30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/3

(1)

Uredba (ES) št. 1935/2004 določa, da so aktivni in inteligentni materiali in izdelki za stik z živili (aktivni in inteligentni materiali in izdelki) vključeni v področje njene uporabe in da se tako vse določbe, ki zadevajo materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (materiali za stik z živili), tudi uporabljajo za te materiale in izdelke. Drugi ukrepi Skupnosti, kot so predvideni v Direktivi 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (2) in njenih izvedbenih ukrepih ter v Direktivi Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov (3), se tudi uporabljajo, kadar je ustrezno, za takšne materiale in izdelke.

(2)

Uredba (ES) št. 1935/2004 določa splošna načela za odpravo razlik med zakonodajo držav članic glede materialov za stik z živili. Člen 5(1) navedene uredbe določa sprejetje posebnih ukrepov za skupine materialov in izdelkov ter podrobno opisuje postopek odobritve snovi na ravni Skupnosti, kadar posebni ukrep predvideva seznam odobrenih snovi.

(3)

Uredba (ES) št. 1935/2004 določa nekatera pravila, ki se uporabljajo za aktivne in inteligentne materiale in izdelke. Ta vključujejo pravila za aktivne snovi, ki se sproščajo, ki morajo izpolnjevati predpise Skupnosti in nacionalne predpise, ki se uporabljajo za pravila glede živil in označevanja. Posebna pravila bi bilo treba določiti v posebnem ukrepu.

(4)

Ta uredba je posebni ukrep v smislu člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 1935/2004. Ta uredba bi morala vzpostaviti posebna pravila za varno uporabo aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov, ki se bodo uporabljala poleg splošnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 1935/2004.

(5)

Obstaja več vrst aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov. Snovi, ki vzpostavljajo aktivno in/ali inteligentno delovanje, se lahko hranijo v ločeni embalaži, na primer v majhni papirnati vrečki, lahko pa so neposredno vključene v embalažni material, na primer primešane plastiki plastične steklenice. Navedene snovi, ki vzpostavljajo aktivno in/ali inteligentno delovanje navedenega materiala in izdelkov (sestavin), bi bilo treba oceniti v skladu s to uredbo. Pasivne sestavne dele, kot so embalaža, embalaža, v katero je navedena embalaža vstavljena, in embalažni material, v katerega je snov vključena, bi bilo treba zajeti s posebnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za navedene materiale in izdelke.

(6)

Aktivni in inteligentni materiali in izdelki so lahko sestavljeni iz ene ali več plasti ali delov različnih vrst materialov, kot so plastika, papir in karton ali premazi in laki. Zahteve za te materiale so lahko na ravni Skupnosti usklajene v celoti, zgolj delno ali pa še niso usklajene. Pravila določena v tej uredbi bi bilo treba uporabljati brez poseganja v predpise Skupnosti ali nacionalne predpise, ki urejajo te materiale.

(7)

Posamezne snovi ali, če je ustrezno, kombinacijo snovi, ki sestavljajo sestavine, bi bilo treba oceniti in zagotoviti, da so varne in da izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1935/2004. Kadar aktivno ali inteligentno delovanje pomeni povezave med različnimi snovmi, kar vodi do spodbuditve delovanja ali nastanka novih snovi, ki povzročajo aktivno in inteligentno delovanje, je v nekaterih primerih morda treba oceniti in odobriti kombinacijo snovi.

(8)

Uredba (ES) št. 1935/2004 določa, da kadar posebni ukrepi vključujejo seznam snovi, ki so v Skupnosti dovoljene za uporabo pri izdelavi materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, bi bilo treba navedene snovi pred odobritvijo oceniti z vidika varnosti.

(9)

Ustrezno je, da bi morala oseba, ki jo zanima dajanje aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov ali sestavin na trg, to je vlagatelj, posredovati vse potrebne podatke za ocenitev varnosti snovi ali, če je potrebno, kombinacije snovi, ki sestavljajo sestavino.

(10)

Po predložitvi veljavne vloge v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1935/2004 bi morala Evropska agencija za varnost hrane (Agencija) opraviti oceno varnosti snovi ali kombinacije snovi, ki sestavljajo sestavine. Da se vlagatelja obvesti o podatkih, ki jih mora predložiti za oceno varnosti, bi morala Agencija objaviti podrobna navodila glede priprave in vložitve vloge. Da se omogoči izvrševanje morebitnih omejitev, mora vlagatelj zagotoviti analitično metodo za določanje in merjenje količine snovi. Agencija bi morala oceniti, ali analitična metoda ustreza namenu izvrševanja predlagane omejitve.

(11)

Oceni varnosti posamezne snovi ali kombinacije snovi bi morala slediti odločitev o obvladovanju tveganja, ali naj se take snovi vnesejo na seznam Skupnosti dovoljenih snovi, ki se lahko uporabljajo v aktivnih in inteligentnih sestavinah (seznam Skupnosti). Navedeno odločitev bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1935/2004, da se zagotovi tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami.

(12)

Seznam Skupnosti bi moral vključevati identiteto, pogoje uporabe, omejitve in/ali specifikacije uporabe snovi ali kombinacije snovi in, kadar je potrebno, sestavine ali materiala ali izdelka, v katerega so dodane ali vključene. Identiteta snovi bi morala zajemati vsaj ime in številke CAS, če so na voljo in potrebne, velikost delcev, sestavo ali druge specifikacije.

(13)

Aktivni materiali in izdelki lahko namenoma vsebujejo snovi, ki se sproščajo v živila. Ker so te snovi namenoma dodane živilom, jih bi bilo treba uporabljati le pod pogoji, določenimi v ustreznih predpisih Skupnosti in nacionalnih predpisih za njihovo uporabo v živilih. Kadar predpisi Skupnosti ali nacionalni predpisi predvidevajo odobritev snovi, morata snov in njena uporaba izpolnjevati zahteve za odobritev iz posebne zakonodaje o živilih, na primer zakonodaje na področju aditivov za živila. Aditivi za živila in encimi bi se prav tako lahko precepljali ali imobilizirali na material in bi na živilih lahko imeli tehnološko funkcijo. Takšno uporabo zajema zakonodaja o aditivih za živila in encimih in bi jo bilo zato treba obravnavati enako kot aktivne snovi, ki se sproščajo.

(14)

Inteligentni sistemi pakiranja zagotavljajo uporabniku podatke o stanju živil in bi morali preprečevati sproščanje svojih sestavin v živila. Inteligentni sistemi so lahko nameščeni na zunanjo površino embalaže in od živil ločeni s funkcionalno pregrado, to je pregrada v materialih ali izdelkih za stik z živili, ki preprečuje migracijo snovi skozi to pregrado v živila. Za funkcionalno pregrado se lahko uporabijo neodobrene snovi, če izpolnjujejo nekatera merila in ostane njihova migracija pod določeno mejno vrednostjo zaznavnosti. Ob upoštevanju živil za dojenčke in druge občutljive osebe ter težav pri tej vrsti analize, pri kateri je merilna negotovost velika, bi bilo treba v živilih za migracijo nedovoljene snovi skozi funkcionalno pregrado določiti mejno vrednost 0,01 mg/kg. Nove tehnologije, s katerimi se ustvarjajo snovi z zmanjšano velikostjo delcev, na primer nanodelcev, s kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi, ki so v veliki meri drugačne kot pri istih snoveh z večjimi delci, bi bilo treba oceniti od primera do primera glede na tveganje, dokler ni na voljo več podatkov o tej novi tehnologiji. Koncept funkcionalne pregrade teh snovi torej ne bi smel zajeti.

(15)

Posebni ukrep Skupnosti, ki zajema pasivni del aktivnega ali inteligentnega materiala, lahko določi zahteve za inertnost materiala, na primer za mejno vrednost celotne migracije, ki se uporablja za plastične materiale. Če je aktivna sestavina, ki sprošča, vključena v material za stik z živili, ki ga zajema poseben ukrep Skupnosti, lahko obstaja tveganje, da se preseže mejna vrednost celotne migracije zaradi sprostitve aktivne snovi. Ker aktivno delovanje ni neločljivo povezano s pasivnim materialom, se količina aktivne snovi, ki se sprošča, ne bi smela upoštevati v vrednosti celotne migracije.

(16)

Člen 4(5) Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da se aktivni in inteligentni materiali in izdelki, ki so že prišli v stik z živili, ustrezno označijo, da lahko potrošnik prepozna neužitne dele. Doslednost takšnih podatkov je nujna, da bi se izognili zmedi pri potrošnikih. Zato bi bilo treba aktivne in inteligentne materiale označiti z napisom in jim priložiti, kadar je to tehnično mogoče, znak, kadar koli se materiali in izdelki ali njihovi deli lahko zaznavajo kot užitni.

(17)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da se materialom in izdelkom priloži pisna izjava o skladnosti, ki potrjuje, da izpolnjujejo predpise, ki se zanje uporabljajo. V skladu s členom 5(1)(h) in (i) navedene uredbe bi morale za večjo usklajenost in odgovornost dobaviteljev na vsaki stopnji proizvodnega postopka odgovorne osebe v izjavi o skladnosti, ki jo dajo na voljo svoji stranki, zabeležiti skladnost z ustreznimi pravili. Poleg tega bi morala biti pristojnim organom na vsaki stopnji proizvodnega postopka na voljo spremna dokumentacija, ki utemeljuje podatke v izjavi o skladnosti.

(18)

Člen 17(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) od nosilca živilske dejavnosti zahteva, da preveri, ali živila izpolnjujejo ustrezne zahteve živilske zakonodaje. Člen 15(1)(e) Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da so aktivni materiali in izdelki, ki niso v stiku z živili, ko so dani na trg, opremljeni s podatki o dovoljeni uporabi ali uporabah in drugimi pomembnimi informacijami, kot na primer ime in največja količina snovi, ki jih sprosti sestavina aktivnega materiala, ki bodo omogočile nosilcem živilske dejavnosti, ki uporabljajo te materiale in izdelke, izpolnjevanje vseh drugih ustreznih predpisov Skupnosti oziroma, če teh ni, nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za živila, vključno z določbami o označevanju živil. V ta namen bi moral nosilec živilske dejavnosti ob upoštevanju načela zaupnosti imeti dostop do ustreznih podatkov, ki zagotavljajo, da je migracija iz materialov ali namerno sproščanje iz aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov v živila v skladu s specifikacijami in omejitvami iz predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za živila.

(19)

Ker je več aktivnih in inteligentnih materialov in izdelkov v državah članicah že na trgu, bi bilo treba vzpostaviti predpise, ki bodo zagotovili, da je prehod k postopku odobritve Skupnosti nemoten in ne povzroča motenj na obstoječem trgu za navedene materiale in izdelke. Vlagatelju bi bilo treba zagotoviti dovolj časa, da zagotovi potrebne podatke za oceno varnosti snovi ali kombinacije snovi, ki sestavljajo sestavino. Zato bi bilo treba zagotoviti 18-mesečno obdobje, v katerem bi moral vlagatelj posredovati podatke o aktivnih in inteligentnih materialih in izdelkih. Prav tako bi moralo biti v 18-mesečnem obdobju mogoče vložiti vloge za odobritev nove snovi ali kombinacije snovi.

(20)

Agencija bi morala nemudoma obravnavati vse vloge za obstoječe in nove snovi, ki sestavljajo sestavine, za katere je bila med začetno prijavno fazo veljavna vloga vložena pravočasno in v skladu z navodili Agencije.

(21)

Po zaključku ocene varnosti vseh snovi, za katere je bila v začetnem 18-mesečnem obdobju vložena veljavna vloga v skladu z navodili Agencije, bi morala Komisija pripraviti seznam Skupnosti za dovoljene snovi. Da se zagotovijo pošteni in enaki pogoji za vse vlagatelje, bi bilo treba ta seznam Skupnosti oblikovati v enem koraku.

(22)

Pravila glede izjave o skladnosti in pravila glede posebnega označevanja se uporabljajo šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, da se nosilcem živilske dejavnosti zagotovi dovolj časa za prilagoditev tem novim pravilom.

(23)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„aktivni materiali in izdelki“ pomenijo materiale in izdelke, ki so namenjeni podaljšanju roka uporabnosti ali vzdrževanju ali izboljšanju stanja pakiranih živil; zasnovani so, da namenoma vsebujejo sestavine, ki sprostijo snovi v pakirana živila ali jih absorbirajo iz pakiranih živilih ali okolja, ki živila obdaja;

(b)

„inteligentni materiali in izdelki“ pomenijo materiale in izdelke, ki spremljajo stanje pakiranih živil ali okolja, ki živila obdaja;

(c)

„sestavina“ pomeni posamezno snov ali kombinacijo posameznih snovi, ki povzročijo aktivno in/ali inteligentno delovanje materiala ali izdelka, vključno s proizvodi reakcije in situ navedenih snovi; ne zajemajo pasivnih delov, kot so materiali, ki so dodani ali vključeni;

(d)

„funkcionalna pregrada“ pomeni pregrado, ki je sestavljena iz ene ali več plasti materiala za stik z živili, kar zagotavlja, da je končni material ali izdelek v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1935/2004 in to uredbo;

(e)

„aktivni materiali in izdelki, ki sproščajo“ pomenijo tiste aktivne materiale in izdelke, ki so zasnovani, da namenoma vsebujejo sestavine, ki sprostijo snovi v ali na pakirana živila ali okolje, ki živila obdaja;

(f)

„aktivne snovi, ki se sproščajo“ pomenijo tiste snovi, ki jih predvidoma sprostijo aktivni materiali in izdelki v ali na pakirana živila ali okolje, ki živila obdaja.

(a)

so ustrezni in učinkoviti za nameravano uporabo;

(b)

izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1935/2004;

(c)

izpolnjujejo posebne zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1935/2004;

(d)

izpolnjujejo zahteve glede označevanja iz člena 15(1)(e) Uredbe (ES) št. 1935/2004;

(e)

izpolnjujejo zahteve o sestavi iz poglavja II te uredbe.

(f)

izpolnjujejo zahteve o označevanju in izjavi iz poglavij III in IV te uredbe.

(a)

aktivne snovi, ki se sproščajo, če izpolnjujejo pogoje iz člena 9;

(b)

snovi, ki spadajo v področje uporabe predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za živila, ter se dodajajo ali vključujejo v aktivne materiale in izdelke s tehnikami, kot sta precepljanje ali imobilizacija, da imajo v živilih tehnološki učinek, če izpolnjujejo pogoje iz člena 9;

(c)

snovi, ki se uporabljajo v sestavinah, ki niso neposredno v stiku z živili ali z okoljem, ki jih obdaja, ter se od živil ločijo s funkcionalno pregrado, če izpolnjujejo pogoje iz člena 10 in ne spadajo v katero izmed naslednjih kategorij:

(a)

identiteta snovi;

(b)

delovanje snovi;

(c)

referenčna številka;

(d)

če je potrebno, pogoji uporabe snovi ali sestavin;

(e)

če je potrebno, omejitve in/ali specifikacije uporabe snovi;

(f)

če je potrebno, pogoji uporabe materiala ali izdelka, kateremu je dodana snov ali sestavina ali v katerega je vključena.

(a)

z besedami „NI ZA PREHRANO“ in

(b)

vedno, kadar je to tehnično mogoče, z znakom, ki je prikazan v Prilogi I.

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/12

(1)

Države članice morajo upoštevati roke za plačila pomoči upravičencem, določene v kmetijski zakonodaji Skupnosti. Člen 16 Uredbe (ES) št. 1290/2005 določa, da vsaka prekoračitev navedenih plačilnih rokov s strani plačilnih agencij pomeni neupravičenost plačila do financiranja Skupnosti, razen v določenih primerih, pogojih in omejitvah, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(2)

Na podlagi člena 9 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (2) se plačilo ne zmanjša, če izdatki, nastali po poteku roka, znašajo 4 % ali manj od izdatkov, nastalih pred potekom roka.

(3)

Komisija je predstavila izjavo o zvišanju praga s 4 % na 5 % v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 883/2006 na seji Posebnega odbora za kmetijstvo dne 6. oktobra 2008 (3). Zato je primerno zvišati prag za upravičena zakasnela plačila. Novi prag se uporabi, če plačilni rok poteče po 15. oktobru 2009.

(4)

Člen 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (4) določa, da skupni neto znesek neposrednih plačil, odobren v državi članici za zadevno koledarsko leto, po uporabi modulacije in prostovoljne modulacije ter brez poseganja v finančno disciplino, razen neposrednih plačil, odobrenih v okviru uredb Sveta (ES) št. 247/2006 (5) in (ES) št. 1405/2006 (6), ne sme presegati zgornjih mej, določenih v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 73/2009. Za zagotovitev finančne discipline je treba sprejeti posebne določbe, s katerimi se prepreči, da bi neskladnost s plačilnimi roki pomenila skupne izdatke za neposredna izplačila, ki presegajo zgornje meje v ustreznem finančnem postopku.

(5)

Poleg tega je treba, v skladu s sedanjo prakso in za zagotovitev transparentnosti, nekatere določbe dodatno pojasniti.

(6)

Uredbo (ES) št. 883/2006 je treba zato ustrezno spremeniti.

(7)

Spremembe se uporabljajo od 16. oktobra 2009 za nastale prejemke in izvršene izdatke držav članic za proračunsko leto 2010 in naslednja proračunska leta.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

1.

Člen 9 se spremeni:

2.

V členu 19 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Zneski, zadržani v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1259/1999 ali v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1655/2004, skupaj z morebitnimi obrestmi, ki niso bili izplačani v skladu s členom 1 Uredbe Komisije (ES) št. 963/2001 (10) ali v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1655/2004, se knjižijo v dobro EKJS z oktobrskimi izdatki v zadevnem proračunskem letu. Po potrebi se uporabi menjalni tečaj iz člena 7(2) te uredbe.

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 (2) je določila podrobna pravila izvajanja sheme pomoči za prodajo presežkov nekaterih mlečnih izdelkov. Shema iz člena 101 Uredbe (ES) št. 1234/2007 je odpravljena z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 2596/97, (ES) št. 1182/2005 in (ES) št. 315/2007 (3).

(2)

V zvezi s tem se zaradi donosnejše prodaje intervencijskega masla in zaradi poenostavitve odpravijo tudi določbe o prodaji intervencijskih zalog, namenjenih izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil.

(3)

Uredbo (ES) št. 1898/2005 je zato treba razveljaviti.

(4)

Člen 101 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se črta z Uredbo (ES) št. 72/2009 od dne 1. julija 2009. Uredbo (ES) št. 1898/2005 je zato treba na isti dan razveljaviti. Vendar člen 78 Uredbe (ES) št. 1898/2005 določa, da je maslo mogoče prevzeti od 20. dne v mesecu pred koledarskim mesecem, navedenim na potrdilu, do 10. dne v mesecu, ki sledi navedenemu koledarskemu mesecu. Da se izvajalcem omogoči polna uporaba potrdil, veljavnih do vključno junija 2009, se za ta potrdila še naprej uporablja poglavje IV Uredbe (ES) št. 1898/2005.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/16

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. junija 2009 –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/19

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi okrepili njegovo učinkovitost in gospodarske temelje ter ohranili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Franciji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Francijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Francije ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Po podatkih, ki so jih francoski organi sporočili 6. februarja 2009, je javnofinančni primanjkljaj v Franciji v letu 2008 dosegel 3,2 % BDP (4) in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Komisija v poročilu po členu 104(3) ugotavlja, da se je primanjkljaj približal referenčni vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast, saj je rast BDP leta 2008 dosegla 0,7 % BDP, medtem ko je leta 2007 znašala 2,2 % BDP. Preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za začasno. Po vmesni napovedi, ki so jo službe Komisije pripravile januarja 2009, bo javnofinančni primanjkljaj leta 2009 dosegel 5,4 % BDP in se ob nespremenjenih politikah leta 2010 rahlo znižal na 5 %, saj bo proračunski vpliv načrta za oživitev postopoma odpravljen. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Francije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/21

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje razmer za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) pa določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega Protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi okrepili njegovo učinkovitost in gospodarske temelje ter ohranili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Grčiji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Grčijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Grčije ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Javnofinančni primanjkljaj Grčije je v letu 2007 dosegel 3,5 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. V skladu z vmesno napovedjo služb Komisije iz januarja 2009 je javnofinančni primanjkljaj brez upoštevanja enkratnih ukrepov v letu 2008 ocenjen na 3,6 % BDP (z upoštevanjem enkratnih ukrepov pa na 3,4 %). Ta ocena temelji na 2,9-odstotni realni stopnji rasti BDP v letu 2008 in upošteva najnovejše podatke o izvrševanju zakona o proračunu za leto 2008. Letošnja januarska vmesna napoved služb Komisije za leto 2009 na podlagi projekcije 0,2-odstotne realne rasti BDP in preudarne ocene zakona o proračunu za leto 2009, ki ga je Parlament potrdil 21. decembra, predvideva javnofinančni primanjkljaj brez upoštevanja enkratnih ukrepov v višini 4,4 % BDP (3,7 % BDP z enkratnimi ukrepi). Ob običajni predpostavki nespremenjenih politik ter ob predpostavki prenehanja enkratnih ukrepov naj bi primanjkljaj v letu 2010 znašal 4,2 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javnofinančni dolg je v letu 2007 znašal 94,8 % BDP, v letu 2008 pa 94,6 % BDP in je torej občutno presegel referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe. Glede na vmesno napoved služb Komisije iz januarja 2009 naj bi se delež javnofinančnega dolga še povečal ter dosegel 96,25 % BDP v letu 2009 in 98,5 % BDP v letu 2010. Sedanja raven primanjkljaja in ocene srednjeročne rasti niso združljive z znižanjem deleža dolga na raven pod 60 % BDP. Za delež dolga ni mogoče ugotoviti, da se zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast.

(9)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Grčije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/23

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi okrepili njegovo učinkovitost in gospodarske temelje ter ohranili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da na Irskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Irsko (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Irske ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Po podatkih iz dopolnjenega programa stabilnosti je javnofinančni primanjkljaj Irske v letu 2008 dosegel 6,3 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj se ni približal referenčni vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti lahko velja za izjemno. Zlasti je ta posledica resnega gospodarskega nazadovanja v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. V skladu z vmesno napovedjo, ki so jo službe Komisije pripravile januarja 2009, se predvideva, da je bila resnična rast BDP na Irskem leta 2008 precej negativna (– 2,0 %, kar je nekoliko slabše, kot so januarja 2009 v dodatku k dopolnjenemu programu stabilnosti napovedali irski organi (– 1,4 %)).

(8)

Zato ni mogoče trditi, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. Po vmesni napovedi, ki so jo službe Komisije pripravile januarja 2009, in ob upoštevanju ukrepov za tekoče leto v proračunu za leto 2009 (vendar ob neupoštevanju 1 % BDP dodatnega usklajevalnega paketa, ki je bil napovedan februarja 2009) se bo primanjkljaj leta 2009 povečal na 11 % BDP in se nato leta 2010 ob nespremenjeni politiki postopoma še povečal na 13 %. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, ni izpolnjeno.

(9)

Bruto javnofinančni dolg je leta 2008 znašal 40,6 %, kar pomeni, da je bil pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Vendar naj bi dolg po vmesni napovedi, ki so jo službe Komisije pripravile januarja 2009, še naprej hitro naraščal, zaradi česar naj bi leta 2010 presegla referenčno vrednost 60 % BDP.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Irske ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v fazah, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/25

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Španijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Španije ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Glede na dopolnitev programa stabilnosti iz januarja 2009 je ocenjeno, da je španski javnofinančni primanjkljaj v letu 2008 dosegel 3,4 % BDP in s tem presegel referenčno vrednost, ki znaša 3 % BDP. Primanjkljaj je bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast, medtem ko je realna rast BDP v Španiji v letu 2009 ocenjena na 1,2 % BDP po 3,7 % BDP v letu 2007, proizvodna vrzel pa naj bi ostala pozitivna. Poleg tega preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za začasno.

(8)

V skladu z vmesno napovedjo služb Komisije iz januarja 2009 se bo nominalni javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 povečal na 6,2 % BDP, pri čemer so upoštevani enkratni ukrepi za povečanje primanjkljaja v vrednosti več kot 0,5 % BDP. Napoved je temeljila na načrtovanem skrčenju BDP za 2 % ter na preudarni oceni zakona o proračunu za leto 2009 ter svežnja fiskalnih ukrepov, ki so ga španski organi napovedali 27. novembra 2008. Ob običajni predpostavki nespremenjenih politik naj bi primanjkljaj v letu 2010 znašal 5,7 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(9)

Bruto javnofinančni dolg je bil v skladu s programom stabilnosti iz januarja 2009 za leto 2008 ocenjen na 39,5 % BDP, torej veliko pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Vendar naj bi se glede na vmesno napoved služb Komisije iz januarja 2009 delež javnofinančnega dolga v razmerju do BDP znatno povečal in v letu 2010 dosegel 53 %.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Španije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/27

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/28

30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/29

(1)

Portugalska v skladu z Odločbo Komisije 2006/133/ES (2) izvaja načrt izkoreninjenja za preprečevanje širjenja borove ogorčice.

(2)

Združeno kraljestvo je dne 16. januarja 2009 Komisijo obvestilo o zajetju lesene embalaže s Portugalske, ki je vsebovala živo borovo ogorčico, ni pa bila označena v skladu z Mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu „Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO“), kot to zahteva Odločba 2006/133/ES.

(3)

Belgija je dne 20. februarja 2009 Komisijo obvestila o petih neskladnih pošiljkah lubja in odpadnega lesa s Portugalske. Zajeto lubje je bilo opremljeno s spričevali o fitosanitarni obdelavi z zaplinjanjem. Vendar pa Odločba 2006/133/ES zahteva toplotno obdelavo lubja. V zvezi z zajeto pošiljko odpadnega lesa so bila poleg tega ugotovljena tudi neskladja v priloženi dokumentaciji.

(4)

Španija je dne 11. februarja 2009 Komisijo obvestila o zajetih pošiljkah lubja in občutljivega lesa v obliki odpadnega lesa s Portugalske, v katerem je bila živa borova ogorčica. Španija je dne 20. februarja 2009 in 3. marca 2009 Komisijo obvestila o zajetju pošiljk občutljivega lesa s Portugalske, ki niso bile opremljene z rastlinskim potnim listom, kot se to zahteva v skladu s točko 1(a) Priloge k Odločbi 2006/133/ES. Španija je dne 3., 6. in 18. marca 2009 Komisijo obvestila o zajetju pošiljk lesene embalaže s Portugalske, ki ni bila označena v skladu z Mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO, kot to zahteva Odločba 2006/133/ES.

(5)

Irska je dne 1. aprila 2009 Komisijo obvestila o zajetju lesene embalaže s Portugalske, v kateri je bila živa borova ogorčica. Poleg tega je Irska dne 21. aprila 2009 Komisijo obvestila o zajetju štirih pošiljk lesene embalaže s Portugalske, ki ni bila označena v skladu z Mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

(6)

Litva je dne 24. marca 2009 in 3. aprila 2009 Komisijo obvestila o zajetju lesene embalaže s Portugalske, ki ni bila označena v skladu z Mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

(7)

Pregledi, ki jih je izvedla Komisija na Portugalskem od 2. do 11. marca 2009, so pokazali, da premeščanje lesa in lesene embalaže ni popolnoma nadzorovano, kot to zahteva Odločba 2006/133/ES. Inšpektorji so zlasti odkrili nekaj primerov neskladnosti pri pregledu cestnih kontrol na meji s Španijo. Zato se tveganja, da se borova ogorčica razširi na območja zunaj razmejenih območij na Portugalskem, ne more izključiti.

(8)

Glede na navedene nove ugotovitve v različnih državah članicah in rezultate pregleda, ki ga je izvedla Komisija, mora Portugalska pri premeščanju občutljivega lesa, lubja in rastlin z razmejenih območij na druga območja zaostriti uradni nadzor do najvišje mogoče mere, da se zagotovi izpolnitev pogojev iz Odločbe 2006/133/ES. Naveden uradni nadzor se mora osredotočiti na premeščanje, pri katerem je tveganje za širjenje žive borove ogorčice zunaj razmejenih območij največje. Da se omeji tveganja za goljufije, se mora uradni nadzor opraviti tam, kjer občutljiv les, lubje in rastline zapustijo razmejena območja. O rezultatih uradnega nadzora se mora tedensko obveščati Komisijo in ostale države članice, da lahko pozorno spremljajo razvoj stanja na Portugalskem.

(9)

Poleg tega je treba zaradi večjega nadzora nad materiali, s katerimi bi se lahko prenašala živa borova ogorčica v druge države članice, okrepiti raven uradnega nadzora, ki ga države članice izvajajo na občutljivem lesu, lubju in rastlinah, ki prihajajo s Portugalske na njihovo ozemlje. Navedeni uradni nadzor mora vsebovati pregled dokumentacije in identitete ter, kjer je primerno, zdravstveni pregled rastlin, ki lahko vključuje testiranje na navzočnost borove ogorčice. Pogostnost uradnih nadzorov mora biti sorazmerna s tveganjem. V primeru, da se potrdi neskladnost, se morajo sprejeti primerni ukrepi iz Direktive 2000/29/ES.

(10)

Odločba 2006/133/ES še ne določa zahtev, ki bi se uporabljale pri premeščanju občutljivega lesa s poreklom iz območij, ki niso razmejena, v obliki varovalnih oblog, razmikalnikov in nosilcev, vključno s tistim, ki ni ohranil naravne okrogle površine, ter v obliki pakirnih zabojev, škatel, gajb, kolutov in podobnih embalaž, palet, zabojnih palet in drugih tovornih desk, paletnih kolutov, ne glede na to, ali je dejansko v uporabi med prevozom vseh vrst predmetov (v nadaljnjem besedilu „embalaža iz občutljivega lesa“) z razmejenih območij na druga območja v državah članicah ali tretjih državah ter tudi pri premeščanju tega materiala iz dela razmejenih območij, na katerem je pojav borove ogorčice znan, v del razmejenih območij, določenih kot varovalni pas.

(11)

Odsotnost takih zahtev izhaja iz dejstva, da pri embalaži iz občutljivega lesa, ki ne izvira iz razmejenih območij, ni tveganja, da je okužena z borovo ogorčico, tudi če kroži znotraj razmejenih območij. Vendar pa zdaj ni mogoče razlikovati takšne lesene embalaže od lesene embalaže s poreklom iz razmejenih območij, ki v nasprotju z Odločbo 2006/133/ES ni označeno v skladu s Prilogo II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

(12)

Zaradi tega morajo pristojni uradni organi v državah članicah pri uporabi previdnostnega načela embalažo iz občutljivega lesa s kakršnim koli poreklom, ki zapusti razmejena območja brez oznake v skladu s Prilogo II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO, šteti kot material, ki ni v skladu z Odločbo 2006/133/ES. Zato je primerno prepovedati premeščanja takega materiala s poreklom iz območij, ki niso razmejena, iz razmejenih območij na območja v državah članicah ali tretjih državah, ki niso razmejena, ter premeščanje navedenega materiala iz dela razmejenih območij, na katerem je pojav borove ogorčice znan, v del razmejenih območij, določenih kot varovalni pas, razen če se ugotovi, da ni tveganja za širjenje borove ogorčice.

(13)

Ugotoviti je treba, da je tak material brez tveganja za širjenje borove ogorčice, kadar je prestal ustrezno obdelavo iz Priloge I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO in je bil označen v skladu s Prilogo II k navedenemu standardu. Ni še alternative, ki bi zagotovila enako raven danih jamstev, zlasti tega, da ni sistema na ravni Skupnosti, ki bi od pristojnih uradnih organov držav članic zahteval, da potrdijo poreklo lesa, ki se uporablja za izdelavo embalaže iz občutljivega lesa, ter da uvedba takih določb na kratki rok ni mogoča.

(14)

Kaže, da je pri škatlah, sestavljenih iz 6 mm debelega lesa ali manj, tveganje za širjenje borove ogorčice manjše kot pri škatlah iz debelejšega lesa. Zato je primerno izključiti take škatle ne glede na poreklo lesa, iz katerega so bile narejene, iz zahtev za obdelavo in označbo, kot to določa Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

(15)

Da se izvajalcem zagotovi dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te odločbe, se slednja ne sme uporabljati pred 16. junijem 2009.

(16)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

1.

v členu 2 se za prvim odstavkom vstavi naslednji odstavek:

„Portugalska pri preverjanju skladnosti s pogoji iz točke 1 Priloge uporabi najvišjo mogočo raven uradnega nadzora nad premeščanjem občutljivega lesa, lubja in rastlin z razmejenih območij na njenem ozemlju na območja v državah članicah ali tretjih državah, ki niso razmejena. Pozorna je zlasti na premeščanja, pri katerih je tveganje za prenos žive borove ogorčice z razmejenih območij največje. Navedeni uradni nadzor se izvede na mestih, kjer občutljiv les, lubje in rastline zapuščajo razmejena območja. O vseh rezultatih se tedensko obvešča Komisijo in druge države članice.“;

2.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Namembne države članice razen Portugalske izvajajo uradni nadzor na občutljivem lesu, lubju in rastlinah, ki prihajajo s Portugalske na njihovo ozemlje. Ta nadzor vsebuje pregled dokumentacije, ki je sestavljen iz pregleda obstoja in skladnosti označbe s to odločbo, pregled identitete in, kjer je primerno, zdravstveni pregled rastlin, ki lahko vključuje testiranje na navzočnost borove ogorčice.

2.   Uradni nadzor v skladu z odstavkom 1 se izvede s pogostnostjo, ki je odvisna zlasti od tveganja, povezanega z različnimi vrstami občutljivega lesa, lubja in rastlin, ter od pretekle skladnosti izvajalca, pristojnega za premeščanje občutljivega lesa, lubja in rastlin, z zahtevami iz te odločbe.

3.   Če uradni nadzor, izveden v skladu z odstavkom 1, potrdi neskladnost, se sprejmejo primerni ukrepi, podobni tistim iz člena 11 Direktive 2000/29/ES.“;

3.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.