I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

20.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 124/21

DIREKTIVA 2009/39/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. maja 2009

o živilih za posebne prehranske namene

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 z dne o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene, (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Glede na to, da se bo navedeno direktivo še spreminjalo, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	Razlike med nacionalnimi zakonodajami, ki se nanašajo na živila za posebne prehranske namene, ovirajo prosti pretok teh živil, kar lahko ustvari neenake pogoje konkurence in tako neposredno vpliva na delovanje notranjega trga.

(3)	Približevanje nacionalne zakonodaje predpostavlja oblikovanje enotnih opredelitev živil za posebne prehranske namene, sprejetje ukrepov, ki potrošniku omogočajo zaščito pred goljufijo glede lastnosti teh živil, in sprejetje pravil, ki jih je treba upoštevati pri označevanju teh živil.

(4)

Izdelki, ki jih zajema ta direktiva, so živila, katerih sestava in priprava morata biti posebej načrtovani zato, da izpolnjujejo posebne prehranske zahteve oseb, ki so jim v glavnem namenjena. Da bi dosegli poseben prehranski namen, je morda potrebno odstopanje od splošnih ali posebnih določb, ki se uporabljajo za živila.

(5)	Živila za posebne prehranske namene, ki jih obravnavajo posebne določbe, je mogoče učinkovito nadzorovati na podlagi splošnih pravil za nadzor vseh vrst živil, vendar to ne velja vedno za tista živila, za katera ni nobenih posebnih določb.

(6)

Za slednje v nekaterih primerih običajna sredstva, ki so na voljo nadzornim organom, ne omogočajo preverjanja, ali ima živilo v resnici posebne prehranske lastnosti, ki so mu pripisane. Po potrebi je treba poskrbeti, da odgovorna oseba za dajanje živila na trg pomaga nadzornemu organu pri izvajanju njegovih dejavnosti.

(7)	Posebne določbe, ki se uporabljajo za določene skupine živil, bi bilo treba določiti s posebnimi direktivami.

(8)

Treba bi bilo določiti postopek, s katerim se omogoči začasno dajanje na trg živil, ki izhajajo iz tehnoloških inovacij, da bi do uvedbe spremembe ustrezne posebne direktive primerno izkoristili sadove industrijskih raziskav. Dovoljenje za trženje se z utemeljitvijo varovati zdravje potrošnikov lahko izda le po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane.

(9)	Ker ni jasno, ali obstajajo ustrezni razlogi za posebne določbe za skupino živil, namenjenih osebam z motnjami v presnovi ogljikovih hidratov (diabetes), bi bilo treba Komisiji dovoliti, da sprejme ali predlaga ustrezne določbe v kasnejši fazi, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane.

(10)	Na ravni Skupnosti je še vedno možno uskladiti pravila, ki se uporabljajo za druge skupine živil za posebne prehranske namene, v interesu varstva potrošnikov in prostega pretoka takih živil.

(11)	Priprava posebnih direktiv, ki uresničujejo temeljna načela pravil Skupnosti in sprememb teh pravil, je izvedbeni ukrep tehnične narave. Njihovo sprejetje bi bilo treba zaupati Komisiji, da bi tako poenostavili in pospešili postopek.

(12)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(13)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje posebnih direktiv, seznama snovi s posebnimi prehranskimi nameni in drugih snovi, ki se dodajajo živilom za posebne prehranske namene, vključno z merili čistosti, ki se zanje uporabljajo, in po potrebi, s pogoji, po katerih se uporabljajo, določb, ki omogočajo označitev živil za običajno prehrano, ki ustrezajo posebnim prehranskim namenom, posebnih določb za živila, namenjena osebam z motnjami v presnovi ogljikovih hidratov (diabetes), pravil za uporabo izrazov glede zmanjšane vsebnosti natrija ali soli ali brez natrija ali soli ali brez glutena, ki se lahko uporabljajo za poimenovanje živil, kot tudi za sprejetje pogojev, po katerih je pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju možno sklicevanje na dieto ali skupino oseb. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(14)

Kadar v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje in spremembo seznama snovi s posebnimi prehranskimi nameni in drugih snovi, ki se dodajajo živilom za posebne prehranske namene, vključno z merili čistosti, ki se zanje uporabljajo, in po potrebi, s pogoji, po katerih se uporabljajo, kot tudi za sprejetje sprememb te direktive ali posebnih direktiv, če se ugotovi, da neko živilo za posebne prehranske namene ogroža zdravje ljudi, čeprav je v skladu z ustrezno posebno direktivo.

(15)	Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odborih. Zato jih državam članicam ni treba prenesti v nacionalno pravo.

(16)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in za uporabo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva se nanaša na živila za posebne prehranske namene.

2. Živila za posebne prehranske namene so živila, ki se zaradi specifične sestave ali načina proizvodnje bistveno razlikujejo od živil za običajno prehrano in ki so ustrezna zaradi njihovih zatrjevanih prehranskih namenov ter so dana na trg tako, da navajajo to ustreznost.

3. Posebna prehranska uporaba mora izpolnjevati posebne prehranske zahteve:

(a)	nekaterih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove ali

(b)	nekaterih skupin oseb, katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilih, ali

(c)	zdravih dojenčkov ali majhnih otrok.

Člen 2

1. Živila iz točk (a) in (b) člena 1(3) se lahko označijo tudi kot „dietetična“ ali „dietna“.

2. Pri označevanju, predstavitvi ali oglaševanju živil za običajno prehrano je prepovedano:

(a)	uporabljati pridevnik „dietetični“ ali „dietni“ bodisi posamezno bodisi v povezavi z drugimi besedami za označevanje navedenih živil;

(b)	uporabljati vse druge oznake ali predstavitve, ki bi lahko dajale vtis, da gre za eno od živil iz člena 1.

Skladno z določbami, ki jih sprejme Komisija, je za živila za običajno prehrano, ki ustrezajo posebnim prehranskim namenom, možno navesti takšno ustreznost.

Take določbe lahko opredeljujejo zahteve za označevanje takšne ustreznosti.

Ukrepi iz drugega pododstavka, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Člen 3

1. Živila iz člena 1 morajo biti takšne vrste ali imeti takšno sestavo, da so primerna za posebne prehranske namene.

2. Živila iz člena 1 morajo biti tudi v skladu z vsemi obveznimi določbami, ki se uporabljajo za živila za običajno prehrano, razen kar zadeva spremembe, ki zagotavljajo njihovo skladnost z opredelitvami iz člena 1.

Člen 4

1. Posebne določbe, ki se uporabljajo za skupine živil za posebne prehranske namene iz Priloge I, se določijo s posebnimi direktivami.

Posebne direktive zajemajo zlasti:

(a)	bistvene zahteve glede vrste ali sestave živil;

(b)	določbe o kakovosti surovin;

(c)	higienske zahteve;

(d)	dovoljene spremembe v smislu člena 3(2);

(e)	seznam aditivov;

(f)	določbe o označevanju, predstavitvi in oglaševanju;

(g)	postopke vzorčenja in preskusov za preverjanje skladnosti z zahtevami posebnih direktiv.

Posebne direktive se sprejme:

—	za primer pod točko (e) v skladu s postopkom, določenim v členu 95 Pogodbe,

—	za primere pod drugimi točkami jih sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Določbe, ki bi utegnile vplivati na javno zdravje, se sprejmejo po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane.

2. Da bi živilom za posebne prehranske namene, ki izhajajo iz znanstvenega in tehnološkega napredka, omogočili hiter prihod na trg, lahko Komisija po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane za dveletno obdobje odobri dajanje na trg živil, ki niso skladna s pravili glede sestave, kakršno predpisujejo posebne direktive za skupine živil za posebne prehranske namene iz Priloge I. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Po potrebi lahko Komisija v odločitvi o odobritvi doda pravila za označevanje sprememb v sestavi.

3. Komisija sprejme seznam snovi s posebnimi prehranskimi nameni, kakršne so vitamini, mineralne soli, aminokisline in druge snovi, ki se dodajajo živilom za posebne prehranske namene, vključno z merili čistosti, ki se zanje uporabljajo, in po potrebi, s pogoji, po katerih se uporabljajo.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 15(4).

Člen 5

Komisija sprejme pravila za uporabo izrazov glede zmanjšane vsebnosti natrija ali soli (natrijev klorid, namizna sol) ali brez natrija ali soli ali brez glutena, ki se lahko uporabljajo za poimenovanje živil iz člena 1.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Člen 6

Komisija po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane Evropskemu parlamentu in Svetu pred 8. julijem 2002 predloži poročilo o zaželenosti posebnih določb za živila, namenjena osebam z motnjami v presnovi ogljikovih hidratov (diabetes).

Glede na zaključke navedenega poročila Komisija:

(a)	nadaljuje pripravo zadevnih posebnih določb ali

(b)	predloži v skladu s postopkom, določenim v členu 95 Pogodbe, morebitne primerne predloge za spremembo te direktive.

Ukrepi iz točke (a), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Člen 7

Komisija lahko določi pogoje, po katerih je pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju možno sklicevanje na dieto ali skupino oseb, ki jim je živilo iz člena 1 namenjeno.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

Člen 8

1. Označevanje in postopki označevanja, predstavitev in oglaševanje živil iz člena 1 ne pripisujejo živilom lastnosti za preprečevanje, zdravljenje bolezni ali ozdravljenje bolezni ali namigujejo na takšne lastnosti.

Odstopanja od prvega pododstavka se lahko določijo v izjemnih in jasno opredeljenih primerih. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3). Odstopanja se lahko ohranijo, dokler postopek ni končan.

2. Odstavek 1 ne preprečuje razširjanja kakršnih koli koristnih informacij ali priporočil, izključno namenjenih osebam, usposobljenim na področju medicine, prehrane ali farmacije.

Člen 9

1. Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (6) se za živila iz člena 1 te direktive uporablja pod pogoji, navedenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2. V označbo, pod katero se živilo prodaja, je vključena navedba njegovih posebnih prehranskih lastnosti. Če gre za živila iz točke (c) člena 1(3), se ta navedba nadomesti z navedbo o namenu teh živil.

3. Označevanje živil, za katera ni bila sprejeta nobena posebna direktiva v skladu s členom 4, mora vključevati tudi:

(a)	posebne elemente kakovostne in količinske sestave ali posebnega postopka predelave, zaradi katerega ima živilo posebne prehranske lastnosti;

(b)	izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kilodžulih in kilokalorijah, in vsebnost ogljikovih hidratov, proteinov in maščob na 100 gramov ali 100 mililitrov živila na trgu in, če je ustrezno, na določeno količino živila, ki je predlagana za porabo.

Če pa je energijska vrednost manjša od 50 kilodžulov (12 kilokalorij) na 100 gramov ali 100 mililitrov živila na trgu, se navedeni podatki lahko nadomestijo z besedami „energijska vrednost manjša od 50 kilodžulov (12 kilokalorij) na 100 gramov“ ali z besedami „energijska vrednost manjša od 50 kilodžulov (12 kilokalorij) na 100 mililitrov“.

4. Posebne zahteve za označevanje živil, za katera je bila sprejeta posebna direktiva, se določijo v navedeni direktivi.

Člen 10

1. Živila iz člena 1 smejo biti v prodaji na drobno le v predpakirani obliki, ovojnina pa mora v celoti prekrivati izdelek.

2. Države članice lahko dovolijo odstopanja od odstavka 1 za prodajo na drobno pod pogojem, da ga v trenutku, ko gre živilo v prodajo, spremljajo podatki, določeni v členu 9.

Člen 11

1. Za učinkovito uradno spremljanje živil za posebne prehranske namene, ki ne sodijo v eno od skupin iz seznama v Prilogi I, se uporabljajo naslednje posebne določbe:

(a)	če je zgoraj opredeljeno živilo prvič dano na trg, proizvajalec ali, če je živilo proizvedeno v tretji državi, uvoznik obvesti o tem pristojni organ države članice, kjer se živilo že prodaja, tako da mu pošlje model označbe za živilo;

(b)	če je isto živilo dano na trg v drugi državi članici, proizvajalec ali po potrebi uvoznik pristojnemu organu te države članice dostavi enake informacije, skupaj z navedbo prejemnika prvega obvestila;

(c)

po potrebi je pristojni organ pooblaščen, da od proizvajalca ali če je to primerno, od uvoznika zahteva znanstveno študijo in podatke, ki dokazujejo skladnost živila s členom 1(2) in (3), skupaj z informacijami iz točke (a) člena 9(3). Če je takšna znanstvena študija na voljo v lahko dostopni publikaciji, zadostuje napotilo na to publikacijo.

2. Države članice obvestijo Komisijo, kateri so pristojni organi v smislu odstavka 1 in o vseh drugih koristnih informacijah o njih.

Komisija objavi te informacije v Uradnem listu Evropske unije.

3. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 2 se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).

4. Komisija vsaka tri leta, in prvič pred 8. julijem 2002, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o izvajanju tega člena.

Člen 12

1. Iz razlogov, povezanih s sestavo, proizvodnimi specifikacijami, predstavitvami ali označevanjem, države članice ne smejo prepovedati ali omejiti prometa z živili iz člena 1, ki so usklajena s to direktivo, in po potrebi, z direktivami, sprejetimi za izvajanje te direktive.

2. Odstavek 1 ne vpliva na nacionalne določbe, ki se uporabljajo, če ne obstajajo direktive, sprejete za izvajanje te direktive.

Člen 13

1. Kadar država članica podrobno utemelji ugotovitev, da živilo za posebne prehranske namene, ki ne sodi v eno izmed skupin iz seznama Priloge I, ni v skladu s členom 1(2) in (3) ali da ogroža zdravje ljudi, čeprav je prosto v prometu v eni ali več državah članicah, sme začasno ustaviti ali omejiti promet s takšnim živilom na svojem ozemlju. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice in navede razloge za svojo odločitev.

2. Komisija čim prej preuči razloge, ki jih je navedla zadevna država članica, se v odboru iz člena 15(1) posvetuje z državami članicami, brez odlašanja izda svoje mnenje in ustrezno ukrepa.

3. Če Komisija oceni, da je nacionalni ukrep treba odpraviti ali spremeniti, sprejme ustrezne ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 15(2).

Člen 14

1. Kadar ima država članica na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij po sprejetju ene od posebnih direktiv utemeljene razloge, da neko živilo za posebne prehranske namene ogroža zdravje ljudi, čeprav je v skladu z ustrezno posebno direktivo, sme začasno ustaviti ali omejiti uporabo zadevnih določb na svojem ozemlju. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter svojo odločitev utemelji.

2. Komisija čim prej preuči razloge, ki jih je država članica navedla, se v odboru iz člena 15(1) posvetuje z državami članicami, brez odlašanja izda svoje mnenje in ustrezno ukrepa.

3. Če Komisija meni, da je treba spremeniti to direktivo ali posebne direktive, da se odpravi težave iz odstavka 1 in zagotovi varstvo zdravja ljudi, sprejme te spremembe.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 15(4).

Država članica, ki je sprejela zaščitne ukrepe, sme te ohraniti toliko časa, dokler niso spremembe sprejete.

Člen 15

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje ljudi, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 16

Direktiva 89/398/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge II, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in za uporabo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 17

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. maja 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. KOHOUT

(1) UL C 211, 19.8.2008, str. 44.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. marca 2009.

(3) UL L 186, 30.6.1989, str. 27.

(4) Glej del A Priloge II.

(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(7) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

PRILOGA I

Skupine živil za posebne prehranske namene, za katere bodo s posebnimi direktivami (1) določene posebne določbe:

1.	začetne in nadaljevalne formule za dojenčke;

2.	žitne kašice in živila namenjena dojenčkom in majhnim otrokom;

3.	živila, namenjena za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže;

4.	živila za posebne zdravstvene namene;

5.	živila, namenjena osebam z visoko energijsko porabo, predvsem športnikom.

B.	Skupine živil za posebne prehranske namene, za katera bodo s posebno direktivo (1) določene posebne določbe, odvisno od rezultata postopka, opisanega v členu 6: Živila, namenjena osebam z motnjami v presnovi ogljikovih hidratov (diabetes).

(1) Razume se, da izdelki, ki so v trenutku sprejetja posebne direktive že na trgu, s tem ne bodo prizadeti.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 16)

Direktiva Sveta 89/398/EGS (UL L 186, 30.6.1989, str. 27)
Direktiva 96/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 48, 19.2.1997, str. 20)
Direktiva 1999/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 172, 8.7.1999, str. 38)
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)	samo točka 15 Priloge III

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in uporabo

(iz člena 16)

Direktiva	Roki za prenos	Dovoljenje za promet z živili, ki so v skladu s to direktivo	Dovoljenje za promet z živili, ki niso v skladu s to direktivo
89/398/EGS	—	16. maj 1990 (1)	16. maj 1991 (1)
96/84/ES	30. september 1997	—	—
1999/41/ES	8. julij 2000	8. julij 2000 (2)	8. januar 2001 (2)

(1) V skladu s členom 15 Direktive 89/398/EGS:

„1. Države članice spremenijo in dopolnijo svoje zakone in druge predpise tako, da:

—	dovolijo promet z živili, ki so v skladu s to direktivo, najpozneje do 16. maja 1990,

—	prepovejo promet z živili, ki niso v skladu s to direktivo, z veljavnostjo od 16. maja 1991.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Odstavek 1 ne vpliva na tiste nacionalne določbe, ki se, če ne obstajajo direktive iz člena 4, uporabljajo za določene skupine živil za posebne prehranske namene.“

(2) V skladu s členom 2 Direktive 1999/41/ES:

„Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 8. julija 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ti predpisi se uporabijo tako, da:

—	zagotovijo promet z živili, ki so v skladu s to direktivo, do 8. julija 2000,

—	prepovejo promet z živili, ki niso v skladu s to direktivo, do 8. januarja 2001.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.“

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 89/398/EGS	Ta direktiva
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), točka (a)	Člen 1(2)
Člen 1(2), točka (b)	Člen 1(3)
Člen 1(2), točka (b)(i), (ii) in (iii)	Člen 1(3), točke (a), (b) in (c)
Člen 2(1)	Člen 2(1)
Člen 2(2)	Člen 2(2), prvi pododstavek
Člen 2(3)	Člen 2(2), drugi in tretji pododstavek
—	Člen 2(2), četrti pododstavek
Člen 3	Člen 3
Člen 4(1)	Člen 4(1)
Člen 4(1a)	Člen 4(2)
Člen 4(2)	Člen 4(3)
Člen 4a	Člen 5
Člen 4b	Člen 6
Člen 5	Člen 7
Člen 6	Člen 8
Člen 7	Člen 9
Člen 8	Člen 10
Člen 9, uvodno besedilo	Člen 11(1), uvodno besedilo
Člen 9, točke 1, 2 in 3	Člen 11(1), točke (a), (b) in (c)
Člen 9, točka 4, prvi in drugi stavek	Člen 11(2)
Člen 9, točka 4, tretji stavek	Člen 11(3)
Člen 9, točka 5	Člen 11(4)
Člen 10	Člen 12
Člen 11	Člen 13
Člen 12	Člen 14
Člen 13(1) in (2)	Člen 15(1) in (2)
Člen 13(3)	—
—	Člen 15(3) in (4)
Člena 14 in 15	—
—	Člena 16 in 17
Člen 16	Člen 18
Priloga I	Priloga I
Priloga II	—
—	Prilogi II in III

20.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 124/30

DIREKTIVA SVETA 2009/13/ES

z dne 16. februarja 2009

o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 139(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delodajalci in delojemalci (v nadaljevanju „socialni partnerji“) lahko, v skladu s členom 139(2) Pogodbe, skupaj zahtevajo, da se sporazumi sklenjeni na ravni Skupnosti izvajajo s sklepom Sveta na predlog Komisije.

(2)

Mednarodna organizacija dela je 23. februarja 2006 sprejela Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, da bi ustvarila enoten, skladen instrument, ki zajema vse sodobne standarde obstoječih mednarodnih konvencij in priporočil o delovnih standardih v pomorstvu, kot tudi temeljna načela iz drugih mednarodnih konvencij o delovnih standardih.

(3)	Komisija se je v skladu s členom 138(2) Pogodbe s socialnimi partnerji posvetovala o priporočljivosti razvoja obstoječega pravnega reda Skupnosti z njegovo prilagoditvijo, ureditvijo ali dopolnitvijo na podlagi Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006.

(4)	Združenje ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) sta 29. septembra 2006 obvestila Komisijo o želji, da bi pristopila k pogajanjem v skladu s členom 138(4) Pogodbe.

(5)

Navedeni organizaciji, ki želita ustvariti enake globalne konkurenčne pogoje v celotnem pomorskem sektorju, sta 19. maja 2008 sklenili Sporazum o Konvenciji o standardih v pomorstvu iz leta 2006 (v nadaljevanju „Sporazum“). Navedeni sporazum in njegova priloga vsebujeta skupno zahtevo Komisiji, naj ju uveljavi s sklepom Sveta na predlog Komisije v skladu s členom 139(2) Pogodbe.

(6)	Sporazum se nanaša na pomorščake na ladjah, ki so registrirane v državi članici in/ali plujejo pod njeno zastavo.

(7)	Sporazum spreminja Evropski sporazum o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjen med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) 30. septembra 1998 v Bruslju.

(8)	Za namene člena 249 Pogodbe je direktiva ustrezen instrument za izvajanje Sporazuma.

(9)	Sporazum bo začel veljati istočasno s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, socialni partnerji pa želijo, da nacionalni ukrepi, ki izvajajo to direktivo, ne začnejo veljati nič prej kot na datum, ko začne veljati omenjena konvencija.

(10)

Za katere koli izraze, uporabljene v Sporazumu, ki v njem niso natančno določeni, ta direktiva prepusti državam članicam, da jih same opredelijo v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, kot velja za ostale direktive o socialni politiki, ki uporabljajo podobne izraze, pod pogojem, da opredelitve upoštevajo vsebino Sporazuma.

(11)	Komisija je pripravila osnutek predloga direktive v skladu z njenim Sporočilom z dne 20. maja 1998 o prilagajanju in spodbujanju socialnega dialoga na ravni Skupnosti, ob upoštevanju reprezentativnega statusa podpisnic in pravne veljavnosti vsake določbe Sporazuma.

(12)	Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, dokler države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za stalno zagotavljanje rezultatov, ki jih določa ta direktiva.

(13)	Določbe te direktive se uporabijo brez poseganja v katere koli obstoječe določbe Skupnosti, ki so bolj specifične in/ali zagotavljajo višjo raven zaščite za pomorščake, zlasti tiste, vključene v zakonodajo Skupnosti.

(14)	Zagotovljeno bi moralo biti spoštovanje splošnega načela odgovornosti delodajalca, kot je navedeno v Direktivi Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (1), zlasti v njenem členu 5(1) in (3).

(15)	Te direktive ni mogoče uporabljati za upravičevanje zmanjšanja splošne ravni zaščite delavcev na področjih, ki jih zajema priloženi sporazum.

(16)	Ta direktiva in sporazum določata najnižje standarde. Države članice in/ali socialni partnerji bi morali ohraniti ali uvesti bolj ugodne določbe.

(17)	Komisija je v skladu s svojim Sporočilom z dne 14. decembra 1993 o izvajanju Sporazuma o socialni politiki obvestila Evropski parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, tako da jima je posredovala besedilo predloga direktive, ki zajema navedeni sporazum.

(18)

Ta instrument je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti s členom 31, ki zagotavlja, da imajo vsi delavci pravico do zdravih, varnih in spodobnih delovnih razmer, omejitve glede največjega delovnega časa ter tedenskih in dnevnih počitkov, kot tudi letnega plačanega dopusta.

(19)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, navedenim v tem členu, ta direktiva ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev.

(20)	V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2), bodo države članice pozvane, da zase in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki bodo, kolikor je to mogoče, ponazarjale korelacijo med to direktivo in prehodnimi ukrepi, ter jih posredujejo javnosti.

(21)

Zaradi tega bi bilo treba spremeniti Direktivo Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (3), ki vsebuje Evropski sporazum o organizaciji delovnega časa pomorščakov skupaj s Prilogo.

(22)	Izvajanje Sporazuma prispeva k doseganju ciljev iz člena 136 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva izvaja Sporazum o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, sklenjen 19. maja 2008 med organizacijama, ki predstavljata socialne partnerje v sektorju pomorskega prometa (ECSA in ETF), kot je navedeno v Prilogi.

Člen 2

Priloga k Direktivi 1999/63/ES se spremeni:

v določbi 1 se doda naslednja točka 3:

„3.

V primeru dvoma, ali se kategorija oseb za namen tega sporazuma šteje za pomorščake, o tem odloči pristojni organ posamezne države članice po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake. V zvezi s tem se ustrezno upošteva Resolucija 94. zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah.“;

v določbi 2 se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(c)	izraz ‚pomorščak‘ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji, na katero se Sporazum nanaša;

(d)

‚lastnik ladje‘ pomeni lastnika ladje oziroma drugo organizacijo ali osebo, kot so upravitelj, pooblaščenec ali zakupnik ladijskega prostora, ki je prevzela odgovornost za obratovanje ladje od lastnika in ki se je ob prevzemu te odgovornosti strinjala, da bo prevzela naloge in odgovornosti, ki so lastnikom ladij naložene s to konvencijo, ne glede na to, ali v imenu lastnika ladje izpolnjuje nekatere naloge ali odgovornosti katera druga organizacija ali oseba.“;

določba 6 se nadomesti z:

„1.	Prepove se nočno delo pomorščakov, mlajših od 18 let. Za namene te določbe se izraz ‚nočni‘ opredeli v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Zajema dobo vsaj devetih ur, ki se začne najpozneje opolnoči in ne konča prej kot ob petih zjutraj.

Odstopanje od strogega upoštevanja omejitve nočnega dela lahko določi pristojni organ, kadar:

(a)	bi škodovala učinkovitemu usposabljanju zadevnih pomorščakov, v skladu z uveljavljenimi programi in urniki; ali

(b)	posebna narava naloge ali priznan program usposabljanja zahteva, da pomorščaki, za katere velja izjema, opravljajo naloge ponoči, in organ po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, odloči, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju ali dobremu počutju.

Zaposlitev, namestitev ali delo pomorščakov, mlajših od 18 let, je prepovedana, kadar obstaja verjetnost, da bi delo ogrozilo njihovo zdravje ali varnost. Vrste takšnega dela določijo nacionalni zakoni ali predpisi oziroma pristojni organ po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.“;

določba 13 se nadomesti z:

„1.	Pomorščaki ne delajo na ladji, če nimajo spričevala, da so zdravstveno sposobni izpolnjevati dolžnosti.

2.	Izjeme so dovoljene le, kot je določeno v tem sporazumu.

3.	Pristojni organ zahteva, da imajo pomorščaki pred začetkom dela na ladji veljavno zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da so zdravstveno sposobni za opravljanje dolžnosti, ki jih čakajo na morju.

Za zagotovitev, da zdravniška spričevala resnično odražajo zdravstveno stanje pomorščakov v zvezi z dolžnostmi, ki jih bodo opravljali, pristojni organ po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, ter ob upoštevanju veljavnih mednarodnih standardov predpiše naravo zdravniškega pregleda in spričevala.

Ta sporazum ne posega v Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje (‚STCW‘) iz leta 1978, kakor je bila spremenjena. Zdravniško spričevalo, izdano v skladu z zahtevami iz STCW, sprejme pristojni organ za namene iz točk 1 in 2 te določbe. Podobno se pri pomorščakih, ki jih STCW ne zajema, sprejme zdravniško spričevalo, ki izpolnjuje bistvo navedenih zahtev.

Zdravniško spričevalo izda ustrezno kvalificiran zdravnik ali, če gre za spričevalo, ki zadeva izključno vid, oseba, ki jo je pristojni organ priznal za kvalificirano za izdajanje takšnega spričevala. Zdravnikom mora biti pri medicinski presoji ob izvajanju postopkov zdravniškega pregleda zagotovljena popolna strokovna neodvisnost.

7.	Pomorščakom, ki so jim zavrnili spričevalo ali so naložili omejitev glede njihove zmožnosti za delo, zlasti glede časa, področja dela ali področja poslovanja, je dana možnost dodatnega pregleda, ki ga opravi drug neodvisen zdravnik ali neodvisen zdravstveni strokovnjak.

Vsako zdravniško spričevalo navaja zlasti:

(a)	ali so sluh in vid zadevnega pomorščaka ter zaznavanje barv pri pomorščaku, ki naj bi bil zaposlen na službenih položajih, kjer nepopolno razpoznavanje barv vpliva na pripravljenost za delo, ki naj bi se opravljalo, zadovoljivi; in

(b)	zadevni pomorščak ni v takšnem zdravstvenem stanju, ki bi ga delo na morju poslabšalo oziroma zaradi katerega bi postal pomorščak nesposoben za takšno delo ali ki bi ogrozilo zdravje drugih oseb na krovu.

Če ni zahtevano krajše obdobje zaradi posebnih nalog, ki naj bi jih zadevni pomorščak opravljal, ali v skladu s STCW:

(a)	zdravniško spričevalo velja največ dve leti, razen če ni pomorščak mlajši od 18 let; v tem primeru je veljavnost eno leto;

(b)	je spričevalo o barvnem vidu veljavno najdlje šest let.

10.

V nujnih primerih lahko pristojni organ dovoli pomorščaku, da dela brez veljavnega zdravniškega spričevala do naslednjega pristanišča pristanka, kjer lahko pomorščak pridobi zdravniško spričevalo od kvalificiranega zdravnika, če:

(a)	obdobje takega dovoljenja ne presega treh mesecev; in

(b)	je zadevnemu pomorščaku zdravniško spričevalo poteklo nedavno.

11.	Če obdobje veljavnosti spričevala poteče med plovbo, ostane spričevalo veljavno do naslednjega pristanišča pristanka, kjer lahko pomorščak pridobi zdravniško spričevalo od kvalificiranega zdravnika, če to obdobje ne presega treh mesecev.

12.	Zdravniška spričevala za pomorščake na ladjah, ki običajno opravljajo mednarodne plovbe, morajo biti vsaj v angleškem jeziku.

13.	Vrsta zdravstvene ocene in v zdravstveno potrdilo vključeni podatki se določijo po posvetovanju z lastniki ladij in organizacijami pomorščakov.

14.	Vsi pomorščaki opravljajo redne zdravstvene preglede. Stražarji, ki trpijo zaradi zdravstvenih težav, za katere je zdravnik navedel, da so nastale zaradi nočnega dela, začnejo, če je to mogoče, opravljati dnevno delo, za katero so usposobljeni.

15.	Zdravniški pregled iz točk 13 in 14 je brezplačen in v skladu z zdravniškim varovanjem zaupnosti. Takšni zdravniški pregledi se lahko opravijo v nacionalnem zdravniškem sistemu.“;

določba 16 se nadomesti z:

„Vsakemu pomorščaku pripada plačan letni dopust. Plačan letni dopust se izračuna na podlagi najmanj 2,5 koledarskega dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece. Najmanjše obdobje plačanega dopusta ne more zamenjati nadomestilo za dopust, razen kadar je delovno razmerje prekinjeno.“.

Člen 3

1. Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo predpise, ki so ugodnejši od določenih v tej direktivi.

2. Izvajanje te direktive v nobenem primeru ni zadostna podlaga za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, vključenih v to direktivo. To ne posega v pravice držav članic in/ali uprave in dela, da določijo, glede na spreminjajoče se okoliščine, zakonodajne, regulativne ali pogodbene določbe, drugačne od tistih, ki prevladujejo v času sprejetja te direktive, pod pogojem, da so vedno v skladu z najnižjimi zahtevami iz te direktive.

3. Izvajanje in/ali razlaganje te direktive ne posega v katere koli določbe Skupnosti ali nacionalne določbe, navade ali prakse Skupnosti, ki zagotavljajo ugodnejše razmere za zadevne pomorščake.

4. Določba iz odstavka 5(b) Standarda A4.2 ne vpliva na načelo odgovornosti delodajalca iz člena 5 Direktive 89/391/EGS.

Člen 4

Države članice določijo, kakšne kazni se uporabijo ob kršitvi nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 5

1. Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, ali pa zagotovijo, da so socialni partnerji s sporazumom uvedli vse potrebne ukrepe najkasneje 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

2. Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Besedilo teh določb nemudoma sporočijo Komisiji.

3. Države članice predložijo Komisiji besedilo glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Uporaba načela stvarne enakovrednosti, ki je opredeljeno v preambuli k Sporazumu, ne posega v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz te direktive.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. februarja 2009

Za Svet

Predsednik

O. LIŠKA

(1) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(2) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(3) UL L 167, 2.7.1999, str. 33.

PRILOGA

SPORAZUM,

sklenjen med ECSA in ETF, o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006

PODPISNICI STA SE –

ob upoštevanju, da Konvencija Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“) od vsake članice zahteva zagotovitev, da njeni zakoni in predpisi v okviru Konvencije spoštujejo temeljne pravice do svobode združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb, odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, učinkovito odpravo dela otrok ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica;

ob upoštevanju, da Konvencija vsakemu pomorščaku zagotavlja pravico do varnega in zanesljivega delovnega mesta, ki je v skladu z varnostnimi standardi, poštenih pogojev zaposlovanja, spodobnih delovnih in življenjskih razmer ter varovanja zdravja, zdravniške oskrbe, socialnih ukrepov in drugih oblik socialnega varstva;

ob upoštevanju, da Konvencija od držav članic zahteva, da v mejah svoje jurisdikcije zagotovijo, da se pravice pomorščakov v zvezi z zaposlovanjem in socialnim varstvom iz prejšnjega odstavka te preambule v popolnosti izvajajo v skladu z zahtevami iz Konvencije. Če ni v Konvenciji določeno drugače, je takšno uresničevanje mogoče doseči z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi kolektivnimi pogodbami ali drugimi ukrepi oziroma v praksi;

ob upoštevanju, da želijo podpisnice poudariti zlasti „Pojasnjevalno opombo k predpisom in kodeksu iz Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu“ (Explanatory Note to the Regulations and Code of the Maritime Labour Convention), ki določa obliko in strukturo Konvencije;

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba“) in zlasti členov 137, 138 in 139 Pogodbe;

ob upoštevanju, da člen 139(2) Pogodbe določa, da se sporazumi, sklenjeni na ravni Skupnosti, lahko izvajajo na skupno zahtevo podpisnic s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije;

ob upoštevanju, da s tem podpisnice vlagajo tako zahtevo;

ob upoštevanju, da je v smislu člena 249 Pogodbe ustrezen instrument za izvajanje sporazuma direktiva, ki je za države članice zavezujoča glede ciljev, ki jih je treba doseči, nacionalnim organom pa prepušča izbiro oblike in metod prenosa; v skladu s členom VI Konvencije lahko članice Mednarodne organizacije dela (ILO) izvajajo ukrepe, ki so zadovoljivo enakovredni standardom iz Konvencije, kar je namenjeno popolni uresničitvi splošnega cilja in namena Konvencije ter učinkovitosti omenjenih določb iz Konvencije; izvajanje sporazuma z direktivo in načelo „stvarne enakovrednosti“ v Konvenciji sta tako namenjena, da državam članicam omogočita izvajanje pravic in načel na način iz odstavkov 3 in 4 člena VI Konvencije –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

OPREDELITVE POJMOV IN PODROČJE UPORABE

Za namen tega sporazuma in če v posameznih določbah ni drugače določeno, izraz:

(a)	„pristojni organ“ pomeni ministra, državni organ ali drug organ, ki ga država članica imenuje in je pooblaščen za izdajo in uveljavitev predpisov, odredb ali drugih navodil, ki imajo moč zakona v zvezi s predmetom zadevne določbe;

(b)

„bruto tonaža“ pomeni bruto tonažo, izračunano v skladu s predpisi o izmeri tonaže iz Priloge I k Mednarodni konvenciji o izmeri ladij, 1969, ali katere koli konvencije naslednice; pri ladjah, za katere se uporablja začasni sistem merjenja tonaže, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija, je bruto tonaža tisti znesek, ki je vpisan v stolpcu OPOMBE Mednarodnega potrdila o tonaži (1969);

(c)	„pomorščak“ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji, na katero se Sporazum nanaša;

(d)	„pogodba o zaposlitvi pomorščakov“ vključuje pogodbo o zaposlitvi in tudi člene pogodbe;

(e)	„ladja“ pomeni ladjo, ki ne pluje izključno v celinskih vodah, vodah znotraj zaščitenih voda ali v njihovi neposredni bližini oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi;

(f)

„lastnik ladje“ pomeni lastnika ladje oziroma drugo organizacijo ali osebo, kot so upravitelj, pooblaščenec ali zakupnik ladijskega prostora, ki je prevzela odgovornost za obratovanje ladje od lastnika in ki se je ob prevzemu te odgovornosti strinjala, da bo prevzela naloge in odgovornosti, ki so lastnikom ladij naložene s tem sporazumom, ne glede na to, ali v imenu lastnika ladje izpolnjuje nekatere naloge ali odgovornosti katera druga organizacija ali oseba.

2.	Če ni izrecno določeno drugače, velja ta sporazum za vse pomorščake.

Če obstaja dvom, ali naj bi določene kategorije oseb za namen tega sporazuma obravnavali kot pomorščake, o tem odloči pristojni organ posamezne države članice po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake. V zvezi s tem se ustrezno upošteva Resolucija 94. zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah.

Če ni izrecno določeno drugače, velja ta sporazum za vse ladje v javni ali zasebni lasti, ki običajno opravljajo trgovske posle, razen za ladje, ki so namenjene za ribištvo ali podobne dejavnosti, ter tradicionalno grajene ladje, kot so arabske jadrnice dhow in džunke. Ta sporazum se ne uporablja za bojne ladje ali vojaške pomožne ladje.

5.	Če obstaja dvom, ali ta sporazum velja za ladjo ali določeno kategorijo ladij, o tem odloči pristojni organ posamezne države članice po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake.

PREDPISI IN STANDARDI

NASLOV 1

MINIMALNE ZAHTEVE ZA DELO POMORŠČAKOV NA LADJI

Predpis 1.1 – Minimalna starost

1.	Nobena oseba s starostjo, nižjo od minimalne, se ne zaposli ali najame ali ne dela na ladji.

2.	Višja minimalna starost se zahteva v okoliščinah, določenih v sporazumu.

Standard A1.1 – Minimalna starost

Minimalna starost je urejena z Direktivo Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 (se spremeni) o evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu).

Predpis 1.2 – Zdravniško spričevalo

Zdravniška spričevala so urejena z Direktivo Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 (se spremeni) o evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu).

Predpis 1.3 – Usposabljanje in kvalifikacije

1.	Pomorščaki ne delajo na ladji, če za to niso izurjeni ali nimajo spričevala o usposobljenosti oziroma niso kako drugače kvalificirani za opravljanje svojih dolžnosti.

2.	Pomorščaki ne smejo delati na ladji, če niso uspešno končali usposabljanja o osebni varnosti na ladji.

3.	Usposabljanje, ki poteka v skladu z obveznimi instrumenti Mednarodne pomorske organizacije, in izdaja zadevnih dokazil v skladu s tem, pomenita izpolnitev zahtev iz odstavkov 1 in 2 tega predpisa.

NASLOV 2

POGOJI ZAPOSLOVANJA

Predpis 2.1 – Pogodbe o zaposlitvi pomorščakov

1.	Pogoji za zaposlitev pomorščaka so določeni ali navedeni v pisnem dogovoru, ki je razumljivo napisan in pravno izvršljiv, ter so v skladu s standardi iz tega sporazuma.

2.	Pogodbo o zaposlitvi pomorščaka sklene pomorščak pod pogoji, ki pomorščaku zagotavljajo možnost, da pregleda in poišče nasvete o določbah in pogojih iz te pogodbe ter jih prostovoljno sprejme, preden pogodbo podpiše.

3.	Dokler so pogodbe o zaposlitvi pomorščakov združljive z nacionalnimi zakoni in prakso držav članic, se šteje, da vključujejo vse veljavne kolektivne pogodbe.

Standard A2.1 – Pogodbe o zaposlitvi pomorščakov

Vsaka država članica sprejme zakone ali predpise, ki določajo, da ladje, ki plujejo pod njeno zastavo izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

pomorščaki, zaposleni na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, imajo pogodbo o zaposlitvi pomorščakov, ki sta jo podpisala pomorščak in lastnik ladje ali zastopnik lastnika ladje (ali če niso zaposleni, dokazilo o pogodbenem ali podobnem razmerju) in ki jim zagotavlja dostojne delovne in življenjske pogoje na ladji, kot to zahteva ta sporazum;

(b)

pomorščaki, ki podpisujejo pogodbo o zaposlitvi pomorščakov, imajo pred podpisom možnost pregledati in poiskati nasvete o pogodbah in tudi drugih tovrstnih sredstvih, ki so potrebna za zagotovitev, da so pomorščaki sklenili pogodbo prostovoljno in z zadostnim razumevanjem svojih pravic in dolžnosti;

(c)	zadevna lastnik ladje in pomorščak imata vsak svoj podpisan izvirnik pogodbe o zaposlitvi pomorščakov;

(d)

sprejmejo se ukrepi za zagotovitev, da lahko pomorščaki, vključno s poveljnikom ladje, na ladji z lahkoto pridobijo jasne informacije o pogojih zaposlitve in da so tovrstne informacije, vključno z izvodom pogodbe o zaposlitvi pomorščakov, na voljo za pregled uradnikom pristojnega organa, vključno z uradniki v pristaniščih, ki jih je treba obiskati, in

(e)	pomorščaki prejmejo dokument s podatki o njihovi zaposlitvi na ladji.

Če pogodbo o zaposlitvi pomorščakov v celoti ali deloma sestavlja kolektivna pogodba, je na ladji na voljo izvod te pogodbe. Če jezik pogodbe o zaposlitvi pomorščakov in katere koli veljavne kolektivne pogodbe ni angleški, je treba dati na voljo v angleškem jeziku naslednje (razen za ladje, ki opravljajo samo notranjo plovbo):

(a)	izvod standardnega obrazca pogodbe in

(b)	dele kolektivne pogodbe, ki so predmet pomorske inšpekcije.

3.	Dokument iz odstavka 1(e) tega standarda ne vsebuje nobene izjave o kakovosti dela pomorščakov ali njihovi plači. Obliko dokumenta, podrobne podatke, ki jih je treba evidentirati, in način, na katerega se vnesejo taki podrobni podatki, določi nacionalna zakonodaja.

Vsaka država članica sprejme zakone in predpise, v katerih so podrobno opredeljene zadeve, ki jih je treba vključiti v vse pogodbe o zaposlitvi pomorščakov, ki jih ureja njena nacionalna zakonodaja. Pogodbe o zaposlitvi pomorščakov v vseh primerih vsebujejo naslednje podrobne podatke:

(a)	pomorščakovo polno ime, datum rojstva ali starost in kraj rojstva;

(b)	ime in naslov lastnika ladje;

(c)	kraj in datum, ko je začela veljati pogodba o zaposlitvi pomorščakov;

(d)	delovno mesto, na katerem bo pomorščak zaposlen;

(e)	znesek pomorščakove plače ali, kjer je primerno, formulo, uporabljeno za izračun plače;

(f)	obseg plačanega letnega dopusta ali, kjer je primerno, formulo, ki se uporablja za njegov izračun;

(g)

prenehanje pogodbe in pogojev iz nje, vključno s:

(i)	če je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, pogoji, pod katerimi imata stranki pravico prekiniti pogodbo, in zahtevanim odpovednim rokom, ki za lastnika ladje ni krajši kot za pomorščaka;

(ii)	če je bila pogodba sklenjena za določen čas, datumom, določenim za prenehanje pogodbe, in

(iii)

če je bila pogodba sklenjena za eno plovbo, namembnim pristaniščem in časom, ki mora preteči po prihodu, preden bi bilo treba pomorščaka razrešiti;

(h)	zdravstveno in socialno varstvo, ki ga pomorščaku zagotovi lastnik ladje;

(i)	pravico pomorščaka do repatriacije;

(j)	sklicevanje na kolektivno pogodbo, če je primerno, in

(k)	vse druge podatke, ki jih lahko zahteva nacionalna zakonodaja.

Vsaka država članica sprejme zakone ali predpise, ki opredeljujejo najkrajše odpovedne roke, ki veljajo za predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi pomorščakov za pomorščake in lastnike ladij. Trajanje teh najkrajših rokov se določi po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov, vendar pa ni krajše od sedmih dni.

Odpovedni rok, ki je krajši od minimalnega, lahko velja v okoliščinah, ki jih nacionalna zakonodaja ali predpisi ali veljavne kolektivne pogodbe priznavajo za upravičene za prekinitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim odpovednim rokom ali brez roka. Pri določanju teh okoliščin vsaka država članica zagotovi, da se upošteva potreba pomorščaka po prekinitvi, brez pogodbene kazni, pogodbe o zaposlitvi s krajšim odpovednim rokom ali brez odpovednega roka zaradi osebnih ali drugih nujnih razlogov.

Predpis 2.3 – Delovni čas in čas počitka

Pomorščakov delovni čas in počitek sta urejena z Direktivo Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 (se spremeni) o evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu).

Predpis 2.4 – Pravica do dopusta

Vsaka država članica zahteva, da se pomorščakom, zaposlenim na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo, pod ustreznimi pogoji v skladu s tem sporazumom in z Direktivo Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 (se spremeni) o evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu) dodeli plačan letni dopust.

2.	Pomorščakom se dodeli izhod na kopno zaradi njihovega zdravja in dobrega počutja ter v skladu z operativnimi zahtevami njihovih položajev.

Predpis 2.5 – Repatriacija

1.	Pomorščaki imajo pravico do brezplačne repatriacije.

2.	Vsaka država članica od ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, zahteva predložitev finančnega jamstva za ustrezno repatriacijo pomorščakov.

Standard A2.5 – Repatriacija

Vsaka država članica zagotovi, da imajo pomorščaki na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, pravico do repatriacije v naslednjih okoliščinah:

(a)	če pomorščaku pogodba o zaposlitvi preneha veljati med tem, ko je v tujini;

(b)

če pogodbo o zaposlitvi pomorščakov prekine:

(i)	lastnik ladje ali

(ii)	pomorščak zaradi utemeljenih razlogov in tudi

(c)	če pomorščaki niso več sposobni izpolnjevati svojih dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi ali če se od njih ne more pričakovati, da jih bodo opravljali v danih okoliščinah.

Vsaka država članica zagotovi, da ima v zakonodaji ali drugih ukrepih ali kolektivnih pogodbah ustrezne določbe, ki predpisujejo:

(a)	okoliščine, v katerih so pomorščaki upravičeni do repatriacije v skladu z odstavkom 1(b) in (c) tega standarda;

(b)	najdaljše trajanje služenja na ladji, po katerem je pomorščak upravičen do repatriacije – taka obdobja morajo znašati manj kot 12 mesecev, in

(c)	natančne pravice, ki jih priznajo lastniki ladij za repatriacijo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na namembni kraj repatriacije, način prevoza, stroškovne postavke in druge ureditve, ki jih zagotovi lastnik ladje.

Vsaka država članica prepove lastnikom ladij, da od pomorščakov zahtevajo, naj zagotovijo predplačilo za del kritja stroškov repatriacije na začetku zaposlitve, ter da odštejejo stroške repatriacije od plač pomorščakov ali drugih pravic, razen če se v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi ali drugimi ukrepi ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami ugotovi, da pomorščak hudo krši svoje zaposlitvene obveznosti.

4.	Nacionalna zakonodaja in predpisi ne posegajo v pravice lastnika ladje, da dobi povrnjene stroške repatriacije v okviru pogodbenih dogovorov s tretjimi strankami.

Če lastnik ladje ne naredi potrebnega za repatriacijo ali ne pokrije stroškov repatriacije pomorščakov, ki so upravičeni do repatriacije:

(a)

pristojni organ države članice, pod katere zastavo pluje ladja, stori vse potrebno za repatriacijo zadevnih pomorščakov; če tega ne stori, lahko država, iz katere bodo repatriirani pomorščaki, ali država, katere državljani so, uredi njihovo repatriacijo in dobi povrnjene stroške od države članice, pod katere zastavo pluje ladja;

(b)	lastnik ladje povrne državi članici, pod katere zastavo pluje ladja, stroške, ki nastanejo pri repatriaciji pomorščakov;

(c)	izdatki za repatriacijo se v nobenem primeru ne zaračunajo pomorščakom, razen kot je predvideno v odstavku 3 tega standarda.

Ob upoštevanju veljavnih mednarodnih instrumentov, vključno z Mednarodno konvencijo o zaustavitvi ladij iz leta 1999, lahko država članica, ki je plačala stroške repatriacije, zadrži ali zahteva zadržanje ladij zadevnega lastnika ladij, dokler se v skladu z odstavkom 5 tega standarda stroški ne povrnejo.

7.	Vsaka država članica omogoči repatriacijo pomorščakov, zaposlenih na ladjah, ki se ustavijo v njenem pristanišču ali prečkajo njene teritorialne ali notranje vode, ter njihovo zamenjavo na ladji.

8.	Država članica zlasti ne zavrne pravice do repatriacije nobenemu pomorščaku zaradi finančnega položaja lastnika ladje ali njegove nezmožnosti ali nepripravljenosti, da zamenja pomorščaka.

9.	Vsaka država članica zahteva, da je na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, izvod veljavnih nacionalnih določb glede repatriacije v ustreznem jeziku, ki ga dajo na voljo pomorščakom.

Predpis 2.6 – Odškodnina pomorščakom za izgubo ali potopitev ladje

Pomorščaki so upravičeni do ustrezne odškodnine ob škodi, izgubi ali brezposelnosti, ki nastanejo zaradi izgube ali potopitve ladje.

Standard A2.6 – Odškodnina pomorščakom za izgubo ali potopitev ladje

1.	Vsaka država članica določi pravila za zagotovitev, da lastnik ladje v vsakem primeru izgube ali potopitve ladje vsakemu pomorščaku na ladji izplača nadomestilo za brezposelnost, ki je posledica take izgube ali potopitve.

2.	Pravila iz odstavka 1 tega standarda ne posegajo v druge pravice, ki jih ima lahko pomorščak v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice za izgube ali škodo, ki nastane zaradi izgube ali potopitve ladje.

Predpis 2.7 – Število članov ladijske posadke

Določbe v zvezi z ustreznim, varnim in učinkovitim številom zaposlenih na ladji vsebuje Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 (se spremeni) o evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu).

Predpis 2.8 – Poklicni razvoj, razvoj znanj in spretnosti ter možnosti za zaposlitev pomorščakov

Vsaka država članica ima nacionalne politike za spodbujanje zaposlovanja v pomorskem sektorju ter razvoja kariere in usposabljanja ter večjih priložnosti za zaposlitev pomorščakov s prebivališčem na njenem ozemlju.

Standard A2.8 – Poklicni razvoj in razvoj znanj ter spretnosti ter zaposlitvene možnosti za pomorščake

1.	Vsaka država članica ima nacionalne politike, ki spodbujajo poklicni razvoj in usposabljanje ter zaposlitvene možnosti pomorščakov za zagotavljanje stabilne in usposobljene delovne sile v pomorskem sektorju.

2.	Cilj politik iz odstavka 1 tega standarda je pomagati pomorščakom, da okrepijo svoje pristojnosti, kvalifikacije in zaposlitvene možnosti.

Vsaka država članica po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov oblikuje jasne cilje za poklicno usmerjanje, izobraževanje in usposabljanje pomorščakov, katerih dolžnosti na ladji se nanašajo predvsem na varno obratovanje in plovbo ladje, vključno s stalnim usposabljanjem.

NASLOV 3

NASTANITEV, REKREACIJSKE ZMOGLJIVOSTI, HRANA IN PRESKRBA

Standard A3.1 – Nastanitev in rekreacijske zmogljivosti

1.	Ladje, ki redno pristajajo v pristaniščih, kjer so razširjeni komarji, so opremljene z ustreznimi napravami, kot to zahteva pristojni organ.

Ustrezne rekreacijske zmogljivosti, dejavnosti in storitve za pomorščake, kot so prilagojene za zadovoljevanje posebnih potreb pomorščakov, ki morajo živeti in delati na ladjah, se ob upoštevanju določb v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti ter preprečevanjem nesreč zagotovijo na ladji vsem pomorščakom.

Pristojni organ zahteva, da se na ladjah opravljajo pogosti inšpekcijski pregledi s strani ali v pristojnosti poveljnika za zagotovitev, da so prostori pomorščakov čisti, da je v njih mogoče dostojno živeti in da se vzdržujejo v dobrem stanju. Rezultati takih inšpekcijskih pregledov se zabeležijo in so na voljo za pregled.

Pri ladjah, pri katerih je treba brez razlikovanja upoštevati interese pomorščakov, ki imajo različne in posebne religiozne ali socialne prakse, lahko pristojni organ po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov dovoli pošteno uporabljene spremembe tega standarda, če take spremembe ne povzročijo, da so splošne zmogljivosti manj ugodne od tistih, ki bi nastale na podlagi uporabe tega standarda.

Predpis 3.2 – Hrana in preskrba

1.	Vsaka država članica zagotovi, da se na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, streže hrana in pitna voda primerne kakovosti in hranilne vrednosti ter v primernih količinah, ki pokrivajo potrebe na ladji ter upoštevajo različne kulturne in verske navade.

2.	Pomorščakom na ladji se hrana v času zaposlitve zagotovi brezplačno.

3.	Pomorščaki, ki so zaposleni kot ladijski kuharji in so odgovorni za pripravo hrane, morajo biti usposobljeni in kvalificirani za opravljanje svojega dela na ladji.

Standard A3.2 – Hrana in preskrba

Vsaka država članica sprejme zakone in predpise ali druge ukrepe za zagotovitev minimalnih standardov glede količine in kakovosti hrane in pitne vode ter za zagotovitev standardov preskrbe, ki veljajo za obroke, ki se zagotavljajo pomorščakom na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, ter organizira izobraževalne dejavnosti za spodbujanje ozaveščenosti in izvajanja standardov iz tega odstavka.

Vsaka država članica zagotovi, da ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, izpolnjujejo naslednje minimalne pogoje:

(a)	zaloge hrane in pitne vode morajo biti primerne glede količine, hranilne vrednosti, kakovosti in raznovrstnosti, pri čemer se upoštevajo število pomorščakov na ladji, njihove verske potrebe in kulturne prakse, ki se nanašajo na hrano, ter trajanje in vrsta plovbe;

(b)	oddelek za preskrbo je organiziran in opremljen tako, da se lahko za pomorščake pripravljajo primerni, raznovrstni in hranljivi obroki v higienskih razmerah, in

(c)	strežno osebje je ustrezno usposobljeno ali podučeno za opravljanje svojega dela.

3.	Lastniki ladij zagotovijo, da so pomorščaki, ki so zaposleni kot ladijski kuharji, usposobljeni, kvalificirani in sposobni opravljati to delo v skladu z zahtevami, določenimi v zakonih in predpisih zadevne države članice.

4.	Zahteve iz odstavka 3 tega standarda vključujejo zaključek tečaja usposabljanja, ki ga odobri ali prizna pristojni organ ter ki pokriva praktično kuhanje, higieno živil in osebno higieno, shranjevanje živil, nadzor zalog, varovanje okolja ter varnost in zdravje pri preskrbi.

Na ladjah, ki v skladu s predpisi plujejo z manj kot desetimi pomorščaki in od katerih pristojni organ zaradi velikosti posadke oziroma zaradi načina trgovanja ne zahteva, da imajo v posadki polno kvalificiranega kuharja, je vsaka oseba, ki pripravlja hrano v kuhinji, usposobljena ali seznanjena s področji, ki vključujejo higieno živil, osebno higieno, ravnanje s hrano in shranjevanje hrane na ladji.

V izjemnih okoliščinah lahko pristojni organ izda oprostitev, ki dovoljuje, da je na določeni ladji za določeno omejeno obdobje zaposlen kuhar, ki ni polno kvalificiran, dokler ladja ne pripluje do prvega primernega pristanišča pristanka, ali za obdobje, ki ni daljše od enega meseca, če je oseba, za katero se izda oprostitev, usposobljena ali seznanjena s področji, ki vključujejo higieno živil, osebno higieno, ravnanje s hrano in shranjevanje hrane na ladji.

Pristojni organ zahteva, da poveljnik ali nekdo z njegovim pooblastilom na ladjah opravlja pogoste dokumentirane inšpekcijske preglede v zvezi z:

(a)	zalogami hrane in pitne vode;

(b)	vsemi prostori in opremo, ki se uporabljajo za shranjevanje hrane in pitne vode ter ravnanje s hrano in pitno vodo, in

(c)	ladijsko kuhinjo in drugo opremo za pripravo in postrežbo obrokov.

8.	Noben pomorščak, star manj kot 18 let, ni zaposlen ali najet kot ladijski kuhar.

NASLOV 4

VAROVANJE ZDRAVJA, ZDRAVSTVENA OSKRBA, DOBRO POČUTJE

Predpis 4.1 – Zdravstvena oskrba na ladji in obali

1.	Vsaka država članica zagotovi, da se za vse pomorščake na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, med delom na ladji uporabljajo ustrezni ukrepi za varovanje njihovega zdravja in imajo dostop do takojšnje in ustrezne zdravstvene oskrbe.

2.	Vsaka država članica pomorščakom na ladji na svojem ozemlju, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, zagotovi dostop do zdravstvenih ustanov na kopnem.

3.	Zahteve za varovanje zdravja in zdravstveno oskrbo na ladji vključujejo standarde za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju varovanja zdravja in zdravstvene oskrbe pomorščakom, ki sta kar najbolj primerljiva s tistima, ki sta navadno na voljo delavcem na obali.

Standard A4.1 – Zdravstvena oskrba na ladji in obali

Vsaka država članica zagotovi, da so za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, sprejeti ukrepi za zagotovitev varovanja zdravja in zdravstvene oskrbe, vključno z osnovno zobozdravstveno nego, ki:

(a)	zagotavljajo, da za pomorščake veljajo vse splošne določbe o varovanju zdravja pri delu in zdravstveni oskrbi, ustrezne njihovim nalogam, ter posebne določbe, ki so značilne za delo na ladji;

(b)

jamčijo, da se pomorščakom zagotavljata varovanje zdravja in zdravstvena oskrba, ki sta kar najbolj primerljiva s tistima, ki sta na splošno na voljo delavcem na obali, vključno s takojšnjim dostopom do potrebnih zdravil, medicinske opreme in zmogljivosti za diagnozo in zdravljenje ter zdravstvenih informacij in strokovnega znanja;

(c)	dajejo pomorščakom pravico, da v pristaniščih pristanka nemudoma obiščejo kvalificiranega zdravnika ali zobozdravnika, kjer je to izvedljivo;

(d)	niso omejeni na zdravljenje bolnih ali poškodovanih pomorščakov, temveč vključujejo ukrepe preventivnega značaja, kot so programi za spodbujanje zdravja in izobraževanje o zdravju.

2.	Pristojni organ sprejme obrazec standardnega zdravniškega izvida, ki ga uporabljajo poveljniki ladij ter ustrezno zdravstveno osebje na kopnem in na ladji. Izpolnjen obrazec in njegova vsebina ostaneta zaupna ter se uporabljata le za pospešitev zdravljenja pomorščaka.

3.	Vsaka država članica sprejme zakone in predpise, ki določajo zahteve za zmogljivosti in opremo bolnišnične in zdravstvene oskrbe ter usposabljanje na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

Nacionalna zakonodaja in predpisi določajo najmanj naslednje zahteve:

(a)

vse ladje imajo omaro z zdravili, zdravstveno opremo in zdravstveni vodnik, katerih specifičnosti predpiše pristojni organ in jih tudi redno pregleduje; nacionalne zahteve upoštevajo tip ladje, število oseb na krovu, naravo, namembni kraj in trajanje potovanj ter ustrezne nacionalne in mednarodne priporočene zdravstvene standarde;

(b)

ladje, ki prevažajo 100 ali več oseb in redno opravljajo mednarodne plovbe, daljše od 72 ur, imajo na krovu kvalificiranega zdravnika, odgovornega za zagotavljanje zdravstvene oskrbe; nacionalni zakoni ali predpisi tudi določijo, na katerih drugih ladjah se zahteva navzočnost zdravnika na krovu, pri čemer med drugim upoštevajo takšne dejavnike, kot so trajanje, narava in pogoji potovanja ter število pomorščakov na krovu;

(c)

od ladij, na katerih ni zdravnika, se zahteva, da imajo na krovu vsaj enega pomorščaka, ki je v okviru svojih rednih dolžnosti odgovoren za zdravstveno oskrbo in dajanje zdravil, ali vsaj enega pomorščaka, pristojnega za nudenje prve medicinske pomoči; osebe, ki so na krovu odgovorne za zdravstveno oskrbo in niso zdravniki, so uspešno končale usposabljanje na področju zdravstvene oskrbe, ki ustreza zahtevam Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov, 1978, kot je bila spremenjena („STCW“); pomorščaki, določeni za nudenje prve medicinske pomoči, so uspešno končali usposabljanje na področju prve medicinske pomoči, ki izpolnjuje zahteve STCW; nacionalni zakoni ali predpisi določijo raven zahtevanega odobrenega usposabljanja, pri čemer med drugim upoštevajo dejavnike, kot so trajanje, narava in pogoji potovanja ter število pomorščakov na krovu, in

(d)

pristojni organ z vnaprej urejenim sistemom zagotovi, da je po radijski ali satelitski komunikaciji ladjam na morju 24 ur dnevno na voljo zdravniško svetovanje, vključno s specialističnim svetovanjem; zdravniško svetovanje, vključno z nadaljnjim prenosom zdravniških sporočil po radijski ali satelitski komunikaciji med ladjo in svetovalci na obali, je brezplačno na voljo vsem ladjam, ne glede na zastavo, pod katero plujejo.

Predpis 4.2 – Odgovornost lastnikov ladij

Vsaka država članica zagotovi, da so na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, predvideni ukrepi, ki pomorščakom, zaposlenim na teh ladjah, zagotavljajo pravico do materialne pomoči in podpore lastnika ladje glede finančnih posledic bolezni, poškodbe ali smrti, do katere pride v času trajanja pogodbe o zaposlitvi pomorščakov ali ki izhajajo iz njihove zaposlitve po takšni pogodbi.

2.	Ta predpis ne vpliva na nobena druga pravna varstva, ki jih lahko pomorščak uporabi.

Standard A4.2 – Odgovornost lastnikov ladij

Vsaka država članica sprejme zakone in predpise, ki od lastnikov ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, zahtevajo odgovornost za varovanje zdravja in zdravstveno oskrbo vseh pomorščakov, ki delajo na krovu ladje, v skladu z naslednjimi minimalnimi standardi:

(a)	lastniki ladij so odgovorni za pokritje stroškov pomorščakov, ki delajo na njihovih ladjah, v zvezi z boleznijo in poškodbo pomorščakov, do katerih pride med datumom začetka dela in datumom njihove ustrezne repatriacije ali ki izhajajo iz njihove zaposlitve med navedenima datumoma;

(b)	lastniki ladij zagotovijo finančno jamstvo za zagotovitev nadomestila v primeru smrti ali dolgotrajne invalidnosti pomorščakov zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali tveganja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, pomorščakovi pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi;

(c)

lastniki ladij so odgovorni za kritje stroškov zdravstvene oskrbe, vključno z zdravljenjem in dobavo potrebnih zdravil in terapevtskih pripomočkov, ter hrane in bivanja stran od doma, dokler si bolni ali poškodovani pomorščak ne opomore ali dokler ni bolezen ali nezmožnost opredeljena kot trajna, in

(d)	lastniki ladij so odgovorni za plačilo pogrebnih stroškov ob smrti, do katere pride na krovu ali kopnem med obdobjem zaposlitve.

2.	Nacionalni zakoni ali predpisi lahko omejijo odgovornost lastnika ladje za kritje stroškov zdravstvene oskrbe ter hrane in bivanja na obdobje, ki ni krajše od 16 tednov od dneva poškodbe ali začetka bolezni.

Kadar oseba zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati, je lastnik ladje odgovoren za:

(a)	izplačilo celotnih plač, dokler so bolni ali poškodovani pomorščaki na krovu oziroma do njihove repatriacije v skladu s tem sporazumom, in

(b)

izplačilo plač v celoti ali deloma, kot je predpisano z nacionalnimi zakoni ali predpisi oziroma predvideno v kolektivnih pogodbah, od trenutka repatriacije ali izkrcanja pomorščakov do njihove popolne ozdravitve oziroma dokler niso upravičeni do denarnih prejemkov v skladu z zakonodajo zadevne države članice, če je to prej.

4.	Nacionalni zakoni ali predpisi lahko omejijo odgovornost lastnika ladje za izplačilo plač v celoti ali deloma glede pomorščaka, ki ni več na krovu, na obdobje, ki ni krajše od 16 tednov od dneva poškodbe ali začetka bolezni.

Nacionalna zakonodaja ali predpisi lahko lastnika ladje izključijo iz odgovornost glede:

(a)	poškodbe, do katere je prišlo kako drugače kot med službovanjem na ladji;

(b)	poškodbe ali bolezni zaradi namernega neprimernega ravnanja bolnega, poškodovanega ali mrtvega pomorščaka in

(c)	bolezni ali oslabelosti, ki je bila namerno zamolčana ob nastopu zaposlitve.

6.	Nacionalni zakoni ali predpisi lahko lastnika ladje oprostijo odgovornosti za kritje stroškov zdravstvene oskrbe, hrane in bivanja ter pogrebnih stroškov, če takšno odgovornost prevzamejo organi oblasti.

7.	Lastniki ladij ali njihovi predstavniki sprejmejo ukrepe za varovanje lastnine, ki ga na krovu pustijo bolni, poškodovani ali preminuli pomorščaki, ter vračilo te lastnine njim ali njihovemu najbližjemu sorodniku.

Predpis 4.3 – Zdravje in varnost ter preprečevanje nezgod

1.	Vsaka država članica zagotovi varstvo zdravja pri delu za vse pomorščake na krovu ladje, ki pluje pod njeno zastavo, ter da se življenje, delo in usposabljanje na ladji odvija v varnem in higienskem okolju.

Vsaka država članica oblikuje in razglasi nacionalne smernice za nadzor zdravja in varnosti pri delu na krovu ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, in sicer po posvetovanju z zastopniki organizacij, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, ter upoštevati kodekse, smernice in standarde, ki jih priporočajo mednarodne organizacije, nacionalne uprave in združenja pomorske industrije.

Vsaka država članica sprejme zakone in predpise ter druge ukrepe, ki urejajo zadeve, določene v tem sporazumu, pri čemer je treba upoštevati ustrezne mednarodne instrumente, ter določi standarde za varnost in varovanje zdravja pri delu ter preprečevanje nesreč na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

Standard A4.3 – Zdravje in varnost ter preprečevanje nezgod

Zakoni in predpisi ter drugi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v skladu z odstavkom 3 predpisa 4.3, vsebujejo naslednje zadeve:

(a)	sprejetje ter učinkovito izvajanje in spodbujanje politik in programov na področju varstva pri delu in zdravja na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, vključno z oceno tveganja ter usposabljanjem in izobraževanjem pomorščakov;

(b)

programe na ladji za preprečevanje nezgod pri delu, telesnih poškodb in bolezni ter za nenehno varovanje zdravja in varnost pri delu, vključno z zastopniki pomorščakov in vsemi drugimi osebami, vključenimi v njihovo izvajanje, pri čemer je treba upoštevati preventivne ukrepe, vključno s tehničnim nadzorom in nadzorom načrtov, zamenjavo postopkov za naloge, ki jih opravljajo skupine ali posamezniki, in uporabo osebne zaščitne opreme, in

(c)	zahteve za inšpekcije, poročanje in odpravljanje nevarnih razmer ter za preiskovanje in poročanje o nesrečah pri delu na ladji.

Določbe iz odstavka 1 tega standarda:

(a)

upoštevajo ustrezne mednarodne instrumente o varovanju zdravja in varnosti pri delu, in sicer splošne zahteve in tudi posebna tveganja, obravnavajo vse zadeve v zvezi s preprečevanjem nezgod pri delu, telesnih poškodb in bolezni, ki bi lahko nastale pri delu pomorščakov, zlasti pri opravljanju del, značilnih za zaposlitev v pomorstvu;

(b)	jasno opredeljujejo dolžnosti kapitana ali namestnika, ki ga je imenoval kapitan, ali obeh, da prevzame posebno odgovornost za izvajanje in spoštovanje politike in programov ladje na področju varnosti pri delu in zdravstvenega varstva, in

(c)	določijo pristojnosti pomorščakov na ladji, imenovanih ali izvoljenih za predstavnike za varnost, za sodelovanje na sestankih odbora za varnost ladje; takšen odbor se ustanovi na ladji, ki ima pet ali več pomorščakov.

Zakoni, predpisi in drugi ukrepi iz odstavka 3 predpisa 4.3 se redno pregledujejo pri posvetovanju z zastopniki organizacij, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, po potrebi se opravi tudi revizija, pri čemer se upoštevajo spremembe v tehnologiji in razvojni dosežki, da se tako zagotovijo ustrezna politika in izboljševanje programov varovanja zdravja in varstva pri delu ter tudi varno delovno okolje za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice.

4.	Skladnost z zahtevami veljavnih mednarodnih instrumentov glede sprejemljive ravni izpostavljenosti tveganjem pri delu na ladji ter razvoja in izvajanja varnosti pri delu, zdravstvenih politik in programov na ladji se šteje za izpolnjevanje zahtev iz tega sporazuma.

Pristojni organ zagotavlja:

(a)	ustrezno poročanje o nezgodah pri delu, osebnih poškodbah in boleznih;

(b)	vodenje obsežne statistike o takšnih dogodkih in boleznih, analizo in objavo statističnih podatkov ter raziskavo splošnih trendov in ugotovljenih nevarnosti, kadar je to primerno, in

(c)	preiskave nezgod pri delu.

6.	Pri poročanju in preiskovanju zadev v zvezi z varnostjo pri delu in zdravstvenimi zadevami je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov pomorščakov.

7.	Pristojni organ sodeluje z organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, ter sprejema ukrepe za seznanitev vseh pomorščakov z informacijami o neki nevarnosti na ladji, na primer tako, da pošlje uradna obvestila, ki vsebujejo ustrezna navodila.

Pristojni organ zahteva, da se lastniki ladij, ki ocenjujejo tveganje v zvezi z nadzorom zdravja in varnosti pri delu, sklicujejo na ustrezne statistične informacije, ki se pridobijo na podlagi podatkov, zbranih na njihovih ladjah, in na splošne statistične informacije, ki jih sporoča pristojni organ.

Predpis 4.4 – Dostop do kopenskih zmogljivosti za dobro počutje

Vsaka država članica zagotovi lahek dostop do zmogljivosti na kopnem za dobro počutje pomorščakov. Država članica tudi spodbuja razvoj zmogljivosti na kopnem za dobro počutje pomorščakov v določenih pristaniščih, da se pomorščakom na ladjah, ki so v pristanišču, omogoči dostop do takih objektov in storitev.

Standard A4.4 – Dostop do kopenskih zmogljivosti za dobro počutje

Vsaka država članica za zmogljivosti za dobro počutje pomorščakov, ki so na njenem ozemlju, zagotovi enako možnost uporabe vsem pomorščakom ne glede na nacionalnost, raso, barvo kože, spol, veroizpoved, politično pripadnost ali socialni stan ter ne glede na zastavo, pod katero pluje ladja, na kateri so zaposleni ali za katero opravljajo dogovorjena dela.

2.	Vsaka država članica spodbuja razvoj zmogljivosti za dobro počutje pomorščakov v ustreznih pristaniščih v državi in po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, določi, katera pristanišča se štejejo za ustrezna.

3.	Vsaka država članica spodbuja imenovanje odborov za dobro počutje pomorščakov, ki redno pregledujejo storitve in objekte za zagotovitev, da so primerni glede na spremembe potreb, ki nastanejo zaradi tehničnega, operativnega in drugega razvoja v sektorju pomorskega prometa.

NASLOV 5

SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE

Predpis 5.1.5 – Pritožbeni postopki na krovu ladje

1.	Vsaka država članica zahteva, da imajo ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, vzpostavljene postopke za pravično, učinkovito in hitro reševanje pritožb pomorščakov, ki navajajo kršitve zahtev iz Konvencije (vključno s pravicami pomorščakov).

2.	Vsaka država članica prepove in kaznuje vsako vrsto šikaniranja pomorščaka zaradi vložene pritožbe.

3.	Določbe tega predpisa ne posegajo v pomorščakovo pravico, da zahteva odškodnino s katerim koli pravnim sredstvom, ki je po njegovem mnenju ustrezno.

Standard A5.1.5 – Pritožbeni postopki na krovu ladje

Postopek na krovu ladje omogoča pomorščakom, da vložijo pritožbo v zvezi s katero koli zadevo, ki domnevno pomeni kršitev zahtev te konvencije (vključno s pravicami pomorščakov), in sicer brez poseganja v kateri koli širši obseg pravic, ki ga lahko ponujajo nacionalni zakoni ali predpisi ali kolektivni sporazumi.

Vsaka država članica s svojimi zakoni ali predpisi zagotovi, da se na krovu ladje izvaja ustrezen pritožbeni postopek, usklajen z zahtevami predpisa 5.1.5. Ta postopek si prizadeva rešiti pritožbo na najnižji možni ravni. Vendar pa lahko pomorščaki v vseh primerih vložijo pritožbo neposredno kapitanu in ustreznemu zunanjemu organu, če menijo, da je to potrebno.

Pritožbeni postopek na krovu ladje vključuje tudi pravico pomorščaka, da med pritožbenim postopkom dobi spremljevalca ali zastopnika, ter tudi zaščito pred morebitnim šikaniranjem, do katerega lahko pride zaradi vložene pritožbe. Izraz „šikaniranje“ zajema vsa dejanja katere koli osebe, ki so sovražna do pomorščaka, ker je vložil pritožbo, ki očitno ni bila vložena z namenom, da nadleguje ali škoduje.

Poleg izvoda pogodbe o zaposlitvi pomorščakov se vsem pomorščakom zagotovi izvod opisa pritožbenega postopka, ki se uporablja na ladji. Priloženi izvod vsebuje informacije o stiku s pristojnim organom v državi zastave in v državi bivanja pomorščakov ter ime osebe ali imena oseb na ladji, ki lahko na podlagi zaščite zaupnosti pomorščakom nepristransko svetujejo o njihovi pritožbi in jim tudi drugače pomagajo, da se bolje seznanijo s pritožbenim postopkom, ki jim je na voljo na ladji.

KONČNE DOLOČBE

Po kakršnih koli spremembah določb iz Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 ali če tako zahteva katera izmed strank v tem sporazumu, se izvede pregled uporabe tega sporazuma.

Socialni partnerji sprejmejo ta sporazum pod pogojem, da ne začne veljati pred datumom začetka veljavnosti Konvencije ILO o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ta datum pa je 12 mesecev po dnevu, ko se z ratifikacijo pri Mednarodni organizaciji dela registrira vsaj 30 članic, katerih delež skupne bruto tonaže znaša 33 % svetovne bruto tonaže.

Države članice in/ali socialni partnerji lahko ohranijo ali uvedejo določbe za pomorščake, ki so ugodnejše od določb iz tega sporazuma.

Ta sporazum ne posega v nobeno strožjo in/ali specifično veljavno zakonodajo Skupnosti.

Ta sporazum ne vpliva na noben zakon, navado ali sporazum, ki zadevnim pomorščakom omogoča ugodnejše razmere. Na primer, določbe iz tega sporazuma ne posegajo v Direktivo Sveta 1989/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, Direktivo Sveta 92/29/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah ter Direktivo Sveta 1999/63/ES o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov (se spremeni v skladu s Prilogo A k temu sporazumu).

Izvajanje tega sporazuma ni tehten razlog za znižanje splošne ravni zaščite za pomorščake na področju, ki ga zajema Sporazum.

EVROPSKA FEDERACIJA DELAVCEV V PROMETU (ETF)

ZDRUŽENJE LADJARJEV EVROPSKE SKUPNOSTI (ECSA)

PREDSEDNIK ODBORA ZA DIALOG V SEKTORJU POMORSKEGA PROMETA

BRUSELJ, 19. MAJA 2008

PRILOGA A

SPREMEMBE K SPORAZUMU O ORGANIZACIJI DELOVNEGA ČASA POMORŠČAKOV Z DNE 30. SEPTEMBRA 1998

Socialni partnerji so pri razpravah, ki so vodile do Sporazuma o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, dodatno pregledali Sporazum o razporejanju delovnega časa pomorščakov z dne 30. septembra 1998, da so preverili njegovo skladnost z ustreznimi določbami iz Konvencije ter se dogovorili o nujnih spremembah.

Kot posledica so se socialni partnerji strinjali z naslednjimi spremembami Sporazuma o razporejanju delovnega časa pomorščakov:

1. Določba 1

Doda se nova točka 3:

„3.

2. Določba 2(c)

Določba 2(c) se nadomesti z:

„(c)	izraz ‚pomorščak‘ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji, na katero se Sporazum nanaša;“.

3. Določba 2(d)

Določba 2(d) se nadomesti z:

„(d)

4. Določba 6

Določba 6 se nadomesti z:

„1.	Prepove se nočno delo pomorščakov, mlajših od 18 let. Za namene te določbe se izraz ‚nočni‘ opredeli v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Zajema dobo vsaj devetih ur, ki se začne najpozneje opolnoči in ne konča prej kot ob petih zjutraj.

Odstopanje od strogega upoštevanja omejitve nočnega dela lahko določi pristojni organ, kadar:

(a)	bi škodovala učinkovitemu usposabljanju zadevnih pomorščakov, v skladu z uveljavljenimi programi in urniki, ali

(b)	posebna narava naloge ali priznan program usposabljanja zahteva, da pomorščaki, za katere velja izjema, opravljajo naloge ponoči, in organ po posvetovanju z zadevnimi organizacijami, ki zastopajo lastnike ladij in pomorščake, odloči, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju ali dobremu počutju.

5. Določba 13

Nadomesti se prvi stavek določbe 13(1):

„1.	Pomorščaki ne delajo na ladji, če nimajo spričevala, da so zdravstveno sposobni izpolnjevati dolžnosti.

2.	Izjeme so dovoljene le, kot je določeno v tem sporazumu.

3.	Pristojni organ zahteva, da imajo pomorščaki pred začetkom dela na ladji veljavno zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da so zdravstveno sposobni za opravljanje dolžnosti, ki jih čakajo na morju.

7.	Pomorščakom, ki so jim zavrnili spričevalo ali so naložili omejitev glede njihove zmožnosti za delo, zlasti glede časa, področja dela ali področja poslovanja, je dana možnost dodatnega pregleda, ki ga opravi drug neodvisen zdravnik ali neodvisen zdravstveni strokovnjak.

Vsako zdravniško spričevalo navaja zlasti:

(a)	ali so sluh in vid zadevnega pomorščaka ter zaznavanje barv pri pomorščaku, ki naj bi bil zaposlen na službenih položajih, kjer nepopolno razpoznavanje barv vpliva na pripravljenost za delo, ki naj bi se opravljalo, zadovoljivi in

(b)	zadevni pomorščak ni v takšnem zdravstvenem stanju, ki bi ga delo na morju poslabšalo oziroma zaradi katerega bi postal pomorščak nesposoben za takšno delo ali ki bi ogrozilo zdravje drugih oseb na krovu.

Če ni zahtevano krajše obdobje zaradi posebnih nalog, ki naj bi jih zadevni pomorščak opravljal, ali v skladu s STCW:

(a)	zdravniško spričevalo velja največ dve leti, razen če ni pomorščak mlajši od 18 let; v tem primeru je veljavnost eno leto;

(b)	je spričevalo o barvnem vidu veljavno najdlje šest let.

10.

(a)	obdobje takega dovoljenja ne presega treh mesecev in

(b)	je zadevnemu pomorščaku zdravniško spričevalo poteklo nedavno.

11.	Če obdobje veljavnosti spričevala poteče med plovbo, ostane spričevalo veljavno do naslednjega pristanišča pristanka, kjer lahko pomorščak pridobi zdravniško spričevalo od kvalificiranega zdravnika, če to obdobje ne presega treh mesecev.

12.	Zdravniška spričevala za pomorščake na ladjah, ki običajno opravljajo mednarodne plovbe, morajo biti vsaj v angleškem jeziku.“

Naslednji stavki določbe 13(1) in določba 13(2) postanejo točke 13 do 15.

6. Določba 16

Prvi stavek se nadomesti z:

„Vsakemu pomorščaku pripada plačan letni dopust. Plačan letni dopust se izračuna na podlagi najmanj 2,5 koledarskega dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece.“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

20.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 124/51

SKLEP SVETA

z dne 27. novembra 2008

o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic, Protokola k Sporazumu o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji

(2009/392/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 Pogodbe v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in z drugim pododstavkom člena 300(3) in Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu, priloženega k Pogodbi o pristopu, in zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po tem, ko je Komisija prejela pooblastilo 5. maja 2006, so bila sklenjena pogajanja s Švicarsko konfederacijo o Protokolu k Sporazumu o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji.

(2)	V skladu z Odločbo Sveta z dne 26. maja 2008 in do njegove poznejše sklenitve je bil ta protokol podpisan v imenu Evropske skupnosti 27. maja 2008;

(3)	Protokol je treba skleniti –

SKLENIL:

Člen 1

V imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic se odobri Protokol k Sporazumu o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti in njenih držav članic posreduje listino o odobritvi na podlagi pogojev iz člena 6 Protokola.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. novembra 2008

Za Svet

Predsednik

L. CHATEL

PROTOKOL

k Sporazumu Med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji

EVROPSKA SKUPNOST,

ki jo zastopa Svet Evropske unije, in

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

v nadaljnjem besedilu „države članice“, ki jih prav tako zastopa Svet Evropske unije,

na eni strani ter

Švicarska konfederacija, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), ki je začel veljati 1. junija 2002,

OB UPOŠTEVANJU Protokola z dne 26. oktobra 2004 k Sporazumu z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Protokol iz leta 2004“), ki je začel veljati 1. aprila 2006,

OB UPOŠTEVANJU pristopa Republike Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu „novi državi članici“) k Evropski uniji 1. januarja 2007,

KER naj nove države članice postanejo pogodbenice Sporazuma,

KER Akt o pristopu iz leta 2005 pooblašča Svet Evropske unije, da v imenu držav članic Evropske unije sklene protokol o pristopu novih držav članic k Sporazumu –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Novi državi članici postaneta pogodbenici Sporazuma.

2. Od začetka veljavnosti tega protokola določbe Sporazuma zavezujejo novi državi članici, kot zavezujejo sedanje pogodbenice Sporazuma, ob upoštevanju pogojev iz tega protokola.

Člen 2

Besedilo Sporazuma in Priloga I k Sporazumu se spremenita:

(1)

seznam pogodbenic Sporazuma se nadomesti z naslednjim:

„EVROPSKA SKUPNOST,

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

na drugi strani,“;

(2)

člen 10 Sporazuma se spremeni:

(a)

za odstavkom 1a se vstavijo naslednji odstavki:

„1b. Švica lahko dve leti po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji ohrani količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Republike Bolgarije in Romunije, za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni količinskih omejitev.

Pred potekom zgornjega prehodnega obdobja pregleda Skupni odbor na podlagi poročila Švice delovanje prehodnega obdobja, ki se uporablja za državljane novih držav članic. Po zaključku pregleda in najkasneje do izteka zgoraj omenjenega obdobja Švica uradno obvesti Skupni odbor, ali bo še naprej uporabljala količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici. Švica lahko takšne ukrepe uporablja do pet let po začetku veljavnosti navedenega protokola. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče po preteku dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse količinske omejitve za državljane Republike Bolgarije in Romunije. Te države članice imajo pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja.“;

(b)

za odstavkom 2a se vstavi naslednji odstavek:

„2b. Švica ter Republika Bolgarija in Romunija lahko dve leti po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji za delavce ene od teh pogodbenic, ki so zaposleni na njihovem ozemlju, ohranijo nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, ter plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane zadevne pogodbenice. Isti nadzor se lahko ohrani za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v sledečih štirih sektorjih: storitve za rastlinsko pridelavo; gradbeništvo s sorodnimi branžami; poizvedovalne aktivnosti in varovanje; čiščenje objektov in opreme (oznake NACE (1) 01.41, 45.1 do 4, 74.60 oziroma 74.70). Pri dostopu na trg dela bo Švica v prehodnih obdobjih iz odstavkov 1b, 2b, 3b in 4c dajala prednost delavcem, ki so državljani novih držav članic, pred delavci, ki so državljani držav nečlanic EU ali Efte. Nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, se ne uporablja za izvajalce storitev, ki so liberalizirane na podlagi posebnega sporazuma med pogodbenicami o opravljanju storitev (vključno s Sporazumom o nekaterih vidikih vladnih naročil, kolikor ta zadeva opravljanje storitev). V istem obdobju se lahko za dovoljenja za bivanje do štirih mesecev (2) in za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve, v štirih zgoraj omenjenih sektorjih, ohranijo zahteve po kvalifikacijah.

Skupni odbor na podlagi poročila, ki ga pripravi vsaka pogodbenica, ki izvaja prehodne ukrepe iz tega odstavka, v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji pregleda delovanje teh ukrepov. Po zaključku pregleda in najpozneje dve leti po začetku veljavnosti navedenega protokola sme pogodbenica, ki je izvajala prehodne ukrepe iz tega odstavka in je Skupni odbor uradno obvestila o svoji nameri, da prehodne ukrepe uporabljala še naprej, te ukrepe uporabljati pet let po začetku veljavnosti navedenega protokola. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče po preteku dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse omejitve iz tega odstavka.“;

(c)

za odstavkom 3a se vstavi naslednji odstavek:

„3b. Švica od začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma do izteka obdobja iz odstavka 1b vsako leto (pro rata temporis) v okviru svoje skupne kvote za tretje države določi za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani teh dveh novih držav članic, najmanjše število novih dovoljenj za prebivanje (3) v skladu z naslednjim razporedom:

Obdobje	Število dovoljenj za obdobje enega leta ali več	Število dovoljenj za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta
Do konca prvega leta	362	3 620
Do konca drugega leta	523	4 987
Do konca tretjega leta	684	6 355
Do konca četrtega leta	885	7 722
Do konca petega leta	1 046	9 090

(d)

za odstavkom 4b se vstavi naslednji odstavek:

„4c. Ob koncu obdobja, opisanega v odstavku 1b in v tem odstavku, in najdlje deset let po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma se za državljane teh dveh novih držav članic uporabljajo določbe člena 10(4) Sporazuma.

V primeru resnih motenj na domačem trgu dela ali grožnje le-teh Švica ali katera koli od novih držav članic, ki izvajajo prehodne ukrepe, uradno obvestijo Skupni odbor o tovrstnih okoliščinah pred iztekom petletnega prehodnega obdobja iz odstavka 2b(2). V tem primeru sme država, ki je posredovala uradno obvestilo, za delavce, zaposlene na njenem ozemlju, sedem let po začetku veljavnosti navedenega protokola še naprej uporabljati ukrepe iz odstavkov 1b, 2b in 3b. V tem primeru je letno število dovoljenj za prebivanje iz odstavka 1b naslednje:

Obdobje	Število dovoljenj za obdobje enega leta ali več	Število dovoljenj za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta
Do konca šestega leta	1 126	10 457
Do konca šestega leta	1 207	11 664“

(e)

za odstavkom 5a se vstavi naslednji odstavek:

„5b. Prehodne določbe iz odstavkov 1b, 2b, 3b in 4c in še zlasti tiste iz odstavka 2b, ki zadevajo prednostne delavce, vključene v redni trg dela, in nadzor nad plačnimi in delovnimi pogoji, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo ob začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Te osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost.

Imetniki dovoljenj za prebivanje, ki veljajo manj kot leto dni, imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; proti njim ni mogoče uveljavljati izčrpanih količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo avtomatično pravico do podaljšanja svojih dovoljenj. Od začetka veljavnosti navedenega protokola imajo takšne zaposlene in samozaposlene osebe zato pravico do prostega pretoka, ki je priznana registriranim osebam v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7.“;

(3)	v členu 27(2) Priloge I k Sporazumu se sklicevanje na člen 10(2), (2a), (4a) in (4b) nadomesti s sklicevanjem na člen 10(2), (2a), (2b), (4a), (4b) in (4c).

Člen 3

Z odstopanjem od člena 25 Priloge I k Sporazumu se uporabljajo prehodna obdobja iz Priloge 1 k temu protokolu.

Člen 4

1. Priloga II k Sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo 2 k temu protokolu.

2. Priloga III k Sporazumu se prilagodi s sklepom Skupnega odbora, ustanovljenega s členom 14 Sporazuma.

Člen 5

1. Prilogi 1 in 2 k temu protokolu sta njegov sestavni del.

2. Ta protokol, skupaj s Protokolom iz leta 2004, je sestavni del Sporazuma.

Člen 6

1. Ta protokol Svet Evropske unije v imenu držav članic in Evropske skupnosti ter Švica ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki.

2. Svet Evropske unije in Švica drug drugega uradno obvestita o zaključku teh postopkov.

Člen 7

Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu zadnjega uradnega obvestila o odobritvi ali ratifikaciji.

Člen 8

Ta protokol velja enako dolgo in v skladu z istimi pogoji kot Sporazum.

Člen 9

1. Ta protokol in izjave, ki so mu priložene, je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2. Bolgarske in romunske jezikovne različice Sporazuma, vključno z vsemi njegovimi prilogami in protokoli ter Sklepne listine, so enako verodostojne. Skupni odbor, ustanovljen s členom 14 Sporazuma, odobri overjeni besedili Sporazuma v novih jezikih.

Съставено в Брюксел, на двадесет и седми май две хиляди и осма година.

Hecho en Bruselas, el veintisiete de mayo de dos mil ocho.

V Bruselu dne dvacátého sedmého května dva tisíce osm.

Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende maj to tusind og otte.

Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten Mai zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta maikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Μαΐου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Brussels on the twenty-seventh day of May in the year two thousand and eight.

Fait à Bruxelles, le vingt-sept mai deux mille huit.

Fatto a Bruxelles, addì ventisette maggio duemilaotto.

Briselē, divtūkstoš astotā gada divdesmit septītajā maijā.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų gegužės dvidešimt septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-nyolcadik év május havának huszonhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta' Mejju tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Brussel, de zevenentwintigste mei tweeduizend acht.

Sporządzono w Brukseli, dnia dwudziestego siódmego maja roku dwa tysiące ósmego.

Feito em Bruxelas, em vinte e sete de Maio de dois mil e oito.

Întocmit la Bruxelles, douăzeci și șapte mai două mii opt.

V Bruseli dňa dvadsiateho siedmeho mája dvetisícosem.

V Bruslju, dne sedemindvajsetega maja leta dva tisoč osem.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Bryssel den tjugosjunde maj tjugohundraåtta.

За държавите-членки

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu państw członkowskich

Pelos Estados-Membros

Pentru statele membre

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

За Европейската общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

(1) NACE: Uredba Sveta (EGS) 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2) Delavci lahko zaprosijo za kratkotrajna dovoljenja za bivanje v okviru kvot iz odstavka 3b tudi za obdobje, krajše od štirih mesecev.

(3) Ta dovoljenja se bodo podelila poleg kvot iz člena 10 Sporazuma, ki so pridržane za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so bili državljani držav članic v času podpisa Sporazuma (21. junij 1999) ali državljani držav članic, ki so postale pogodbenice Sporazuma s Protokolom iz leta 2004. Ta dovoljenja se prav tako podelijo poleg dovoljenj, ki se podeljujejo na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov o izmenjavi pripravnikov med Švico in novima državama članicama.“

PRILOGA 1

Prehodni ukrepi o nakupu zemljišč in sekundarnih prebivališč

1. Republika Bolgarija

Republika Bolgarija lahko pet let od dne začetka veljavnosti tega protokola ohrani v veljavi omejitve iz svoje zakonodaje, veljavne ob podpisu tega protokola, glede pridobitve lastništva na zemljiščih za sekundarna prebivališča s strani švicarskih državljanov, ki nimajo prebivališča v Bolgariji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po švicarskem pravu.

Določbe prejšnjega odstavka ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za državljane Bolgarije, ne veljajo za švicarske državljane, ki zakonito prebivajo v Bolgariji.

Republika Bolgarija lahko sedem let od dne začetka veljavnosti tega protokola ohrani v veljavi omejitve iz svoje zakonodaje, veljavne ob podpisu tega protokola, glede pridobitve lastništva na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in gozdarskih zemljiščih s strani švicarskih državljanov in pravnih oseb, ustanovljenih po švicarskem pravu. Švicarskega državljana se v nobenem primeru pri pridobivanju kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so švicarski državljani in želijo imeti sedež ter prebivati v Republiki Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za državljane Republike Bolgarije.

V tretjem letu po začetku veljavnosti tega protokola se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem odstavku, skrajša ali konča.

2. Romunija

Romunija lahko pet let od dne začetka veljavnosti tega protokola ohrani v veljavi omejitve iz svoje zakonodaje, veljavne ob podpisu tega protokola, glede pridobitve lastništva na zemljiščih za sekundarna prebivališča s strani švicarskih državljanov, ki nimajo prebivališča v Romuniji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po švicarskem pravu.

Določbe prejšnjega odstavka ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za državljane Romunije, ne veljajo za švicarske državljane, ki zakonito prebivajo v Romuniji.

Romunija lahko sedem let od dne začetka veljavnosti tega protokola ohrani v veljavi omejitve iz svoje zakonodaje, veljavne ob podpisu tega protokola, glede pridobitve lastništva na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in gozdarskih zemljiščih s strani švicarskih državljanov in pravnih oseb, ustanovljenih po švicarskem pravu. Švicarskega državljana se v nobenem primeru pri pridobivanju kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so švicarski državljani in želijo imeti sedež ter prebivati v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za državljane Romunije.

PRILOGA 2

Priloga II k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb se spremeni:

pod naslovom „Za namene tega sporazuma se Uredba prilagodi:“ se točka 1 Oddelka A Priloge II k Sporazumu spremeni:

(a)

pod točko (i), ki se nanaša na del A Priloge III, se za zadnji vnos „Slovaška – Švica“ doda naslednje:

„Bolgarija – Švica

Jih ni.

Romunija – Švica

Ni konvencije.“;

(b)

pod točko (j), ki se nanaša na del B Priloge III, se za zadnji vnos „Slovaška – Švica“ doda naslednje:

„Bolgarija – Švica

Jih ni.

Romunija – Švica

Ni konvencije.“;

pod naslovom „Oddelek A: Navedeni akti“ se pod točko 1. „Uredba (EGS) št. 1408/71“ za „304 R 631: Uredbo (ES) št. 631/2004 …“ vstavi naslednje:

„Oddelek 2 (Prosto gibanje oseb – Socialna varnost) Uredbe Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije, če njene določbe zadevajo akte Skupnosti iz Priloge II k Sporazumu.“;

pod naslovom „Oddelek A: Navedeni akti“ se pod točko 2. „Uredba (EGS) št. 574/72“ za „304 R 631: Uredbo (ES) št. 631/2004 …“ vstavi naslednje:

pod naslovom „Oddelek B: Sklepi, ki jih pogodbenice ustrezno upoštevajo“ se pod točkami „4.18. 383 D 0117: Sklepom št. 117 …“, „4.27. 388 D 64: Sklepom št. 136 …“, „4.37. 393 D 825: Sklepom št. 150 …“, po „12003 TN 02/02 A: Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, …“ in pod točko „4.77: Sklepom št. 192 …“ vstavi naslednje:

5)	Za delavce, državljane Republike Bolgarije in Romunije, se ureditev iz odstavka 1 poglavja „Zavarovanje za primer brezposelnosti“ Protokola k Prilogi II uporablja do izteka sedmega leta po začetku veljavnosti tega protokola.

SKUPNA IZJAVA O PRILAGODITVI PRILOGE III K SPORAZUMU

Pogodbenice izjavljajo, da se zaradi zagotavljanja nemotenega izvajanja Sporazuma, Priloga III spremeni, takoj ko je to mogoče, da se med drugim vključi tudi Direktiva 2005/36/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/100/ES, in novi švicarski vnosi.

IZJAVA ŠVICE O AVTONOMNIH UKREPIH OD DNE PODPISA

Švica bo državljanom novih držav članic pred začetkom veljavnosti prehodnih ureditev iz tega protokola na podlagi nacionalne zakonodaje zagotovila začasen dostop do svojega trga dela. V ta namen bo Švica od dneva podpisa tega protokola za državljane novih držav članic odprla posebne kvote kratkoročnih in dolgoročnih delovnih dovoljenj, kakor so opredeljena v členu 10(1) Sporazuma. Kvote bodo obsegale 282 dolgoročnih in 1 006 kratkoročnih dovoljenj na leto. Poleg tega pa bo 2 011 začasnim delavcem na leto odobreno prebivanje, krajše od 4 mesecev.

20.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 124/67

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 7. maja 2009

o regulaciji cen zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih EU

(2009/396/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (1) in zlasti člena 19(1) Direktive,

po posvetovanju z Odborom za komunikacije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 8(3) Direktive 2002/21/ES nacionalni regulativni organi (NRO) prispevajo k razvoju notranjega trga med drugim tako, da na pregleden način sodelujejo med seboj in s Komisijo, da bi zagotovili razvoj dosledne regulativne prakse. Vendar je bilo med ocenjevanjem več kot 850 osnutkov ukrepov, priglašenih na podlagi člena 7 Direktive 2002/21/ES, ugotovljeno, da še vedno obstajajo nedoslednosti pri reguliranju cen zaključevanja govornega klica.

(2)

Čeprav je v večini držav članic na splošno predvidena določena stroškovna naravnanost, se ukrepi za nadzorovanje cen še vedno večinoma razlikujejo. Poleg številnih različnih instrumentov za razčlenitev stroškov se ti instrumenti tudi različno izvajajo. To še povečuje razlike med veleprodajnimi cenami zaključevanja klicev v Evropski uniji, kar je mogoče le delno razložiti z nacionalnimi posebnostmi. Skupina evropskih regulatorjev (ERG), ustanovljena s Sklepom Komisije 2002/627/ES (2), je to priznala v Skupnem stališču o simetričnosti cen zaključevanja klicev v fiksnem in mobilnem omrežju. NRO so obenem manjšim operaterjem fiksne ali mobilne telefonije večkrat odobrili višje cene zaključevanja klicev in to utemeljili tako, da so ti operaterji novi operaterji na trgu, ki še ne dosegajo prihrankov obsega, in/ali pa zanje veljajo drugačni stroškovni pogoji. Te asimetrije so prisotne znotraj držav in prek državnih meja, čeprav postopoma izginjajo. Skupina evropskih regulatorjev je v skupnem stališču priznala, da bi cene zaključevanja klicev običajno morale biti simetrične in da je treba asimetrijo primerno upravičiti.

(3)

Zelo različne regulacije cen zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih bistveno izkrivljajo razmere na trgu. Pri trgih zaključevanja klicev gre za dvostranski dostop, saj imata oba povezovalna operaterja koristi od povezovanja klicev, ker pa tudi tekmujeta med seboj za naročnike, imajo cene zaključevanja klicev pomembne strateške in konkurenčne posledice. Kadar cene zaključevanja klicev presegajo dejanske stroške, to povzroči precejšnje premike med trgi fiksne in mobilne telefonije in uporabniki. Poleg tega lahko pride na trgih, kjer imajo operaterji asimetrične tržne deleže, do precej večjih plačil manjših konkurentov večjim. Ob tem pa absolutne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v primerjavi s cenami v številnih državah zunaj Evropske unije ter cenami zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih na splošno v nekaterih državah članicah ostajajo visoke, kar pomeni visoke, čeprav padajoče cene za končne uporabnike. Visoke cene zaključevanja klicev običajno pomenijo visoke maloprodajne cene odhodnih klicev, kar zmanjšuje njihovo uporabo ter posledično blaginjo potrošnikov.

(4)

Dosedanje pomanjkanje usklajevanja pri uporabi načel stroškovnega računovodstva na trgu zaključevanja klicev potrjuje, da je potreben skupni pristop, ki bo zagotovil večjo pravno varnost in spodbujal morebitne vlagatelje, obenem pa zmanjšal regulativno breme za obstoječe operaterje, ki trenutno delujejo v več državah članicah. Cilj enotne regulacije na trgih zaključevanja klicev je jasen; priznavajo ga NRO in Komisija ga je večkrat poudarila pri ocenjevanju osnutkov ukrepov na podlagi člena 7 Direktive 2002/21/ES.

(5)

Nekatere določbe regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve predvidevajo izvajanje nujno potrebnih in primernih mehanizmov stroškovnega računovodstva in obveznosti cenovnega nadzora, in sicer v členih 9, 11 in 13 v povezavi z uvodno izjavo 20 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (v nadaljnjem besedilu: direktiva o dostopu) (3).

(6)

Priporočilo Komisije 2005/698/ES z dne 19. septembra 2005 o ločenem računovodstvu in sistemih stroškovnega računovodstva na osnovi regulativnega okvira za elektronske komunikacije (4) vsebuje okvir za dosledno uporabo posebnih določb v zvezi s stroškovnim računovodstvom in ločenim računovodstvom, katerih namen je izboljšati preglednost regulativnih računovodskih sistemov, metod, revizijskih postopkov in postopkov poročanja v korist vseh udeleženih strank.

(7)

Veleprodajno zaključevanje govornih klicev je storitev, ki je potrebna za zaključevanje klicev na klicanih številkah (v fiksnih omrežjih) ali klicih naročnikom (v mobilnih omrežjih). Sistem zaračunavanja temelji v Evropski uniji na načelu „plača tisti, ki kliče“, kar pomeni, da klicano omrežje določa ceno zaključevanja klica, plača pa jo kličoče omrežje. Storitev se klicani stranki ne zaračuna, zato se ta običajno ne odzove na ceno zaključevanja klica, ki jo določi njen ponudnik omrežja. V tem smislu so glavna skrb regulativnih organov na področju konkurence pretirane cene. Visoke cene zaključevanja klicev se povrnejo z višjimi cenami klicev za končne uporabnike. Če upoštevamo dvostransko naravo trgov zaključevanja klicev, je druga morebitna težava na področju konkurence med drugim navzkrižno subvencioniranje med operaterji. Te morebitne težave na področju konkurence so značilne tako za trge zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih kot tudi za trge zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Ker lahko operaterji, ki zaključujejo klice, cene dvignejo bistveno nad raven stroškov, velja stroškovna naravnanost za najprimernejši srednjeročni odziv na ta problem. V uvodni izjavi 20 Direktive 2002/19/ES je navedeno, da mora biti metoda pokrivanja stroškov v skladu z okoliščinami. Glede na posebne značilnosti trgov zaključevanja klicev ter z njimi povezanih vprašanj na področju konkurence in distribucije Komisija že dlje časa priznava, da bi se z določitvijo skupnega pristopa na podlagi standarda dejanskih stroškov in uporabe simetričnih cen za zaključevanje klicev spodbujala učinkovitost in trajnostna konkurenca ter povečale koristi za uporabnike v smislu cene in ponudbe storitev.

(8)

V skladu s členom 8(1) Direktive 2002/21/ES države članice zagotovijo, da NRO pri opravljanju regulativnih nalog, opredeljenih v navedeni direktivi in v posebnih direktivah, zlasti direktivah, katerih namen je zagotoviti učinkovito konkurenco, dosledno upoštevajo zahtevo po tehnološko nevtralni zakonski ureditvi. V členu 8(2) Direktive 2002/21/ES je tudi predvideno, da NRO podpirajo konkurenco tako, da med drugim poskrbijo, da uporabniki v celoti izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti storitve ter da ni izkrivljanja ali omejevanja konkurence. Da bi dosegli te cilje in enotno uporabo v vseh državah članicah, bi bilo treba regulirane cene zaključevanja klicev čim prej znižati na raven stroškov, ki jih imajo učinkoviti operaterji.

(9)

V konkurenčnem okolju bi operaterji tekmovali glede na tekoče stroške in ne bi prejeli nadomestila za stroške, ki so jih ustvarili z neučinkovitim delovanjem. Zato bi bilo treba podatke o preteklih stroških pretvoriti v podatke o tekočih stroških, kar bi odražalo stroške učinkovitega operaterja, ki uporablja sodobno tehnologijo.

(10)

Operaterji, ki prejmejo nadomestilo za dejanske stroške, nastale pri zaključevanju klicev, niso dovolj spodbujeni k izboljšanju učinkovitosti. Izvajanje modela „od spodaj navzgor“ je v skladu s konceptom omrežja, ki naj bi ga uvedel učinkovit operater, medtem ko ekonomski oziroma tehnični model učinkovitega omrežja temelji na tekočih stroških. Upošteva potrebno količino opreme in ne dejansko zagotovljene količine opreme ter zanemarja neposredne stroške.

(11)

Glede na to, da model „od spodaj navzgor“ temelji predvsem na izpeljanih stroških (npr. omrežni stroški se izračunajo na podlagi informacij prodajalcev opreme), želijo regulativni organi morda uskladiti rezultate modela „od spodaj navzgor“ z rezultati modela „od zgoraj navzdol“, da bi dobili čim robustnejše rezultate in se izognili velikim neskladnostim pri stroških poslovanja, stroških kapitala in porazdelitvi stroškov na domnevnega in dejanskega operaterja. Da bi NRO ugotovil in izboljšal morebitne pomanjkljivosti modela „od spodaj navzgor“, kot je asimetričnost podatkov, lahko rezultate uporabe modela „od spodaj navzgor“ primerja z rezultati, ki izhajajo iz ustreznega modela „od zgoraj navzdol“, pri katerem se uporabljajo revidirani podatki.

(12)

Model izračunavanja stroškov bi moral temeljiti na izbiri učinkovitih tehnologij, ki se lahko zagotovijo v obdobju, ki ga model obravnava, če jih je mogoče opredeliti. Torej bi lahko danes pripravljeni model „od spodaj navzgor“ načeloma predpostavljal, da osrednje omrežje za fiksna omrežja temelji na omrežjih naslednje generacije. Model za mobilna omrežja „od spodaj navzgor“ bi moral temeljiti na tehnologijah druge in tretje generacije, ki se uporabljajo pri dostopovnem delu omrežja, in odražati pričakovano stanje, medtem ko bi lahko osrednji del temeljil na omrežjih prihodnje generacije.

(13)

Glede na posebne značilnosti trgov zaključevanja klicev je treba stroške storitev zaključevanja klicev izračunati na podlagi predvidenih dolgoročnih prirastnih stroškov (LRIC). Pri modelu LRIC so vsi stroški spremenljivi, in ker se predvideva, da se vsa sredstva dolgoročno nadomestijo, omogoča določanje cen na osnovi modela LRIC učinkovito povrnitev stroškov. Modeli LRIC upoštevajo le tiste stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju predvidenega prirasta. Pristop, ki temelji na prirastnih stroških, upošteva samo dejansko nastale stroške, ki jih ne bi bilo, če storitve, vključene v prirast, ne bi več izvajali (tem stroškom se je torej mogoče izogniti), in spodbuja učinkovito proizvodnjo in potrošnjo ter zmanjšuje morebitno izkrivljanje konkurence. Bolj ko se cene zaključevanja klicev razlikujejo od prirastnih stroškov, večje je izkrivljanje konkurence med trgi fiksne in mobilne telefonije in/ali med operaterji z asimetričnimi tržnimi deleži in prometnimi tokovi. Zato je upravičena uporaba čistega pristopa LRIC, pri čemer je ustrezni prirastek veleprodajna storitev zaključevanja klicev, vključeni pa so samo stroški, ki se jim je mogoče izogniti. Poleg tega bi bilo na podlagi pristopa LRIC mogoče kriti vse stalne in spremenljive stroške (ker stalni stroški postanejo v daljšem časovnem obdobju spremenljivi), ki dodatno nastanejo pri opravljanju veleprodajne storitve zaključevanja klicev, kar bi olajšalo učinkovito povrnitev stroškov.

(14)

Stroški, ki se jim je mogoče izogniti, so razlika med opredeljenimi skupnimi dolgoročnimi stroški operaterja, ko izvaja vse svoje storitve, in opredeljenimi skupnimi dolgoročnimi stroški istega operaterja, ko izvaja vse svoje storitve razen veleprodajne storitve zaključevanja klicev, s katero oskrbuje tretje stranke (tj. ločeni stroški operaterja, ki ne zagotavlja zaključevanja klicev tretjim strankam). Da bi zagotovili primeren pripis stroškov, je treba razlikovati med stroški, ki so odvisni od prometa, tj. vsemi stalnimi in spremenljivimi stroški, ki se povečajo, ko se poveča promet, in stroški, ki niso odvisni od prometa, tj. vsemi stroški, ki se ne povečajo, ko se poveča promet. Da bi opredelili stroške, ki se jim je mogoče izogniti pri veleprodajnem zaključevanju klicev, je treba zanemariti stroške, ki niso odvisni od prometa. Poleg tega bi bilo morda primerno, da se stroške, odvisne od prometa, najprej dodeli drugim storitvam (npr. vzpostavljanju povezave, sporočilom SMS in MMS, širokopasovnim storitvam, zakupljenim vodom itd.), pri čemer bi bilo veleprodajno zaključevanje klicev storitev, ki bi jo upoštevali kot zadnjo. Stroški, nastali pri veleprodajni storitvi zaključevanja klicev, bi morali biti torej visoki samo toliko kot dodatni stroški, ki nastanejo pri opravljanju storitve. Posledično bi moralo stroškovno računovodstvo, ki temelji na dolgoročnih prirastnih stroških veleprodajne storitve zaključevanja klicev na trgih fiksne in mobilne telefonije, dopuščati povrnitev samo tistih stroškov, ki se jim je mogoče izogniti, če se veleprodajne storitve zaključevanja klicev ne bi več zagotavljale tretjim strankam.

(15)

Opaziti je mogoče, da je zaključevanje klicev storitev, ki ustvarja ugodnosti tako za kličoče kot tudi za klicane (če prejemnik ne bi imel ugodnosti, klica ne bi sprejel), kar pomeni, da pri ustvarjanju stroškov sodelujeta obe strani. Če bi se cene določale na podlagi vzročnih zvez stroškov, bi morala stran, ki ustvari stroške, te tudi kriti. S priznavanjem dvostranske narave trgov zaključevanja klicev, ko stroške ustvarjata obe strani, ni treba povrniti vseh nastalih stroškov z reguliranimi veleprodajnimi cenami zaključevanja klicev. Za namen tega priporočila se lahko vsi stroški, ki nastanejo pri opravljanju veleprodajne storitve zaključevanja klicev in se jim je mogoče izogniti, povrnejo na podlagi veleprodajne cene, tj. vsi stroški, ki se povečajo, ko se poveča promet na področju veleprodajnega zaključevanja klicev.

(16)

Pri določanju cen zaključevanja klicev je treba vsako odstopanje od posamične stopnje učinkovitih stroškov utemeljiti z objektivnimi razlikami v stroških, na katere operaterji ne morejo vplivati. V fiksnih omrežjih stroškovne razlike, na katere operater ne more vplivati, niso bile ugotovljene. V mobilnih omrežjih se lahko neenakomerna dodelitev spektra obravnava kot zunanji dejavnik, ki med mobilnimi operaterji povzroča razlike v stroških na enoto. Razlike v zunanjih stroških lahko nastanejo, kadar spekter ni bil dodeljen na podlagi tržno zasnovanih mehanizmov, ampak po zaporednem izdajanju dovoljenj. Frekvenčno pogojene stroškovne razlike so interno določene in verjetno je, da se bodo bistveno zmanjšale ali izničile, če se spekter dodeli s tržno zasnovanim mehanizmom, kot je dražba, ali kadar obstaja sekundarni trg.

(17)

Vendar lahko za nove operaterje na trgih mobilne telefonije veljajo v prehodnem obdobju višji stroški na enoto, dokler ti ne dosežejo minimalnega učinkovitega obsega. NRO jim lahko v takih primerih – potem ko so ugotovili, da na maloprodajnem trgu pri vstopu na trg in njegovi širitvi obstajajo ovire – dovolijo, da višje prirastne stroške v primerjavi z operaterjem, pri katerem je uporabljen model, kompenzirajo v prehodnem obdobju do največ štirih let po vstopu na trg. Glede na skupno stališče skupine evropskih regulatorjev je upravičeno izhajati iz časovnega okvira štirih let za odpravo asimetrij; podlaga za to je ocena, da bo po pričakovanjih na trgu mobilne telefonije tržni delež med 15 in 20 % dosežen v treh do štirih letih, s tem pa bo dosežena raven minimalnega učinkovitega obsega. Drugače je pri novih operaterjih na trgih fiksne telefonije, ki lahko dosežejo nizke stroške na enoto, s tem da svoja omrežja na posebnih geografskih območjih usmerijo na povezave z veliko prometa in/ali najamejo ustrezne povezave pri glavnih operaterjih.

(18)

Amortizacijska metoda, ki odraža ekonomsko vrednost sredstev, je prednostni pristop. Vendar če robustnega ekonomskega modela za amortizacijo ni mogoče razviti, so mogoči tudi drugi pristopi, vključno z linearno amortizacijo, rentami in diferencialnimi rentami. Merilo pri izbiri morebitnih pristopov je, kako zelo se bodo približali ekonomskemu merilu amortizacije. Če torej robustnega ekonomskega modela za amortizacijo ni mogoče pripraviti, bi morali v modelu „od spodaj navzdol“ posebej pregledati amortizacijski profil vsakega večjega sredstva in izbrati pristop, ki ustvari amortizacijski profil, podoben profilu ekonomske amortizacije.

(19)	Glede učinkovitega poslovnega obsega se na trgu fiksne in mobilne telefonije uporabljajo različni pristopi. Minimalni učinkoviti obseg, ki velja za posamezne stopnje v sektorju fiksne in mobilne telefonije, je odvisen od ustreznih regulativnih in komercialnih danosti.

(20)	Pri reguliranju veleprodajnih cen zaključevanja klicev NRO operaterjev ne bi smeli ovirati niti jim preprečevati, da v prihodnosti izberejo alternativne rešitve za izmenjavo zaključevanja prometa, pod pogojem da so te rešitve v skladu s konkurenčnim trgom.

(21)

Prehodno obdobje, ki traja do 31. decembra 2012, bi moralo biti dovolj dolgo, da NRO uvedejo model izračunavanja stroškov in da operaterji v skladu z njim prilagodijo svoje poslovne načrte ter hkrati upoštevajo nujno potrebo uporabnikov, da čim bolj izkoristijo ugodnosti, ki jih imajo učinkovite cene zaključevanja klicev, ki temeljijo na stroških.

(22)

NRO z omejenimi sredstvi lahko izjemoma potrebujejo dodatno prehodno obdobje za pripravo priporočenega modela izračunavanja stroškov. V tem primeru lahko NRO, ki lahko dokaže, da kaka druga metoda (npr. primerjalna analiza), ki ni model LRIC „od spodaj navzgor“, je pa zasnovana na tekočih stroških, zagotavlja rezultate, ki so skladni s tem priporočilom in konkurenčnim trgom, do 1. julija 2014 določi začasne cene, ki temeljijo na alternativnem pristopu. Kadar je za NRO z omejenimi viri objektivno nesorazmerno, da po tem datumu uporabljajo priporočeno metodo izračunavanja stroškov, lahko ti NRO do datuma pregleda te uredbe še naprej uporabljajo nadomestno metodo, razen če organ, ustanovljen za sodelovanje med NRO in Komisijo, vključno z njegovimi delovnimi skupinami, zagotavlja zadostno praktično podporo in jih usmerja pri premoščanju/reševanju problema omejenih virov in zlasti stroškov, nastalih pri izvajanju priporočene metode. Rezultati, pridobljeni z nadomestnimi metodami, ne smejo presegati povprečnih cen zaključevanja klicev, ki jih NRO določajo z izvajanjem priporočene metode za izračunavanje stroškov.

(23)	O tem priporočilu je potekala javna razprava –

PRIPOROČA:

Kadar nacionalni regulativni organi (NRO) v skladu s členom 13 Direktive 2002/19/ES operaterjem, ki jih NRO na podlagi tržne analize, izvedene v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES, štejejo za operaterje s pomembno tržno močjo na trgih veleprodajnega zaključevanja govornih klicev v posameznih javnih telefonskih omrežjih (v nadaljnjem besedilu: trgi zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih), naložijo obveznosti cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva, bi morali NRO določiti cene zaključevanja klicev, ki temeljijo na stroških učinkovitega operaterja. To pomeni, da bi bile te cene tudi simetrične. Pri tem bi morali NRO upoštevati naslednji postopek.

2.	Priporoča se, da ocenjevanje dejanskih stroškov temelji na tekočih stroških in da se uporabi model „od spodaj navzgor“ z dolgoročnimi prirastnimi stroški (LRIC) kot ustrezna metoda za izračunavanje stroškov.

3.	NRO lahko primerjajo rezultate uporabe modela „od spodaj navzgor“ z rezultati uporabe modela „od zgoraj navzdol“, pri katerem se uporabljajo revidirani podatki, da se preveri in izboljša robustnost rezultatov ter da se opravijo ustrezne prilagoditve.

Model izračunavanja stroškov bi moral temeljiti na učinkovitih tehnologijah, ki se lahko zagotovijo v obdobju, ki ga model obravnava. Osrednji del fiksnih in mobilnih omrežij bi torej lahko načeloma temeljil na omrežjih naslednje generacije. Tudi dostop do mobilnih omrežij bi moral temeljiti na telefoniji druge in tretje generacije.

Različne navedene stroškovne kategorije bi morale biti opredeljene, kot sledi:

(a)	„prirastni stroški“ so stroški, ki se jim je mogoče izogniti, če se določen prirast ne zagotavlja več (navedeni tudi kot stroški, ki se jim je mogoče izogniti);

(b)	„stroški, ki so odvisni od prometa“, so vsi stalni in spremenljivi stroški, ki se povečajo, ko se poveča promet.

V modelu LRIC bi bilo treba ustrezni prirast opredeliti kot veleprodajno storitev zaključevanja govornih klicev za tretje stranke. To pomeni, da bi morali NRO pri ocenjevanju prirastnih stroškov ugotoviti razliko med celotnimi dolgoročnimi stroški, ki jih ima operater, ko zagotavlja vse svoje storitve, in celotnimi dolgoročnimi stroški tega operaterja, ko ne zagotavlja veleprodajnih storitev zaključevanja klicev tretjim strankam. Treba je razlikovati med stroški, ki so odvisni od prometa, in stroški, ki niso odvisni od prometa, pri čemer je treba pri izračunavanju cen veleprodajnega zaključevanja klicev zanemariti stroške, ki niso odvisni od prometa. Priporočeni pristop za opredelitev ustreznih prirastnih stroškov bi bil, da se stroške, odvisne od prometa, pripiše najprej storitvam, ki niso storitve zaključevanja klicev, pri čemer se samo preostali stroški, odvisni od prometa, dodelijo veleprodajni storitvi zaključevanja klicev. To pomeni, da bi se reguliranim storitvam zaključevanja klicev dodelili samo stroški, ki se jim je mogoče izogniti, če se tretjim strankam storitev zaključevanja klicev ne zagotavlja več. Načela izračunavanja prirastnih stroškov veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih so za obe vrsti omrežij natančneje opredeljena v Prilogi.

7.	Priporočeni pristop za amortizacijo sredstev je ekonomska amortizacija, kadar je ta izvedljiva.

8.	Pri odločanju o primernem učinkovitem obsegu operaterja, pri katerem je uporabljen model, bi morali NRO upoštevati načela za opredeljevanje primernega učinkovitega obsega v fiksnih in mobilnih omrežjih zaključevanja klicev, kot je določeno v Prilogi.

Vsako opredelitev ravni dejanskih stroškov, ki odstopajo od zgoraj določenih načel, je treba utemeljiti z objektivnimi razlikami v stroških, na katere zadevni operaterji ne morejo vplivati. Take objektivne razlike v stroških se lahko pojavijo na trgih zaključevanja mobilnih klicev zaradi neenakih dodelitev spektra. Če je dodatni spekter, ki je bil pridobljen za zagotavljanje veleprodajnega zaključevanja klicev, vključen v model izračunavanja stroškov, morajo NRO redno preverjati morebitne objektivne razlike v stroških in pri tem med drugim upoštevati, ali je mogoče predvideti, da bo dodatni spekter postal na voljo v tržno zasnovanih postopkih dodeljevanja, kar bi lahko znižalo morebitne razlike v stroških, ki izhajajo iz obstoječih dodelitev, oziroma ali se ta relativna stroškovna pomanjkljivost sčasoma zmanjšuje s povečanjem tržnega deleža novih udeležencev na trgu.

10.

Če je mogoče dokazati, da ima novi udeleženec na trgu mobilne telefonije, ki posluje pod minimalnim učinkovitim obsegom, višje prirastne stroške na enoto kot operater, pri katerem je uporabljen model, lahko NRO – potem ko so ugotovili, da na maloprodajnem trgu pri vstopu na trg in njegovi širitvi obstajajo ovire – dovolijo, da se ti višji stroški kompenzirajo v prehodnem obdobju z reguliranimi cenami zaključevanja klicev. To obdobje ne sme presegati štirih let po vstopu na trg.

11.

To priporočilo ne posega v prejšnje regulativne odločitve NRO v zvezi s tukaj obravnavanimi zadevami. Kljub temu morajo NRO zagotoviti, da so cene zaključevanja klicev do 31. decembra 2012 stroškovno učinkovite in simetrične, pri čemer so odvisne od morebitnih objektivnih razlik v stroških, ugotovljenih v skladu s točkama 9 in 10.

12.

V izjemnih okoliščinah, če NRO zlasti zaradi omejenih sredstev ne more pravočasno dokončati priporočenega modela izračunavanja stroškov in kadar lahko dokaže, da metoda, ki ni model LRIC „od spodaj navzgor“, je pa zasnovana na tekočih stroških, zagotavlja rezultate, ki so skladni s tem priporočilom in konkurenčnim trgom, lahko NRO do 1. julija 2014 določi začasne cene, ki temeljijo na alternativnem pristopu. Kadar je za NRO z omejenimi viri objektivno nesorazmerno, da po tem datumu uporabljajo priporočeno metodo izračunavanja stroškov, lahko ti NRO do datuma pregleda te uredbe še naprej uporabljajo nadomestno metodo, razen če organ, ustanovljen za sodelovanje med NRO in Komisijo, vključno z njegovimi delovnimi skupinami, zagotavlja zadostno praktično podporo in jih usmerja pri premoščanju/reševanju problema omejenih virov in zlasti stroškov, nastalih pri izvajanju priporočene metode. Rezultati, pridobljeni z nadomestnimi metodami, ne smejo presegati povprečnih cen zaključevanja klicev, ki jih NRO določajo z izvajanjem priporočene metode za izračunavanje stroškov.

13.	To priporočilo se pregleda najpozneje štiri leta po dnevu začetka uporabe.

14.	To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 7. maja 2009

Za Komisijo

Viviane REDING

Članica Komisije

(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(2) UL L 200, 30.7.2002, str. 38.

(3) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(4) UL L 266, 11.10.2005, str. 64.

PRILOGA

Načela izračunavanja veleprodajnih cen zaključevanja klicev v fiksnih omrežjih

Ustrezni prirastni stroški (tj. stroški, ki se jim je mogoče izogniti) veleprodajnega zaključevanja klicev so razlika med skupnimi dolgoročnimi stroški operaterja, ko izvaja vse svoje storitve, in skupnimi dolgoročnimi stroški istega operaterja, ko tretjim strankam ne zagotavlja veleprodajne storitve zaključevanja klicev.

Treba je razlikovati med stroški, ki so odvisni od prometa, in stroški, ki niso odvisni od prometa, da bi zagotovili primerno pripisovanje teh stroškov. Stroške, ki niso odvisni od prometa, je treba zanemariti za namen izračuna veleprodajnih cen zaključevanja klicev. Med stroški, ki so odvisni od prometa, je treba ustreznemu prirastu zaključevanja klicev dodeliti samo tiste stroške, ki bi se jim lahko izognili, če ne bi zagotavljali veleprodajne storitve zaključevanja klicev. Ti stroški, ki se jim je mogoče izogniti, se lahko izračunajo tako, da se stroški, odvisni od prometa, dodelijo najprej storitvam, ki niso veleprodajne storitve zaključevanja klicev (npr. vzpostavljanju povezave, podatkovnim storitvam, IPTV itd.), veleprodajni storitvi zaključevanja govornih klicev pa se dodelijo samo preostali stroški, odvisni od prometa.

Privzeta razmejitvena točka med stroški, ki so odvisni od prometa, in stroški, ki niso odvisni od prometa, je običajno pri prvi koncentraciji prometa. V javnem telefonskem omrežju (PSTN) je to običajno stran priključne kartice v (oddaljenem) koncentratorju v povratnem vodu. Kartica DSLAM/MSAN (1) ustreza širokopasovnemu omrežju nove generacije. Kadar je DSLAM/MSAN v zunanji omarici, je treba upoštevati, ali se prejšnja zanka med omarico in centralo/glavnim razdelilnikom uporablja skupno in jo je treba obravnavati kot del stroškovne kategorije, ki je odvisna od prometa. V tem primeru je razmejitvena točka med stroški, ki so odvisni od prometa, in stroški, ki niso odvisni od prometa, v zunanji omarici. Če je namenska zmogljivost dodeljena storitvi zaključevanja glasovnih klicev ne glede na uporabljeno tehnologijo, ostane razdelitvena točka na ravni (oddaljenega) koncentratorja.

Po zgoraj opisanem pristopu bi primeri stroškov, ki bi bili zajeti v prirastu storitve zaključevanja klicev, vključevali dodatno zmogljivost omrežja, ki je potrebna za prenos dodatnega veleprodajnega prometa zaključevanja klicev (npr. dodatna omrežna infrastruktura, če je potrebna za povečanje zmogljivosti za izvajanje dodatnega veleprodajnega prometa zaključevanja klicev) ter dodatne veleprodajne stroške iz prodaje, ki nastanejo neposredno pri zagotavljanju veleprodajne storitve zaključevanja klicev tretjim strankam.

NRO morajo pri določanju učinkovitega obsega operaterja za namene modela izračunavanja stroškov upoštevati, da lahko operaterji v fiksnih omrežjih svoja omrežja zgradijo na posebnih geografskih območjih in se usmerijo na povezave z veliko prometa in/ali pa najamejo ustrezne povezave pri glavnem operaterju. NRO morajo torej pri določanju enotnega učinkovitega obsega operaterja, pri katerem je uporabljen model, upoštevati, da je treba spodbujati učinkovit vstop na trg, obenem pa priznati, da imajo manjši operaterji pod nekaterimi pogoji na manjših geografskih območjih nižje stroške na enoto. Poleg tega se za manjše operaterje, ki na večjih geografskih območjih nimajo prednosti, ki jih imajo večji operaterji, lahko domneva, da bodo veleprodajno storitev kupili in da ne bodo sami zagotavljali storitve zaključevanja klicev.

Načela izračunavanja veleprodajnih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih

Treba je razlikovati med stroški, ki so odvisni od prometa, in stroški, ki niso odvisni od prometa, da bi zagotovili primerno pripisovanje teh stroškov. Stroške, ki niso odvisni od prometa, je treba zanemariti za namen izračuna veleprodajnih cen zaključevanja klicev. Med stroški, ki so odvisni od prometa, je treba ustrezni prirasti zaključevanja klicev dodeliti samo tiste stroške, ki bi se jim lahko izognili, če ne bi zagotavljali veleprodajne storitve zaključevanja klicev. Ti stroški, ki se jim je mogoče izogniti, se lahko izračunajo tako, da se stroški, odvisni od prometa, dodelijo najprej storitvam, ki niso veleprodajne storitve zaključevanja klicev (npr. vzpostavljanju povezave, storitvam SMS in MMS itd.), veleprodajni storitvi zaključevanja govornih klicev pa se dodelijo samo preostali stroški, odvisni od prometa.

Stroški telefonskega aparata in kartice SIM niso odvisni od prometa in jih je treba izključiti iz modelov izračunavanja stroškov za veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev.

Pokritost je mogoče najbolje opisati kot sposobnost ali možnost, da se v določenem trenutku opravi klic s katere koli točke v omrežju, medtem ko zmogljivost predstavlja dodatne omrežne stroške, ki nastanejo pri povečanem prometu. Zaradi zagotavljanja take pokritosti naročnikom bodo nastali stroški, ki niso odvisni od prometa in se ne smejo pripisati prirasti veleprodajnega zaključevanja klicev. Povečanje zmogljivosti in razvoj novih storitev bolj spodbujata vlaganja v zrele trge mobilne telefonije, kar bi se moralo upoštevati tudi v modelu izračunavanja stroškov. Prirastni stroški veleprodajnih storitev zaključevanja govornih klicev morajo torej izključevati stroške pokritosti, vključevati pa stroške dodatne zmogljivosti, če ti nastanejo zaradi zagotavljanja veleprodajnih storitev zaključevanja govornih klicev.

Stroški uporabe spektra (dovoljenja za ohranjanje in uporabo frekvenc spektra), ki nastanejo z zagotavljanjem maloprodajnih storitev naročnikom omrežja, so na začetku odvisni od števila naročnikov in ne od prometa, zato se ne bi smeli izračunavati kot del prirasta veleprodajne storitve zaključevanja klicev. Stroški pridobitve dodatnega spektra za povečanje zmogljivosti omrežja (nad minimum, potreben za zagotavljanje maloprodajnih storitev naročnikom), ki nastanejo, da bi se lahko izvajal promet, ki je posledica zagotavljanja veleprodajne storitve zaključevanja govornih klicev, morajo biti vključeni glede na predvidene oportunitetne stroške, kadar je to mogoče.

Po zgoraj opisanem pristopu bi primeri stroškov, ki bi bili zajeti v prirasti storitve zaključevanja klicev, vključevali dodatno zmogljivost omrežja, ki je potrebna za prenos dodatnega veleprodajnega prometa (npr. dodatna omrežna infrastruktura, če je potrebna za povečanje zmogljivosti za izvajanje dodatnega veleprodajnega prometa). Taki stroški, povezani z omrežjem, bi lahko vključevali dodatna središča za posredovanje klicev z mobilnih telefonov (Mobile Switching Centres) ali hrbtenično infrastrukturo, ki je neposredno potrebna za izvajanje prometa zaključevanja klicev tretjim strankam. Kadar si operaterji pri opravljanju storitev vzpostavljanja povezave in zaključevanja klicev nekatere elemente omrežja delijo (npr. celične lokacije ali bazne postaje z oddajno-sprejemno enoto), so ti elementi omrežja vključeni v model izračunavanja stroškov zaključevanja klicev samo, če so potrebni zaradi dodatne zmogljivosti, ki je nujna za izvajanje prometa zaključevanja klicev tretjim strankam. Poleg tega bi se upoštevali tudi stroški dodatnega spektra in veleprodajni stroški iz prodaje, ki nastanejo neposredno pri zagotavljanju veleprodajne storitve zaključevanja klicev tretjim strankam. To pomeni, da stroški pokritosti, poslovni režijski stroški, ki se jim ni mogoče izogniti, in maloprodajni stroški iz prodaje v prirast niso vključeni.

Ob upoštevanju sprememb pri tržnih deležih v več državah članicah EU se za namene modela izračunavanja stroškov predlaga, da se za minimalni učinkoviti obseg določi 20-odstotni tržni delež. Predpostavlja se, da si mobilni operaterji po vstopu na trg prizadevajo za čim večjo učinkovitost in prihodke, da bi tako lahko dosegli minimalni tržni delež 20 %. Če lahko NRO dokaže, da je zaradi tržnih razmer na ozemlju njegove države članice potreben drugačen minimalni učinkoviti obseg, se lahko oddalji od priporočenega pristopa.

(1) Dostopovni multipleksor digitalnega naročniškega voda/večstoritveno dostopovno vozlišče.

20.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 124/75

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova

( Uradni list Evropske unije L 22 z dne 26. januarja 2009 )

Strani 32 do 35, Priloga I:

(a)	vnos „Germo alalunga ALB beli tun“ se črta.

(b)

besedilo	:	„Lampanyctus achirus“
se glasi	:	„Nannobrachium achirus“

(c)

besedilo	:	„Pseudochaenichthus georgianus“
se glasi	:	„Pseudochaenichthys georgianus“

(d)

besedilo	:	„Radjiformes“
se glasi	:	„Rajiformes“

2.	Strani 32 do 35, Priloga I in stran 118, druga tabela:

besedilo:

„Tetrapturus alba“

se glasi:

„Tetrapturus albidus“

3.	Strani 32 do 35, Priloga I in stran 96, prva in druga tabela:

besedilo:

„Trisopterus esmarki“

se glasi:

„Trisopterus esmarkii“

4.	Stran 32 do 35, Priloga I:

besedilo:

„španski leng

SLI

Molva macrophthalmus“

se glasi:

„španski leng

SLI

Molva macrophthalma“

5.	Stran 41, Priloga IA, druga tabela - Vrsta: atlantski sled, Cona: prilov v coni IIIa:

besedilo:

„(HER/03A-BC.)“

se glasi:

„(HER/03A-BC)“

6.	Stran 41, Priloga IA, tretja tabela - Vrsta: atlantski sled, Cona: prilov v conah IV, VIId in vodah ES cone IIa:

besedilo:

„(HER/2A47DX.)“

se glasi:

„(HER/2A47DX)“

7.	Stran 42, Priloga IA, prva tabela - Vrsta: atlantski sled, Cona: VIId; IVc:

besedilo:

„(HER/4CXB7D.)“

se glasi:

„(HER/4CXB7D)“

8.	Stran 43, Priloga IA, tretja tabela - Vrsta: atlantski sled, Cona: VIIa:

besedilo:

„(HER/07A/MM.)“

se glasi:

„(HER/07A/MM)“

9.	Stran 65, Priloga IA, prva tabela - Vrsta: sinji mol, Cona: VIIIc, IX in X; vode ES cone CECAF 34.1.1:

besedilo:

„Vrsta

sinji mol

Micromesistius poutassou

Cona

VIIIc, IX in X; vode ES cone CECAF 34.1.1

(WHB/8C3411)

Španija

12 124

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Portugalska

3 031

15 155 (1) (2)

TAC

590 000

se glasi:

„Vrsta

sinji mol

Micromesistius poutassou

Cona

VIIIc, IX in X; vode ES cone CECAF 34.1.1

(WHB/8C3411)

Španija

12 124

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Portugalska

3 031

15 155 (3) (4)

TAC

590 000

10.	Stran 67, Priloga IA, druga tabela - Vrsta: leng, Cona: vode ES cone IV:

besedilo:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES cone IV

(LIN/04.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

286

Nemčija

177

Francija

159

Nizozemska

Švedska

Zdrženo kraljestvo

2 196

2 856

se glasi:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES cone IV

(LIN/04.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

286

Nemčija

177

Francija

159

Nizozemska

Švedska

Zdrženo kraljestvo

2 196

2 854

11.	Stran 67, Priloga IA, tretja tabela - Vrsta: leng, Cona: vode ES in mednarodne vode cone V:

besedilo:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES cone IV

(LIN/04.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

Nemčija

Francija

Zdrženo kraljestvo

se glasi:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES cone IV

(LIN/04.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

Nemčija

Francija

Zdrženo kraljestvo

12.	Stran 68, Priloga IA, prva tabela - Vrsta: leng, Cona: vode ES in mednarodne vode con VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV:

besedilo:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES in mednarodne vode con VI, VII, VIII, IX, X, XII inXIV

(LIN/6X14.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

Nemčija

147

Španija

2 969

Francija

3 166

Irska

793

Portugalska

Združeno kraljestvo

3 645

10 776

Norveška

5 638 (1) (2)

Ferski otoki

250 (3) (4)

TAC

16 664

se glasi:

„Vrsta

leng

Molva molva

Cona

vode ES in mednarodne vode con VI, VII, VIII, IX, X, XII inXIV

(LIN/6X14.)

Belgija

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

Nemčija

147

Španija

2 969

Francija

3 166

Irska

793

Portugalska

Združeno kraljestvo

3 645

10 774

Norveška

5 638 (1) (2)

Ferski otoki

250 (3) (4)

TAC

16 662

13.	Stran 81, Priloga IA, prva tabela - Vrsta: raže, Cona: vode ES con VIa-b in VIIa-c, e-k:

besedilo

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIa-b in VIIa-c, e-k

(SRX/67AKXD)

Belgija

1 422 (1) (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Estonija

8 (1) (2)

Francija

6 383 (1) (2)

Nemčija

19 (1) (2)

Irska

2 055 (1) (2)

Litva

Nizozemska

6 (1) (2)

Portugalska

35 (1) (2)

Španija

1 718 (1) (2)

Združeno kraljestvo

4 070 (1) (2)

15 748 (1) (2)

TAC

15 748 (2)

se glasi:

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIa-b in VIIa-c, e-k

(SRX/67AKXD)

Belgija

1 422 (1) (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Estonija

8 (1) (2)

Francija

6 383 (1) (2)

Nemčija

19 (1) (2)

Irska

2 055 (1) (2)

Litva

Nizozemska

6 (1) (2)

Portugalska

35 (1) (2)

Španija

1 718 (1) (2)

Združeno kraljestvo

4 070 (1) (2)

15 749 (1) (2)

TAC

15 749 (2)

14.	Stran 81, Priloga IA, druga tabela - Vrsta: raže, Cona: vode ES con VIId:

besedilo:

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIId

(SRX/07D)

Belgija

94 (1) (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Francija

789 (1) (2)

Nizozemska

5 (1) (2)

Združeno kraljestvo

157 (1) (2)

1 044 (1) (2)

TAC

1 044 (2)

se glasi:

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIId

(SRX/07D.)

Belgija

94 (1) (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Francija

789 (1) (2)

Nizozemska

5 (1) (2)

Združeno kraljestvo

157 (1) (2)

1 045 (1) (2)

TAC

1 045 (2)

15.	Stran 82, Priloga IA, prva tabela - Vrsta: raže, Cona: vode ES con VIII in IX:

besedilo:

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIII in IX

(SRX/8910-C)

Belgija

13 (5) (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Francija

2 435 (5) (2)

Portugalska

1 974 (5) (2)

Španija

1 986 (5) (2)

Združeno kraljestvo

14 (5) (2)

6 423 (5) (2)

TAC

6 423 (2)

(…)“

se glasi:

„Vrsta

raže

Rajidae

Cona

vode ES con VIII in IX

(SRX/89-C.)

Belgija

13 (6) (2)

Francija

2 435 (6) (2)

Portugalska

1 974 (6) (2)

Španija

1 986 (6) (2)

Združeno kraljestvo

14 (6) (2)

6 422 (6) (2)

TAC

6 422 (2)

(…)“

16.	Stran 91, Priloga IA, druga tabela - Vrsta: papalina, Cona: VIId in VIIe:

besedilo:

„Vrsta

papalina

Sprattus sprattus

Cona

VIId in VIIe

(SPR/7DE.)

Belgija

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Danska

1 997

Nemčija

Francija

430

Nizozemska

430

Združeno kraljestvo

3 226

6 144

TAC

6 144“

se glasi:

„Vrsta

papalina

Sprattus sprattus

Cona

VIId in VIIe

(SPR/7DE.)

Belgija

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Danska

1 997

Nemčija

Francija

430

Nizozemska

430

Združeno kraljestvo

3 226

6 145

TAC

6 145

17.	Stran 101, Priloga IB, prva tabela - Vrsta: trska, Cona: I in IIb:

besedilo:

„Vrsta

trska

Gadus morhua

Cona

I in IIb

(COD/1/2B.)

Nemčija

3 476

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Španija

8 984

Francija

1 483

Poljska

1 628

Portugalska

1 897

Združeno kraljestvo

2 226

Vse države članice

100 (1)

19 793 (2)

TAC

525 000“

se glasi:

„Vrsta

trska

Gadus morhua

Cona

I in IIb

(COD/1/2B.)

Nemčija

3 476

Španija

8 984

Francija

1 483

Poljska

1 628

Portugalska

1 897

Združeno kraljestvo

2 226

Vse države članice

100 (1)

19 794 (2)

TAC

525 000

18.	Stran 120, Priloga IE, peta tabela - Vrsta: kril, Cona: FAO 58.4.2 Antarktika:

besedilo:

„razdelek 58.4.2 zahodno	1 448 000
razdelek 58.4.2 vzhodno od 55° E	1 080 000

se glasi:

„razdelek 58.4.2 zahodno

(KRI/*F-42W)

1 448 000

razdelek 58.4.2 vzhodno od 55° E

(KRI/*F-42E)

1 080 000

19.

Stran 125, Priloga IIA, splošne določbe, točka 4. Regulirana orodja,

strani 129 in 130, Dodatek 1 k Prilogi IIa, razpredelnice,

stran 131, Dodatek 2 k Prilogi IIa, Razpredelnica III - Oblika podatkov:

(a)

besedilo	:	„GN1“
se glasi	:	„GN“

(b)

besedilo	:	„GT1“
se glasi	:	„GT“

(c)

besedilo	:	„LL1“
se glasi	:	„LL“

20.	Stran 163, Priloga III, Del D, Vzhodni Tihi ocean, točka 21.1:

besedilo:

„21.1.

Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan od 1. avgusta do 28. septembra 2009 ali od 10. novembra 2009 do 31. decembra 2010 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje: (…)“

se glasi:

„21.1.

Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan od 1. avgusta do 28. septembra 2009 ali od 10. novembra 2009 do 8. januarja 2010 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje: (…)“

(1) Od tega jih je lahko do 68 % ulovljenih v norveški izključni ekonomski coni ali v ribolovni coni okrog Jan Mayen (WHB/*NZJM2).

(2) Od tega jih je lahko do 27 % ulovljenih v vodah Ferskih otokov (WHB/*05B-F).“

(3) Od tega jih je lahko do 68 % ulovljenih v norveški izključni ekonomski coni ali v ribolovni coni okrog Jan Mayen (WHB/*NZJM2).

(4) Od tega jih je lahko do 27 % ulovljenih v vodah Ferskih otokov (WHB/*05B-F.).“

(5) Ulovi cevaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/8910-C) in raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/8910-C) se poročajo posebej.

(6) Ulovi cevaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/89-C.) in raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/89-C.) se poročajo posebej.

(7) Ta celotni dovoljeni ulov se uporablja v obdobju od 1. decembra 2008 do 30. novembra 2009.“

(8) Ta celotni dovoljeni ulov se uporablja v obdobju od 1. decembra 2008 do 30. novembra 2009.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.124.slv
Uradni list Evropske unije		L 124

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 20. maj 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 410/2009 z dne 19. maja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 411/2009 z dne 18. maja 2009 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 798/2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval ( 1 )	3
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o živilih za posebne prehranske namene (prenovitev) ( 1 )	21
	*	Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES	30

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/392/ES
*	Sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic, Protokola k Sporazumu o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma glede na njun pristop k Evropski uniji	51
	Protokol k Sporazumu Med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji	53
	2009/393/ES
*	Sklep Sveta z dne 18. maja 2009 o stališču, ki naj bo v imenu Skupnosti sprejeto v Mednarodnem svetu za žita v zvezi s podaljšanjem Konvencije o trgovanju z žiti iz leta 1995	63
	2009/394/ES
*	Sklep Sveta z dne 18. maja 2009 o stališču, ki naj bo v imenu Skupnosti sprejeto v Mednarodnem svetu za sladkor glede podaljšanja Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992	64
	Komisija
	2009/395/ES
*	Odločba Komisije z dne 14. maja 2009 o dajanju biocidnih pripravkov, ki vsebujejo temefos, v promet za uporabo bistvenega pomena v francoskih čezmorskih departmajih (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3744)	65
	PRIPOROČILA
	Komisija
	2009/396/ES
*	Priporočilo Komisije z dne 7. maja 2009 o regulaciji cen zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih EU	67

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	73,9
	MA	42,7
	MK	72,5
	TN	101,3
	TR	88,0
	ZZ	75,7
0707 00 05	EG	127,4
	MA	32,7
	TR	136,7
	ZZ	98,9
0709 90 70	TR	122,7
0709 90 70	ZZ	122,7
0805 10 20	EG	41,7
	IL	57,6
	MA	42,7
	TN	49,2
	TR	107,8
	US	49,3
	ZA	56,7
	ZZ	57,9
0805 50 10	AR	67,3
	TR	48,0
	ZA	53,8
	ZZ	56,4
0808 10 80	AR	98,0
	BR	73,4
	CL	82,5
	CN	90,9
	MK	42,0
	NZ	99,4
	US	124,4
	UY	71,7
	ZA	83,2
	ZZ	85,1

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 22, 26.1.2009)	75