezi z ukrepom 4 so španski organi predložili dokaze, da so v preteklosti upoštevali Uredbo de minimis, in so se zavezali, da bodo tako ravnali tudi v prihodnosti. Poleg tega so zagotovili, da od 1. julija 2008 upoštevajo novo sporočilo o referenčnih obrestnih merah.

(71)

V zvezi z ukrepom 5 Uredba de minimis izključuje pomoč za spodbujanje izvoza. Na splošno je izvozna pomoč opredeljena v členu 1(d) kot „pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo“. V uvodni izjavi 6 Uredbe de minimis je dodatno pojasnjeno, da „pomoč za stroške, povezane s sodelovanjem na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem tržišču, ponavadi ne predstavlja izvozne pomoči“. Če je pomoč dodeljena za skupinsko sodelovanje na sejmih, je zato zajeta z Uredbo de minimis (23). Španski organi so z dopisom z dne 30. maja 2008 potrdili, da je bil ukrep namenjen spodbujanju podjetij, ki do zdaj niso izvažala, da se udeležijo mednarodnih sejmov. Zato je izpolnjeval ta pogoj. Pomoč za vzpostavitev informacijske infrastrukture s spletnimi portali ni izvozna pomoč, zato se zanjo uporablja Uredba de minimis. Zagotavljanje svetovalnih storitev za spodbujanje izvoznih možnosti podjetij je zajeto z Uredbo de minimis, zato ni vključeno v opredelitev izvozne pomoči.

(72)

Kljub temu je Komisija še vedno imela pomisleke, ali so španski organi v preteklosti upoštevali Uredbo de minimis. Zato je španske organe pozvala, da na podlagi člena 3(3) Uredbe de minimis dokažejo, da je bila v zvezi z ukrepoma 4 in 5 ta uredba v preteklosti upoštevana. Poleg tega je Komisija španske organe pozvala, da se zavežejo k upoštevanju Uredbe v prihodnosti v skladu s členom 3(1). To je pomenilo, da je bila zgornja meja v višini 200 000 EUR na podjetje upoštevana v vseh treh davčnih letih, zlasti v zvezi z možnim združevanjem z drugimi ukrepi iz načrta za tekstilno industrijo na podlagi enakih upravičenih stroškov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 47, so španski organi predložili dokaze, da so v preteklosti upoštevali Uredbo de minimis, in so se zavezali, da jo bodo upoštevali tudi v prihodnosti. Zato ukrepa 4 in 5 ne pomenita državne pomoči.

(73)

Ukrep 8 je splošni ukrep, ki ga določa španska zakonodaja in ki po navedbah španskih organov ni bil nikoli uporabljen v skladu z načrtom za tekstilno industrijo. Če bi podjetje v prihodnosti zahtevalo odlog plačila davkov, so se španski organi zavezali, da ne bodo uporabili tega ukrepa, ampak splošna pravila. Ker ukrep 8 ni bil uporabljen, s tem ni povezana državna pomoč.

(74)

Ukrepi 1, 2, 6 in 7 so bili dodeljeni iz državnih sredstev. Zdi se, da ti ukrepi zagotavljajo podjetjem iz tekstilnega in oblačilnega sektorja boljšo selektivno prednost kot pogoji, ki se uporabljajo v skladu s splošnimi pravili, zato dajejo navedenim podjetjem prednost. V tekstilnem in oblačilnem sektorju je trgovina zelo obsežna, zato bi lahko ukrepi prizadeli trgovino med državami članicami. Zato ti ukrepi pomenijo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe.

(75)

V zvezi z ukrepom 1 je Komisija ugotovila, da se odobrena shema pomoči N 415/2004 uporablja le za velika podjetja in upravičene raziskovalne in razvojne dejavnosti: stroške dela, ustrezne instrumente in opremo, stroške zunanjega svetovanja, operativne stroške in dodatne splošne stroške, ki nastanejo zaradi raziskovalne dejavnosti. Proračun je bil 16 milijonov EUR v obliki donacij in 74,45 milijona EUR v obliki subvencioniranih posojil.

(76)

V načrtu za tekstilno industrijo so bili kot upravičeni projekti za velika podjetja opredeljeni: raziskovalni in razvojni projekti, projekti za razširjanje rezultatov raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter projekti za pripravo in razvoj sporazumov o sodelovanju med podjetji. Proračun je bil 12,5 milijona EUR v obliki donacij in 51 milijonov EUR v obliki subvencioniranih posojil.

(77)

Španski organi so 13. januarja 2008 ponovno potrdili, da bodo upoštevali pogoje, opredeljene za shemo. Glede na to Komisija ugotavlja, da ukrep 1 za velika podjetja izpolnjuje merila iz sheme.

(78)

V zvezi z ukrepom 1 za MSP, ki so v skladu z načrtom za tekstilno industrijo glavni element ukrepa 1, so španski organi pojasnili, da ga bo zajemala shema pomoči XS 50/2005. Cilji sheme XS 50/2005 so pospeševanje raziskovalnih projektov za MSP, okrepitev sodelovanja med MSP in raziskovalnimi subjekti ter razširjanje rezultatov raziskav. Podobno kot prejšnja shema tudi ta zajema stroške dela, ustrezne instrumente in opremo, stroške zunanjega svetovanja, operativne stroške in dodatne splošne stroške, ki nastanejo zaradi raziskovalne dejavnosti, naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter svetovalne storitve. Letni proračun je bil 22 milijonov EUR v obliki donacij in subvencioniranih posojil.

(79)

Upravičeni projekti iz načrta za tekstilno industrijo so bili raziskovalni in razvojni projekti, naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, katerih namen je bil vključitev napredne tehnologije v njihove proizvodne postopke, projekti za razširjanje rezultatov raziskovalnih in razvojnih dejavnosti ter projekti za pripravo in razvoj sporazumov o sodelovanju med podjetji.

(80)

Komisija meni, da ukrep 1, ki se uporablja za MSP, izpolnjuje merila iz že odobrene sheme pomoči N 415/2004 in sheme pomoči XS 50/2005.

(81)

Ukrep 2 je temeljil na odobreni shemi pomoči N 101/2005, ki je trajala od junija do 1. novembra 2006. Cilj te sheme je bil spodbuditi prestrukturiranje nazadujočih industrijskih območij v regijah prejemnicah pomoči. V shemo so se lahko vključila vsa industrijska podjetja, ki so vlagala v regije prejemnice pomoči, razen premogovništva, jeklarstva in sektorja sintetičnih vlaken. Pomoč je bilo treba izplačati v obliki brezobrestnih posojil z največ 10-letnim trajanjem, vključno s 5-letnim obdobjem odloga. Načrtovani proračun je bil 400 milijonov EUR.

(82)

Načrt za tekstilno industrijo izpolnjuje osnovna merila, razen za brezobrestna posojila. Ta posojila so trajala največ 15 let s 5-letnim obdobjem odloga namesto največ 10 let, kot je opredeljeno v točki 11 sheme. Potem ko je Komisija to točko preučila, jo mora sprejeti, ker je v poglavju I 7.2 Odredbe ITC/3098/2006 navedeno, da je najdaljše trajanje 10 let z dodatnim 5-letnim obdobjem odloga. Zato Komisija ugotavlja, da ukrep 2 izpolnjuje merila iz sheme.

(83)

Španski organi so 3. julija 2006 shemo ponovno priglasili, da bi jo uskladili z novimi smernicami o regionalni pomoči (24) (N 430/2007), pri čemer so jo 26. januarja 2007 preklicali, da bi jo pripravili na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (25). Shema XR/70/2007 je bila sprejeta 20. marca 2007.

(84)

V skladu z Odredbo ITC/3098/2006 in Odredbo ITC/643/2007 so upravičeni projekti vključevali: tehnično infrastrukturo, ustanovitev tehnoloških parkov, prenos strokovnega znanja in izkušenj, okrepitev in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, vzpostavitev novih industrijskih dejavnosti, razvoj zrelih sektorjev ter vzpostavitev in širitev sektorjev v vzponu. Industrija sintetičnih vlaken ni bila upravičena in ukrep se je štel kot začetna naložba.

(85)

Zato Komisija meni, da ukrep 2 izpolnjuje merila iz odobrenih shem pomoči N 101/2005 in XR/70/2007.

(86)

Poleg tega so se španski organi zavezali, da ukrepov ne bodo uporabljali po prenehanju veljavnosti shem, na katerih temeljijo. Zato Komisija meni, da sta bila ukrepa 1 in 2 zajeta z navedenima shemama, zato morata pomeniti združljivo pomoč.

(87)

Komisija meni, da ta ukrep o posebnem usposabljanju ni zajet z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (26) ali prejšnjo Uredbo o pomoči za usposabljanje, ker ukrep ni povezan z „novim zaposlovanjem“ in imajo koristi od njega tudi velika podjetja.

(88)

Zato ga mora Komisija oceniti neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe. V skladu s tem se lahko pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti šteje za združljivo s skupnim trgom, kadar ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(89)

Komisija bo ocenila združljivost ukrepa 6 po analogiji (27) z Uredbo o pomoči za usposabljanje med letom 2006 in 1. avgustom 2008 in z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah od 29. avgusta 2008 do 31. decembra 2008.

(90)

Intenzivnost pomoči za posebno usposabljanje je bila 19,96 % za MSP in 20 % za velika podjetja. Ta intenzivnost pomoči je znatno nižja od praga 35 %, ki ga Uredba o pomoči za usposabljanje določa za uporabo pomoči za usposabljanje, in praga 25 % iz člena 39 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(91)

Poleg tega se zneski skoraj ne razlikujejo od splošnih pravil. Povečanje je odvisno od števila zaposlenih in prispevka, ki je bil prejšnje leto plačan v sistem za socialno varnost. Pogoji upravičenosti do ukrepa so bili zelo restriktivni, ker so morala podjetja pripraviti načrt, ki ga je moral potrditi Skupni odbor (glejte uvodno izjavo 24).

(92)

Španski organi so 20. februarja 2009 potrdili, da je bil dodatni spodbujevalni učinek za velika podjetja v skladu s členom 8(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah upoštevan že v odstavku I. 1.A c) načrta za tekstilno industrijo. V skladu s tem so morala podjetja, ki so zaprosila za pomoč, javnemu zavodu za zaposlovanje predložiti načrt preusposabljanja, v katerem so bili natančno opredeljeni cilji zaposlovanja in posebni ukrepi. Javni zavod za zaposlovanje je preveril, ali je izpolnjena ena ali več zahtev iz navedenega člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Ta načrt je vključeval dokument, v katerem so bili navedeni cilji glede produktivnosti in ohranitve delovnih mest ter obseg zadevne naložbe. Poleg tega je Skupni odbor izdal poročilo o načrtu preusposabljanja, ki ga je predložilo vsako podjetje ali skupina. Na podlagi informacij iz načrta in poročila, ki so ga predložili industrijski observatoriji, je država članica preverila, ali so merila za spodbujevalni učinek za velika podjetja izpolnjena.

(93)

Komisija ugotavlja, da je vpliv pomoči na konkurenco in trgovino zelo omejen. Zato Komisija meni, da ukrep ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato Komisija meni, da je ta ukrep združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(94)

Tudi ukrep 7 je dodeljen iz državnih sredstev in domnevno daje prednost sektorju. V zvezi z združljivostjo se zdi, da ga ne zajema v celoti člen 15 Uredbe (ES) št. 800/2008 (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ali Uredba Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (28), ker je 37 podjetij od skupaj 11 544 podjetij, ki so bila leta 2007 dejavna v tem sektorju, velikih podjetij in ukrep ni povezan z novim zaposlovanjem. Zato je ta ukrep ocenjen na podlagi člena 87(3)(c) (29).

(95)

Državna pomoč v obliki subvencij plače, ki naj bi prispevala k večjemu povpraševanju po prikrajšanih delavcih, „lahko dodatno spodbudi podjetja k večjemu zaposlovanju te kategorije delavcev“. Zadevni delavci spadajo v kategorijo prikrajšanih delavcev, ker so starejši od 50 let. 76 % delavcev, starih 55 do 59 let, je bilo nizko kvalificiranih in usposobljenih, kar bi oteževalo njihov prehod v druge sektorje, če bi bili odpuščeni. V zvezi s številom zadevnih delavcev je ugotovljeno, da je bilo od 123 574 delavcev v sektorju leta 2008 le 10 215 delavcev starih 55 do 59 let, pri čemer jih je le 6 700 delalo v podjetju več kot 5 let in so imeli pogodbe za nedoločen čas. To pomeni 5,2 % vseh delavcev v sektorju, pri čemer je bila intenzivnost ukrepa na podjetje ocenjena na 0,3 % njegovih stroškov dela, kar je znatno pod pragom 50 % upravičenih stroškov iz člena 40 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Poleg tega je bil učinek ukrepa majhen, ker je bil povezan zlasti (74 %) z mikropodjetji in je bil znesek pomoči zelo majhen (0,3 % stroškov dela). Čeprav je bil finančni učinek za podjetje zelo majhen, je po navedbah španskih organov pomenil spodbudo za ohranitev delovnih mest zadevnih delavcev za nekaj let, namesto da bi jih odpustili ali zaposlili brez prijave. Zato se zdi, da je pomoč potrebna, sorazmerna in ustrezno usmerjena v starostno skupino prikrajšanih delavcev.

(96)

V zvezi z negativnimi učinki pomoči je treba opozoriti, da je ukrep namenjen le tekstilnemu in oblačilnemu sektorju, tj. nazadujoči industriji s 40-odstotno stopnjo izgube delovnih mest od leta 2001.

(97)

Po preučitvi pozitivnih in negativnih učinkov je ugotovljeno, da je imela pomoč pozitivne učinke, ker je podjetja, zlasti mikropodjetja, spodbujala k nadaljnjemu zaposlovanju delavcev, starejših od 55 let (namesto neregistriranega zaposlovanja), do starosti 60 let, medtem ko je bilo izkrivljanje konkurence zaradi zelo majhnega zneska pomoči verjetno omejeno.

(98)

Zato je ukrep 7 združljiv s skupnim trgom in v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe –