13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/3

(1)

V členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 639/2003 (2) je skladnost z zakonodajo Skupnosti o zaščiti živali med prevozom navedena kot pogoj za izplačilo izvoznih nadomestil.

(2)

V skladu s sodbama Sodišča Evropskih skupnosti z dne 17. januarja 2008 v združenih zadevah C-37/06 in C-58/06 ter z dne 13. marca 2008 v zadevi C-96/06 je treba razjasniti povezavo med Uredbo Komisije (ES) št. 639/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (3).

(3)

Pravila o dobrem počutju živali iz Uredbe (ES) št. 1/2005, ki se nanašajo na udeležence, vpletene v prevoz živali, in ki imajo v primeru kršitve za posledico zavrnitev nadomestila zaradi zadevne kršitve, morajo biti jasno določena. V tem okviru so členi 2 in 3 ter 4 do 9 Uredbe (ES) št. 1/2005 in v njih navedene priloge namenjeni opredelitvi določb, ki se nanašajo na udeležence in ki so neposredno povezane s ciljem zaščite živali, druge določbe te uredbe pa se nanašajo na upravna pravila.

(4)

V členu 168 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in Uredbi (ES) št. 639/2003 je določeno, da je spoštovanje pravil o dobrem počutju živali pogoj za izplačilo izvoznih nadomestil. Zato mora biti jasno določeno, da, ne glede na primere višje sile, priznane s sodno prakso Sodišča, kršitev teh določb o dobrem počutju živali nima za posledico zmanjšanja ampak zavrnitev izvoznih nadomestil glede na število živali, za katere zahteve za dobro počutje niso bile upoštevane. Iz navedenih določb in iz pravil o dobrem počutju živali iz členov 2 in 3 ter 4 do 9 Uredbe (ES) št. 1/2005 in v njih navedenih prilog izhaja, da se nadomestilo za živali, za katere ta pravila o dobrem počutju niso bila upoštevana, zavrne ne glede na konkretno fizično stanje živali.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

Prvi pododstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„Plačilo izvoznih nadomestil za živo govedo pod oznako KN 0102 (v nadaljnjem besedilu: živali) v skladu s členom 168 Uredbe (ES) št. 1234/2007, se izvede, če so med prevozom živali do prvega kraja iztovarjanja v tretji državi končnega namembnega kraja upoštevane določbe členov 2 in 3 ter členov 4 do 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 (4) in v njih navedenih prilog ter določbe te uredbe.

2.

Prvi pododstavek odstavka 1 člena 5 se nadomesti z:

„Celotni znesek izvoznega nadomestila na žival, izračunan v skladu z drugim pododstavkom, ne bo izplačan za:

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/5

(1)

V skladu s členom 2 Direktive Komisije 2008/126/ES z dne 19. decembra 2008 o spremembi Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (2), morajo države članice prenesti Direktivo 2008/126/ES z veljavnostjo od 30. decembra 2008.

(2)

Direktiva 2008/126/ES ni bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije pred tem datumom zaradi tehničnih razlogov. Direktivo 2008/126/ES je zato treba spremeniti kar zadeva datum prenosa Direktive.

(3)

Da bi se izognili izkrivljanju konkurence in različnim nivojem varnosti, je treba spremembe Direktive 2006/87/ES začeti uporabljati čim hitreje. Po objavi Direktive 2008/126/ES z dne 31. januarja 2009, je treba določiti razumen rok za prenos navedene direktive.

(4)

Ukrep, predviden s to direktivo, je v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (3) –

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/6

(1)

Romunski kapitalski in finančni trg sta se pred kratkim znašla pod pritiskom, ki izraža svetovni gospodarski upad in vse večjo zaskrbljenost glede romunskega gospodarstva zaradi obsežnega zunanjega primanjkljaja in hitro rastočega javnega primanjkljaja. Povečali so se tudi pritiski na devizni tečaj, kar pomeni tveganje za stabilnost širšega bančnega sektorja.

(2)

Romunska vlada in Narodna banka Romunije (NBR) sta se odzvali tako, da sta razvili celovito strategijo za odločno uveljavljanje makroekonomskih politik in zmanjšanje pritiska na finančni trg ter to strategijo predstavili v pismu o nameri, ki ga je Komisija prejela 27. aprila 2009. Temelj gospodarskega programa je zmanjšanje fiskalnega primanjkljaja s 5,4 % BDP v letu 2008 na 5,1 % BDP v letu 2009 in pod 3 % BDP do leta 2011. Da se bo zagotovilo trajnostno doseganje manjših proračunskih primanjkljajev, bodo sprejeti ukrepi za izboljšanje proračunske strategije in postopka. Ta gospodarski program in zlasti fiskalni cilji se bodo upoštevali v vladnem proračunu in konvergenčnem programu.

(3)

Svet redno pregleduje gospodarske politike, ki jih izvaja Romunija, zlasti z letnimi pregledi posodobljene različice konvergenčnega programa Romunije in izvajanjem nacionalnega programa reform ter rednimi pregledi napredka Romunije v zvezi s konvergenčnim poročilom in letnim poročilom o napredku.

(4)

Pričakuje se, da bo zunanje financiranje še naprej pod precejšnjim pritiskom, ker stalnega primanjkljaja tekočega računa, ki se sicer zmanjšuje, hkrati s potrebo po obnovitvi precejšnjega dela kratko- in dolgoročnega dolga, nominiranega v tuji valuti, ne bo mogoče v celoti pokriti s tujimi neposrednimi naložbami ter drugimi prilivi na finančni in kapitalski račun v obdobju 2009–2011. Potrebe po zunanjem financiranju se za obdobje do prvega četrtletja leta 2011 ocenjujejo na približno 20 milijard EUR. Stopnja obnovitve tujih bank za njihovo izpostavljenost do Romunije se ocenjuje na 100 %, ko se bo dodelila vzajemna pomoč, kar je v skladu z zahtevano obveznostjo glavnih tujih bank, da ohranijo svojo izpostavljenost do Romunije (kot je potrjeno v njihovi skupni izjavi z dne 26. marca 2009), pri čemer se stopnja obnovitve za zunanji dolg podjetij do matičnih podjetij in zunanji dolg romunskih bank ocenjuje na 50 % za leto 2009. Za leti 2010 in 2011 se predvideva, da se bodo vse zapadle obveznosti do tujine obnovile po 100-odstotni stopnji v skladu s pričakovano stabilizacijo finančnega trga in začetkom ponovne rasti na glavnih romunskih izvoznih trgih. Poleg dovolj visokega cilja glede deviznih rezerv (v višini več kot 100 % kratkoročnega zunanjega dolga s preostalo zapadlostjo) so bile sprejete previdne predpostavke o drugih odlivih kapitala, kot so odlivi vlog vlagateljev s sedežem zunaj države, zmanjšanje komercialnih kreditov in odlivi portfeljskih naložb, da bi se tako v izračune vključila dodatna sredstva.

(5)

Romunski organi so EU in druge mednarodne finančne institucije zaprosili za precejšnjo finančno pomoč, da bi podprli vzdržnost plačilne bilance in dosegli raven mednarodnih deviznih rezerv, ki ustreza varnemu in skrbnemu poslovanju.

(6)

Plačilna bilanca v Romuniji je resno ogrožena, zato je upravičena nujna odobritev vzajemne pomoči Skupnosti. Poleg tega je zaradi nujnosti zadeve potrebno odobriti izjemo od roka šestih tednov iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti. –

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/8

(1)

Svet je z Odločbo 2009/458/ES (2) odločil o odobritvi vzajemne pomoči Romuniji.

(2)

Komisija, Mednarodni denarni sklad (MDS) in organi Romunije so kljub pričakovanemu izboljšanju stanja tekočega računa marca 2009 potrebe Romunije po zunanjem financiranju za obdobje do prvega četrtletja leta 2011 ocenili na 20 milijard EUR; glede na nedavni razvoj na finančnem trgu bi se lahko stanje kapitalskega in finančnega računa precej poslabšalo.

(3)

Primerno je, da Skupnost na podlagi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne pomoči za plačilne bilance držav članic, ki je bil uveden z Uredbo (ES) št. 332/2002, zagotovi Romuniji podporo v višini do 5 milijard EUR. To pomoč bi bilo treba zagotoviti v povezavi s posojilom MDS v višini 11,443 milijarde SDR (približno 12,95 milijarde EUR) na podlagi aranžmaja „stand-by“, ki naj bi bil odobren 6. maja 2009. Tudi Svetovna banka je potrdila, da bo Romuniji dodelila posojilo v višini milijarde EUR, poleg tega pa bosta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj skupaj zagotovila milijardo EUR dodatne pomoči.

(4)

Pomoč Skupnosti bi morala upravljati Komisija. Posebni pogoji gospodarske politike, o katerih so se dogovorili organi Romunije po posvetovanju z EFO, bi se določilo v memorandumu o soglasju. Podrobne finančne pogoje bi morala Komisija določiti v sporazumu o posojilu.

(5)

Komisija bi morala v rednih presledkih preverjati, ali so izpolnjeni pogoji gospodarske politike, povezani s pomočjo, in sicer prek misij in rednega poročanja organov Romunije.

(6)

Komisija bo med celotnim izvajanjem programa zagotavljala dodatne nasvete glede politike in tehnično pomoč na posameznih področjih.

(7)

Brez poseganja v člen 27 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ima Evropsko računsko sodišče pravico, da izvaja kakršne koli finančne kontrole ali revizije, ki se mu zdijo potrebne v zvezi z upravljanjem te pomoči. Komisija in Urad za boj proti goljufijam imata pravico, da napotita svoje uradnike ali ustrezno pooblaščene predstavnike, da izvajajo tehnične ali finančne kontrole ali revizije, ki se jima zdijo potrebne v zvezi z upravljanjem srednjeročne finančne pomoči Skupnosti.

(8)

Neodvisno od trajanja in okvira programa pomoči bo Komisija, z uporabo obstoječih ustreznih postopkov, vključno z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje, prav tako še naprej spremljala napredek na področjih, ki prispevajo k pregledni in učinkoviti javni porabi, še posebej na področju pravosodja in izvajanja strukturnih skladov, da se pomaga Romuniji čim bolje izkoristi vpliv pomoči Skupnosti.

(9)

Pomoč bi bilo treba zagotoviti z namenom podpore za vzdržnost plačilne bilance v Romuniji in s tem prispevati k uspešnemu izvajanju vladnega programa gospodarske politike –

(a)

sprejetje jasno določenega srednjeročnega fiskalnega programa, namenjenega zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na stopnjo, ki ni višja od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, do leta 2011;

(b)

sprejetje in izvrševanje spremenjenega proračuna za leto 2009 (do drugega četrtletja leta 2009), katerega cilj je javnofinančni primanjkljaj v višini največ 5,1 BDP v smislu evropskega sistema računov;

(c)

nominalno zmanjšanje sredstev za plače v javnem sektorju v primerjavi z rezultatom iz leta 2008 z odpravljanjem povečanj plač v javnem sektorju (skupno 5 % v nominalnem smislu), načrtovanih za leto 2009 (ali enakovrednim nadaljnjim zmanjševanjem zaposlovanja), in z omejevanjem zaposlovanja v državni upravi, vključno z zamenjavo le enega od sedmih odhajajočih uslužbencev;

(d)

dodatna zmanjšanja porabe za blago in storitve ter subvencij za javna podjetja;

(e)

izboljšanje upravljanja proračuna s sprejetjem in izvajanjem zavezujočega srednjeročnega fiskalnega okvira, vzpostavitvijo omejitev za popravke proračuna med letom, vključno s fiskalnimi pravili ter ustanovitvijo fiskalnega sveta za zagotovitev neodvisnega in strokovnega pregleda;

(f)

reforma sistema plač v javnem sektorju s poenotenjem in poenostavitvijo plačilnih lestvic ter reformo sistema bonusov;

(g)

sprememba ključnih parametrov pokojninskega sistema s prehodom k indeksiranju pokojnin na potrošniške cene namesto na plače, s postopnim zviševanjem upokojitvene starosti nad zdaj načrtovano mejo, zlasti za ženske, ter postopnim uvajanjem pokojninskih prispevkov za skupine javnih uslužbencev, ki so zdaj izključene iz plačevanja takih prispevkov;

(h)

sprememba zakonov o bančništvu in likvidaciji, da bodo lahko zagotovili pravočasen in učinkovit odziv pri bančnih težavah. Ključni cilj sprememb bo okrepiti pooblastila upravnikov bank, ki delujejo na podlagi posebne upravne ureditve. Pooblastila Narodne banke Romunije (NBR) za sanacijske ukrepe je treba razširiti z določbami, ki ji omogočajo, da od zadevnih delničarjev zahteva, da povečajo svoj osnovni kapital in finančno podprejo banko. Finančni nadzor se bo okrepil v skladu z ustrezno zakonodajo EU. Poleg tega se bodo uvedle natančnejše zahteve za poročanje o likvidnosti. Poleg tega je treba spremeniti postopke za aktivacijo zavarovanja vlog za poenostavitev in pospešitev izplačil. Na podlagi spremenjene zakonodaje se bo zavarovanje vloge aktiviralo v 20 dneh po odobritvi NBR. Nazadnje, za zagotovitev ustreznih likvidnostnih sredstev se NBR zavezuje, da bo razširila seznam sredstev, ki se upoštevajo kot zavarovanje. Ob upoštevanju posebnih okoliščin bi se morala zakonsko predpisana najnižja raven količnika kapitalske ustreznosti v primernem času povečati z 8 na 10 %;

(i)

ukrepi strukturne reforme na področjih iz priporočil za posamezne države, ki so bila izdana na podlagi lizbonske strategije. To vključuje ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave, povečanje kakovosti javne porabe, preudarno uporabo in večje črpanje sredstev EU, zmanjšanje upravnih, fiskalnih in pravnih obremenitev za podjetja ter boj proti delu na črno, s čimer se razširja davčna osnova.

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/11

(1)

V skladu z Direktivo 2004/49/ES je treba skupne varnostne cilje (SVC) in skupne varnostne metode (SVM) uvajati postopno, da se zagotovi ohranjanje visoke ravni varnosti ter da se ta izboljša, če je to potrebno in izvedljivo.

(2)

Evropska komisija sprejme SVM v skladu s členom 6(1) Direktive 2004/49/ES. V skupnih varnostnih metodah mora biti med drugim in v skladu s členom 6(3) Direktive 2004/49/ES navedeno, kako se ocenjujeta raven varnosti in doseganje SVC.

(3)

Za zagotovitev, da se sedanja raven varnosti železniškega sistema v nobeni državi članici ne bo zmanjšala, je treba uvesti prvo skupino SVC. Temeljiti mora na preučitvi sedanjih ciljev in ravni varnosti železniških sistemov v državah članicah.

(4)

Poleg tega je za ohranitev sedanje ravni varnosti železniškega sistema potrebna uskladitev ravni varnosti za celotne nacionalne železniške sisteme, in sicer kar zadeva merila za sprejemljivost tveganja. Skladnost z ravnmi varnosti je treba spremljati v različnih državah članicah.

(5)

Za vzpostavitev prve skupine SVC v skladu s členom7(3) Direktive 2004/49/ES je treba na podlagi nacionalnih referenčnih vrednosti (NRV), ki jih izračunata in uporabljata Evropska agencija za železniški promet (Agencija) in Komisija, v smislu obsega opredeliti sedanjo raven varnosti železniških sistemov v državah članicah. Te NRV je treba izračunati le v letu 2009 za razvoj prve skupine SVC in v letu 2011 za razvoj druge skupine SVC.

(6)

Da se zagotovi skladnost NRV in prepreči prevelika obremenitev, je treba iz te odločbe izvzeti sisteme lahke železnice, funkcionalno ločena omrežja, železniške infrastrukture, ki so v zasebni lasti in jih uporablja izključno lastnik, železnice, ki so del kulturne dediščine, ter muzejske in turistične železnice.

(7)

Zaradi pomanjkanja usklajenih in zanesljivih podatkov o ravni varnosti delov železniškega sistema iz člena 7(4) Direktive 2004/49/ES je bilo ugotovljeno, da je razvoj prve skupine SVC, izražene v merilih sprejemljivosti tveganja za opredeljene kategorije posameznikov in za družbo kot celoto, trenutno mogoč le za celoten železniški sistem, kar pa ne velja za njegove dele.

(8)

Ob upoštevanju postopnega usklajevanja nacionalnih statističnih podatkov o nesrečah in z njimi povezanih posledic se morajo v skladu z Uredbo (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza (2) in Direktivo 2004/49/ES pri razvoju skupnih metod za spremljanje in ciljno usmerjanje ravni varnosti železniških sistemov v državah članicah upoštevati statistične negotovosti in potreba po elementu za presojo, ko se odloča o tem, ali država članica vzdržuje raven varnosti.

(9)

Da se omogoči poštena in pregledna primerjava ravni varnosti železnice med državami članicami, mora vsaka država članica oceniti svojo raven varnosti na podlagi skupnega pristopa za opredelitev varnostnih ciljev železniškega sistema in dokazovanje skladnosti z njimi.

(10)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 27(1) Direktive 2004/49/ES –

(a)

podzemne železnice, tramvaje in druge sisteme lahke železnice;

(b)

omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena le za obratovanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, ter tudi prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost izključno v teh omrežjih;

(c)

železniško infrastrukturo v zasebni lasti, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;

(d)

vozila, ki so del kulturne dediščine in obratujejo v nacionalnih omrežjih, če izpolnjujejo nacionalna varnostna pravila in predpise, da se zagotavlja varno obratovanje takšnih vozil;

(e)

železnice, ki so del kulturne dediščine, ter muzejske in turistične železnice, ki obratujejo v lastnih omrežjih, vključno z delavnicami, vozili in osebjem.

(a)

„nacionalna referenčna vrednost (NRV)“ pomeni referenčno vrednost z najvišjo dovoljeno stopnjo kategorije tveganja v železniškem prometu za zadevno državo članico;

(b)

„kategorija tveganja“ pomeni eno od kategorij tveganja v železniškem prometu, opredeljenih v členu 7(4)(a) in (b) Direktive 2004/49/ES;

(c)

„načrt za povečanje varnosti“ pomeni načrt za izvajanje organizacijske strukture, odgovornosti, postopkov, dejavnosti, zmogljivosti in virov, ki so potrebni za zmanjšanje tveganja za eno ali več kategorij tveganja;

(d)

„smrtni primeri in težke poškodbe“ pomenijo merjenje posledic hudih nesreč, ki vključujejo smrtne primere in težke poškodbe, pri čemer v statističnem smislu velja, da je ena težka poškodba enakovredna 0,1 smrtnega primera;

(e)

„uporabniki nivojskih prehodov“ pomenijo osebe, ki pri prečkanju železniške proge s katerim koli prevoznim sredstvom ali peš uporabljajo nivojske prehode;

(f)

„osebje“ ali „zaposleni, vključno z osebjem izvajalcev“ pomenijo vse osebe, katerih zaposlitev je povezana z železnico in so v času nesreče na delovnem mestu; ta kategorija vključuje osebje vlaka in osebe, ki upravljajo železniška vozna sredstva in infrastrukturo;

(g)

„nepooblaščene osebe v železniških prostorih“ pomenijo vse osebe, ki so prisotne v železniških prostorih, v katerih je taka prisotnost prepovedana, razen uporabnikov nivojskih prehodov;

(h)

„druge osebe (tretje osebe)“ pomenijo vse osebe, ki niso opredeljene kot „potniki“, „zaposleni, vključno z osebjem izvajalcev“, „uporabniki nivojskih prehodov“ ali „nepooblaščene osebe v železniških prostorih“;

(i)

„tveganje za družbo kot celoto“ pomeni skupno tveganje za vse kategorije oseb, navedene v členu 7(4)(a) Direktive 2004/49/ES;

(j)

„potniški kilometer“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja gibanje potniškega vlaka na razdalji enega kilometra; upošteva se le razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

(k)

„progovni kilometer“ pomeni razdaljo, merjeno v kilometrih železniškega omrežja v državah članicah, pri čemer je treba upoštevati vse proge železniškega omrežja z več progami.

(a)

v primeru „možnosti znižanja ravni varnosti“: države članice Komisiji pošljejo poročilo o možnih vzrokih pridobljenih rezultatov;

(b)

v primeru „verjetnosti znižanja ravni varnosti“: države članice Komisiji pošljejo poročilo o možnih vzrokih pridobljenih rezultatov in po potrebi predložijo načrt za povečanje varnosti.

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/20

(1)

V skladu s členom 65 Uredbe (ES) št. 726/2004 mora uprava Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija) vključevati dva predstavnika Komisije.

(2)

Ker se 2. junija 2009 izteče sedanji mandat predstavnika Komisije in namestnika iz Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo, je treba imenovati člana uprave Agencije iz Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo ter namestnika, ki bo člana v njegovi odsotnosti nadomeščal in glasoval v njegovem imenu –

(a)

generalni direktor Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo.

(b)

direktor na čelu Direktorata, ki je pristojen za odobritev zdravil na podlagi delovnega programa Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo.

13.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/21

(1)

Komisija je 28. maja 2009 sprejela Odločbo 2009/420/ES o spremembi Odločbe 2006/133/ES o zahtevi, da države članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al. na območjih Portugalske razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja (2). S to Odločbo je bila v Odločbi Komisije 2006/133/ES (3) uvedena obveznost, da se od 16. junija 2009 občutljiva lesena embalaža, ki ne izvira iz razmejenih območij, obdela po enem od potrjenih postopkov iz Priloge I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO in se označi v skladu s Prilogo II navedenega standarda, preden se premesti iz razmejenega območja na druga območja v državah članicah ali tretjih državah ter iz dela razmejenega območja, v katerem je znan pojav borove ogorčice, v del razmejenega območja, določen kot varovalni pas.

(2)

Lesena embalaža se zahteva za prevoz številnih vrst blaga. Vendar doslej proizvodnja in uporaba občutljive lesene embalaže, obdelane in označene v skladu s prilogama I in II Mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO v Skupnosti nista splošno razširjena. Zlasti se zdi, da ni dovolj lesene embalaže, ki bi ustrezala Mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO in bila lahko v kratkem času na razpolago za pokritje potreb gospodarskih subjektov, ki trgujejo z blagom iz Portugalske v druge države članice ali tretje države.

(3)

Da bi se izognili tveganju nesorazmernih motenj trgovine, se zdi potrebno določiti odstopanje v zvezi z datumom začetka veljavnosti zahtev iz Odločbe 2006/133/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2009/420/ES, ki se nanaša na obveznost, da se občutljiva lesena embalaža, ki ne izvira iz razmejenih območij, pred premestitvijo iz razmejenih območij na Portugalskem na druga območja obdela in označi v skladu s prilogama I in II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –