4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/1

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/3

(1)

Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)

Snov gamitromicin je vključena v Prilogo III k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za govedo za ciljna tkiva maščoba, jetra in ledvice, razen za živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. Začasne najvišje mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za to snov iz navedene priloge bodo prenehale veljati 1. julija 2009. Po predložitvi in ocenitvi dodatnih podatkov je Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo priporočil, da je treba MRL za gamitromicin dokončno določiti in nato vključiti v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za maščobo, jetra in ledvice goveda, razen za živali, katerih mleko je namenjeno prehrani ljudi.

(3)

Zato je treba Uredbo (EGS) št. 2377/90 ustrezno spremeniti.

(4)

Državam članicam je treba pred začetkom veljavnosti te uredbe omogočiti ustrezno obdobje, v katerem lahko po potrebi prilagodijo dovoljenja za dajanje v promet zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/5

(1)

Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)

Snov diklofenak je vključena v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za mišice, maščobo, jetra ter ledvice goveda, razen za živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo je prejel zahtevek, naj prouči, ali je treba obstoječi vnos za diklofenak za govedo v navedeni prilogi razširiti, da bi vključeval najvišje mejne vrednosti ostankov, ki veljajo za mleko. Po proučitvi zahtevka je primerno spremeniti obstoječi vnos za diklofenak v Prilogi I za govedo, tako da se vključijo določene najvišje mejne vrednosti ostankov, ki veljajo za mleko.

(3)

Zato je treba Uredbo (EGS) št. 2377/90 ustrezno spremeniti.

(4)

Državam članicam je treba pred začetkom veljavnosti te uredbe omogočiti ustrezno obdobje, v katerem lahko po potrebi prilagodijo dovoljenja za dajanje v promet zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/7

(1)

V skladu s členom 6(2) in ob uporabi člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo označbe „Aceto Balsamico di Modena“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Nemčija, Grčija in Francija so v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjale. Ti ugovori so se na podlagi točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 7(3) navedene uredbe šteli za dopustne.

(3)

Izjava o ugovoru Nemčije zadeva zlasti bojazen, da bi registracija zaščitene geografske označbe „Aceto Balsamico di Modena“ ogrozila obstoj proizvodov, ki so vsaj že pet let zakonito na trgu in trženi pod označbama Balsamessig/Aceto balsamico, kot tudi generične značilnosti, povezane z navedenima označbama. Nemčija je tudi poudarila pomanjkanje jasnosti glede faz proizvodnje, ki jih je treba izvajati na območju porekla.

(4)

Izjava o ugovoru Francije se sklicuje zlasti na dejstvo, da „Aceto Balsamico di Modena“ ne bi imel lastnega slovesa, ki bi se razlikoval od slovesa izdelka „Aceto balsamico tradizionale di Modena“, ki je že registriran kot zaščitena označba porekla v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 813/2000 (3). Francija meni, da bi lahko prišlo do zavajanja potrošnikov glede narave in porekla zadevnega proizvoda.

(5)

Grčija je poudarila pomembnost proizvodnje balzamičnega kisa na svojem ozemlju, ki se trži med drugim pod imeni „balsamico“ ali „balsamon“, in negativen vpliv, ki bi ga imela registracija označbe „Aceto Balsamico di Modena“ na obstoj proizvodov, ki so zakonito na trgu vsaj že pet let. Poleg tega Grčija vztraja, da so izrazi „aceto balsamico“, „balsamic“ itd. generični.

(6)

Komisija je s pismom z dne 4. marca 2008 zadevne države članice pozvala, da se sporazumejo v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(7)

Ker v predvidenem roku med Francijo, Nemčijo, Grčijo in Italijo do sporazuma ni prišlo, mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 sprejeti odločitev.

(8)

Komisija je zaprosila za mnenje znanstvenega odbora za označbe porekla, geografske označbe in certifikate posebnega značaja, ustanovljenega s Sklepom Komisije 93/53/ES (4), o tem, ali so pogoji za registracijo izpolnjeni. Odbor je v svojem enoglasno sprejetem mnenju z dne 6. marca 2006 menil, da ima označba „Aceto Balsamico di Modena“ nesporen sloves na nacionalnem trgu kot tudi na zunanjih trgih, o čemer priča njena pogosta uporaba v številnih kuhinjskih receptih številnih držav članic, pogosta prisotnost na internetu, v tisku ali medijih. „Aceto Balsamico di Modena“ torej izpolnjuje pogoj, ki je neločljivo povezan s posebnim slovesom proizvoda, ki ustreza tej označbi. Odbor je opozoril na dejstvo, da sta oba proizvoda na trgu že stoletja. Odbor je poleg tega ugotovil, da sta „Aceto Balsamico di Modena“ in „Aceto balsamico tradizionale di Modena“ različna proizvoda glede na njune značilnosti, njune stalne uporabnike, uporabo, način distribucije, predstavitev in ceno, s čimer pa je zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev in tudi preprečeno zavajanje potrošnikov. Komisija te ugotovitve v celoti potrjuje.

(9)

Za okrepitev razlikovanja med navedenima proizvodoma, je bilo določeno, da se v splošno prepoved uporabe oznak vključijo številčne oznake, razen tistih, ki so izrecno določene v specifikaciji. Poleg tega so se pri specifikaciji označbe „Aceto Balsamico di Modena“ uvedle manjše spremembe, da bi se preprečile morebitne dvoumnosti.

(10)

Zdi se, da Nemčija in Grčija v svojih ugovorih glede generičnih značilnosti označbe, predlagane za registracijo, dejansko nista upoštevali navedene označbe v celoti, in sicer „Aceto Balsamico di Modena“, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze „aceto“, „balsamico“ in „aceto balsamico“ ali prevode teh izrazov. Vendar je zaščita podeljena sestavljeni označbi „Aceto Balsamico di Modena“. Posamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se lahko uporabljajo na ozemlju Skupnosti ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu Skupnosti.

(11)

Glede na to je treba označbo „Aceto Balsamico di Modena“ vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in označbe porekla –

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/12

(1)

Svet se je v sklepih, sprejetih na zasedanju o ekonomskih in finančnih zadevah 28. novembra 2006, strinjal z oblikovanjem strategije boja proti davčnim goljufijam, ki bi se izvajala na ravni Skupnosti, zlasti za davčne goljufije na področju posrednega obdavčenja, da bi se s tem dopolnjevala nacionalna prizadevanja.

(2)

Nekateri ukrepi, o katerih se je razpravljalo v zvezi s tem, zahtevajo spremembo Direktive Sveta 2006/112/ES (3).

(3)

Uvoz blaga je oproščen davka na dodano vrednost (DDV), če uvozu sledi dobava ali prenos tega blaga davčnemu zavezancu v drugi državi članici. Pogoje, pod katerimi se prizna oprostitev, določijo države članice. Vendar izkušnje kažejo, da trgovci izkoriščajo razlike v uporabi, da bi se izognili plačilu DDV za blago, uvoženo v teh razmerah.

(4)

Za preprečevanje takšnega izkoriščanja je treba za določene transakcije na ravni Skupnosti določiti sveženj minimalnih pogojev, pod katerimi se ta oprostitev uporablja.

(5)

Ker zaradi navedenih razlogov ciljev te direktive, in sicer obravnavanje vprašanja utaje DDV, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(6)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (4) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(7)

Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti za plačilo vključuje blago, ki ga oborožene sile države članice Severnoatlantske zveze rabijo za svoje potrebe ali potrebe svojega spremnega civilnega osebja in ga niso kupile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav članic, če pri uvozu tega blaga ne bi bile upravičene do oprostitve iz točke (h) člena 143(1).“;

2.

v členu 140 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

člen 143 se spremeni:

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/14

(1)

Upravni odbor Skupnega podjetja „Čisto nebo“ je odobril in predložil osnutek spremembe, ki odstavek 4 člena 23 Priloge I k Uredbi (ES) št. 71/2008 nadomesti z drugim besedilom in tako omogoči, da se v sporazumu o dodelitvi sredstev pravice dostopa ne določijo samo za raziskave, ampak tudi za komercialno uporabo.

(2)

Ta sprememba, ki ne vpliva na bistvene elemente statutov „Čistega neba“, je upravičena in v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 71/2008, zato mora politika pravic intelektualne lastnine Skupnega podjetja „Čisto nebo“ temeljiti na načelih iz Uredbe (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2), v kateri pravice dostopa za uporabo vključujejo tudi komercialno uporabo, ter spodbujati ne samo ustvarjanje, ampak tudi izkoriščanje znanja (glej uvodno izjavo 29 in člen 23(2) Priloge I k Uredbi (ES) št. 71/2008) –

Clean Sky Joint Undertaking

c/o Liam Breslin

European Commission – DG RTD

Clean Sky Joint Undertaking Interim Executive Director

CDMA 04/166

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/16

(1)

Prvi pododstavek člena 16(2) Direktive 98/8/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) določa, da Komisija začne desetletni program dela za sistematično preučevanje vseh aktivnih snovi, ki so že v prometu, 14. maja 2000 (v nadaljnjem besedilu: program ponovnega preverjanja).

(2)

Ugotovljeno je bilo, da je bil malation (ES št. 204-497-7; CAS št. 121-75-5) kot aktivna snov biocidnih pripravkov za druge namene, kot so navedeni v členu 2(2)(c) in (d) Direktive, dosegljiv na trgu pred 14. majem 2000.

(3)

Ker za utemeljitev vključitve malationa v Prilogo I, IA ali IB Direktive v roku iz dela B Priloge V Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 (2) ni bila predložena popolna dokumentacija, je Komisija z Odločbo 2007/565/ES (3) odločila, da se malationa ne vključi v Priloge I, IA ali IB Direktive. V skladu s členom 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (4) se biocidni pripravki, ki vsebujejo malation, ne smejo več dajati v promet.

(4)

Člen 15(1) Direktive določa pogoje, po katerih lahko država članica začasno dovoli za obdobje, ki ni daljše od 120 dni, dajanje biocidnih pripravkov, ki niso skladni z določbami Direktive, v promet. Tako začasno dovoljenje je lahko izdano samo za omejeno in nadzorovano uporabo, če se tak ukrep zdi potreben zaradi nepredvidene nevarnosti, ki je ni mogoče obvladati z drugimi sredstvi. V tem primeru zadevna država članica o ukrepu takoj obvesti ostale države članice in Komisijo, ter ga utemelji. Začasne ukrepe se lahko z odločitvijo po postopku upravljanja iz člena 28(2) Direktive podaljša.

(5)

Francija je Komisijo in ostale države članice obvestila o svoji odločitvi z dne 27. februarja 2009, da začasno dovoli dajanje biocidnih pripravkov, ki vsebujejo malation, v promet za vrsto izdelkov 18 iz Priloge V Direktive 98/8/ES (insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev). Dovoljenje je bilo izdano za obdobje 120 dni, začenši s 3. marcem 2009, ter je veljavno samo nadzor nad prenašalci bolezni, ki ga izvajajo javni izvajalci v departmaju Francoska Gvajana. Po podatkih, ki jih je predložila Francija, je bilo treba začasno dovoliti dajanje izdelkov, ki vsebujejo malation, v promet zaradi hitro razvijajoče epidemije denge v Francoski Gvajani. Lokalne oblasti niso imele na razpolago drugih učinkovitih insekticidnih pripravkov za široko uporabo proti odraslim komarjem.

(6)

Francija je 28. aprila 2009 na Komisijo podala zahtevo za odločitev, da se ukrep podaljša ali ponovi v skladu s členom 15(1) Direktive 98/8/ES. Zahteva je bila podana na podlagi tveganja, da po izteku veljavnosti prvotnega dovoljenja 1. julija 2009 v Francoski Gvajani še vedno ne bi bilo nobenih drugih primernih proizvodov za nadzor nad komarji prenašalci.

(7)

Glede na pomembnost epidemije denge v francoskem prekomorskem departmaju Gvajana in glede na to, da v omenjenem departmaju drugih insekticidnih pripravkov razen malationa ni na voljo ter zaradi tveganja, da ob prenehanju veljavnosti začasnega dovoljenja, ki ga je izdala Francija, ne bi bilo na voljo drugih pripravkov, je primerno Franciji dovoliti podaljšanje začasnega dovoljenja, dokler ne bodo na voljo drugi insekticidni pripravki, vendar največ do 1. novembra 2009.

(8)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(a)

tovrstni biocidni pripravki se uporabljajo samo pod nadzorom javnih organov;

(b)

Tovrstni biocidni pripravki se uporabljajo samo dokler v Francoski Gvajani ni na voljo drugih primernih biocidnih pripravkov, ki izpolnjujejo zahteve iz določb Direktive 98/8/ES.

4.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/18

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta ESCB lahko nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju: NCB), in Evropska centralna banka (ECB) (v nadaljevanju skupaj poimenovane: centralne banke Eurosistema) posredujejo na finančnih trgih med drugim z dokončnimi nakupi in prodajami tržnih instrumentov.

(2)

Dne 7. maja 2009 in za tem 4. junija 2009 je Svet ECB sklenil, da je glede na trenutne izjemne okoliščine, ki prevladujejo na trgu, treba začeti izvajati program (v nadaljevanju: program nakupa kritih obveznic ali program), po katerem bi lahko NCB in izjemoma ECB v neposrednem stiku z nasprotnimi strankami v skladu z dodeljenimi jim deleži opravljale dokončne nakupe primernih kritih obveznic. Centralne banke Eurosistema nameravajo izvajati program nakupa kritih obveznic postopoma, ob upoštevanju razmer na trgu in potreb denarne politike Eurosistema. Cilji teh nakupov so prispevati k: (a) nadaljnjemu zniževanju obrestnih mer denarnega trga; (b) izboljšanju pogojev financiranja za banke in podjetja; (c) spodbujanju kreditnih institucij, da kreditiranje svojih komitentov ohranijo na sedanji ravni ali ga povečajo; in (d) izboljšanju likvidnosti v pomembnih segmentih trga zasebnih dolžniških vrednostnih papirjev.

(3)

Kot del enotne denarne politike bi se morali dokončni nakupi primernih kritih obveznic s strani centralnih bank Eurosistema po programu opravljati enotno, v skladu s pogoji iz tega sklepa –

1.

So bodisi (i) krite obveznice, izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) Direktive UCITS (2) (v nadaljevanju: krite obveznice, skladne z Direktivo UCITS), bodisi (ii) strukturirane krite obveznice, za katere centralna banka Eurosistema po svoji lastni presoji šteje, da nudijo podobna varovala kot krite obveznice, skladne z Direktivo UCITS.

2.

Velikost vsake od izdaj kritih obveznic praviloma ne sme biti manjša od 500 milijonov EUR. V posebnih primerih se centralna banka Eurosistema lahko odloči, da bo opravila dokončni nakup kritih obveznic, katerih velikost izdaje je manjša od 500 milijonov EUR, pod pogojem, da velikost izdaje ni manjša od 100 milijonov EUR, če se po lastni presoji odloči, da tak nakup zahtevajo posebne okoliščine na trgu ali razlogi z vidika obvladovanja tveganj.

3.

Izdaja kritih obveznic mora biti praviloma ocenjena z bonitetno oceno najmanj „AA“ ali s tej oceni enakovredno oceno, ki jo dodeli vsaj ena od največjih bonitetnih agencij.

4.

Če je izdajatelj kritih obveznic subjekt (razen kreditnih institucij), ustanovljen v euroobmočju, veljata pogoja, (i) da tak subjekt izdaja samo krite obveznice in (ii) da za krite obveznice zadevni centralni banki Eurosistema v zadostni meri jamči kreditna institucija, ustanovljena v euroobmočju, oziroma, alternativno, da imajo krite obveznice podobna varovala, ki izpolnjujejo zahteve zadevne centralne banke Eurosistema.

5.

Krite obveznice morajo biti izdane v skladu z zakonodajo, ki ureja krite obveznice, veljavno v državi članici euroobmočja. V primeru strukturiranih kritih obveznic mora biti pravo, ki ureja dokumentacijo kritih obveznic, pravo države članice euroobmočja.