19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 406/2009

z dne 18. maja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	73,9
	MA	44,2
	MK	80,5
	TN	115,0
	TR	95,0
	ZZ	81,7
0707 00 05	EG	131,0
	JO	155,5
	MA	32,7
	TR	135,1
	ZZ	113,6
0709 90 70	JO	216,7
	TR	120,7
	ZZ	168,7
0805 10 20	EG	44,0
	IL	55,5
	MA	48,4
	TN	49,2
	TR	107,8
	US	49,3
	ZA	56,7
	ZZ	58,7
0805 50 10	AR	50,9
	TR	50,7
	ZA	51,7
	ZZ	51,1
0808 10 80	AR	81,5
	BR	77,9
	CL	82,4
	CN	91,5
	MK	42,0
	NZ	101,5
	US	125,7
	UY	71,7
	ZA	83,4
	ZZ	84,2

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 407/2009

z dne 14. maja 2009

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (1) in zlasti člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 338/97 s seznami navaja živalske in rastlinske vrste, za katere je trgovina omejena in nadzorovana. Navedeni seznami vključujejo sezname iz dodatkov h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, v nadaljnjem besedilu: Konvencija CITES.

(2)	V Dodatek III h Konvenciji CITES so bile na zahtevo Kitajske dodane naslednje vrste: Corallium elatius, Corallium japonicum, Corallium konjoi in Corallium secundum.

(3)

Vrste Crax daubentoni, Crax globulosa, Crax rubra, Ortalis vetula, Pauxi pauxi, Penelopina nigra, Arborophila campbelli, Arborophila charltonii, Lophura erythrophthalma, Lophura ignita, Semnornis ramphastinus, Baillonius bailloni, Pteroglossus castanotis, Ramphastos dicolorus in Selenidera maculirostris, ki so zdaj vključene v Prilogo B k Prilogi k Uredbi (ES) št. 338/97, niso vključene v mednarodno trgovino takega obsega, ki bi lahko bil nezdružljiv z njenim preživetjem, vendar so na zahtevo Kolumbije, Kostarike, Gvatemale, Hondurasa, Malezije in Argentine vključene v Dodatek III Konvencije CITES in bi jih bilo zato treba prenesti iz Priloge B v Prilogo C k Prilogi k Uredbi (ES) št. 338/97.

(4)

Vrste Phyllomedusa sauvagii, Leptodactylus laticeps, Limnonectes macrodon, Rana shqiperica, Ranodon sibiricus, Bolitoglossa dofleini, Cynops ensicauda, Echinotriton andersoni, Pachytriton labiatus, Paramesotriton spp., Salamandra algira in Tylototriton spp., ki zdaj niso vključene v Prilogo k Uredbi (ES) št. 338/97, se uvažajo v Skupnost v takem številu, da je nadzor utemeljen. Navedene vrste bi bilo zato treba vključiti v Prilogo D Priloge k Uredbi (ES) št. 338/97.

(5)

Na 14. konferenci pogodbenic Konvencije CITES junija 2007 so bila sprejeta nova sklicevanja na nomenklaturo za živali. Za vrsti Asarcornis scutulata in Pezoporus occidentalis, družini Rheobatrachidae in Phasianidae ter red SCANDENTIA je bilo ugotovljeno nekaj nedoslednosti med dodatki Konvencije CITES in znanstvenimi imeni v navedenih sklicevanjih na nomenklaturo. Navedene nedoslednosti se pojavljajo tudi v Prilogi k Uredbi (ES) št. 338/97, zato jo je treba ustrezno prilagoditi.

(6)	Glede na obseg sprememb bi bilo zaradi jasnosti primerno v celoti nadomestiti Prilogo k Uredbi (ES) št. 338/97.

(7)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 338/97 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 338/97 se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. maja 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

PRILOGA

„PRILOGA

Opombe o razlagi prilog A, B, C in D

Vrste, vključene v priloge A, B, C in D, se navajajo:

(a)	z imenom vrste ali

(b)	kot vse vrste višjega taksona ali njegovega določenega dela.

2.	Okrajšava, ‚spp.‘ se uporablja za označevanje vseh vrst višjega taksona.

3.	Druga navajanja taksonov, višjih od vrste, so le informativna ali za namene uvrščanja.

4.	Vrste v Prilogi A, natisnjene s krepkim tiskom, so v tej prilogi navedene skladno z njihovim varstvom, določenim v Direktivi Sveta 79/409/EGS (‚Direktiva o pticah‘), ali v Direktivi Sveta 92/43/EGS (‘Direktiva o habitatih‘).

Za rastlinske taksone, nižje od vrste, se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)	‚spp.‘ se uporablja za označevanje podvrst;

(b)	‚var(s)‘ se uporablja za označevanje varietete (varietet) in

(c)	‚fa‘ se uporablja za označevanje oblik.

6.	Znaki ‚(I)‘, ‚(II)‘ in ‚(III)‘ ob imenu vrste ali višjega taksona se nanašajo na dodatke h Konvenciji, v katerih je ta vrsta navedena, kakor je navedeno v opombah od 7 do 9. Če pri imenu ni nobene od teh oznak, ta vrsta ni navedena v dodatkih h Konvenciji.

7.	(I) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek I h Konvenciji.

8.	(II) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek II h Konvenciji.

9.	(III) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III h Konvenciji. Pri tem je država, v zvezi s katero je vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III, prav tako navedena.

10.

Križanci se lahko posebej navedejo v dodatkih, vendar le, če so iz ločene in stabilne prosto živeče populacije. Za živalske križance, ki imajo v štirih predhodnih generacijah v svoji starševski liniji enega ali več osebkov vrste, navedene v prilogah A ali B, se uporabljajo določbe te uredbe, kakor da so čiste vrste, čeprav zadevni križanci niso posebej navedeni v prilogah.

11.

Ko je vrsta vključena v Prilogo A, B ali C, so tudi vsi deli vrste ali izdelki iz nje vključeni v isto prilogo, razen kadar je pri vrsti označeno, da so vključeni samo določeni deli in izdelki. V skladu s členom 2(t) te uredbe znak ,‚#‘ pred številko ob imenu vrste ali višjega taksona iz Priloge B ali C, označuje dele ali zdelke, ki so v zvezi s taksonom za namene te uredbe označeni, kot sledi:

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen, spor ali peloda (vključno s poliniji);

(b)	sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)	rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin in

(d)	plodov ter delov in izdelkov iz plodov umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla.

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen in peloda in

(b)	končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

Označuje cele ali narezane korenine in dele korenin.

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen, razen semen mehiških kaktusov z mehiškim poreklom, in peloda;

(b)	sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)	rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin;

(d)	plodov ter delov in izdelkov iz plodov naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin in

(e)	ločenih filokladijev in delov ter izdelkov iz ločenih filokladijev naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin rodu Opuntia podrodu Opuntia;

Označuje hlode, žagan les ali furnir.

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les.

Označuje hlode, iveri, prah in ekstrakte.

Označuje podzemne dele (tj. korenine in korenike): cele kose, njihove dele in v obliki prahu.

Označuje vse dele in izdelke, razen tistih, ki nosijo oznako ‚Proizvedeno iz materiala Hoodia spp., pridobljenega z nadzorovano pridelavo in izdelavo v sodelovanju z upravnimi organi CITES v Bocvani/Namibiji/Južni Afriki na podlagi sporazuma št. BW/NA/ZA xxxxxx‘.

#10

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les, vključno z lesnimi polizdelki, ki se uporabljajo pri izdelavi lokov za godala.

#11

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les, prah in ekstrakte.

12.

Ker pri nobeni vrsti ali višjih taksonih RASTLIN iz Priloge A ni oznake, ki bi pomenila, da bi bilo treba z njenimi križanci ravnati v skladu z določbami člena 4.1 te uredbe, to pomeni, da se z umetno razmnoženimi križanci, pridobljenimi iz ene ali več takih vrst ali taksonov, lahko trguje s potrdilom o umetnem razmnoževanju ter da za semena in pelod (vključno s poliniji), rezano cvetje, sejance ali za tkivne kulture teh križancev pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah, ne veljajo določbe te uredbe.

13.	Za urin, iztrebke in ambro, ki so pridobljeni kot odpadni produkti in tako brez vpliva na zadevno žival, se ne uporabljajo določbe te uredbe.

14.

V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke in cele ali skoraj cele mrtve osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 1	Vse cele ali skoraj cele kože, surove ali strojene.
§ 2	Vsako perje ali vsaka koža ali drugi del s perjem.

15.

V zvezi z rastlinskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 3	Posušene in sveže rastline, kar po potrebi vključuje; listje, korenine/korenike, stebla, semena/spore, skorjo in plodove.
§ 4	Hlodi, žagan les in furnir.

	Priloga A	Priloga B	Priloga C	Splošno ime
ŽIVALSTVO
CHORDATA (STRUNARJI)
MAMMALIA				Sesalci
ARTIODACTYLA
Antilocapridae				vilorog
Antilocapridae	Antilocapra americana (I) (samo populacija v Mehiki; v priloge k Uredbi ni vključena nobena druga populacija)			antilopska koza, vilorog
Bovidae				rogarji ali votlorogi
	Addax nasomaculatus (I)			mendiška antilopa
		Ammotragus lervia (II)		grivasta ovca
			Antilope cervicapra (III Nepal)	jelenja antilopa
		Bison bison athabascae (II)		gozdni bizon
	Bos gaurus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos frontalis, ki ni predmet določb te uredbe)			gaver, džungelsko govedo
	Bos mutus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos grunniens, ki ni predmet določb te uredbe)			jak, godrnjavi bivol
	Bos sauveli (I)			kuprej, kamboški gozdni vol
			Bubalus arnee (III Nepal) (razen udomačene oblike, ki je navedena kot Bubalus bubalis in ni predmet določb te uredbe)	indijski bivol, azijski bivol, divji vodni bivol, arni
	Bubalus depressicornis (I)			nižinski anoa
	Bubalus mindorensis (I)			tamaru, mindorski bivol
	Bubalus quarlesi (I)			gorski anoa
		Budorcas taxicolor (II)		takin
	Capra falconeri (I)			markor, vijekoza, vijeroga koza
	Capricornis milneedwardsii (I)
	Capricornis rubidus (I)
	Capricornis sumatraensis (I)			asamski sezav
	Capricornis thar (I)
		Cephalophus brookei (II)
		Cephalophus dorsalis (II)		zalivski hulež
	Cephalophus jentinki (I)			jentinkov hulež
		Cephalophus ogilbyi (II)		ogilbyjev hulež
		Cephalophus silvicultor (II)		veliki hulež
		Cephalophus zebra (II)		zalivski hulež
		Gazella cuvieri (I)		belonosa antilopa
	Gazella cuvieri (I)			cuvierjeva gazela
			Gazella dorcas (III Alžirija/Tunizija)	navadna gazela
	Gazella leptoceros (I)			vitkoroga gazela
	Hippotragus niger variani (I)			orjaška črna grivasta antilopa
		Kobus leche (II)		vodna antilopa
	Naemorhedus baileyi (I)			rdeči goral
	Naemorhedus caudatus (I)			kitajski goral
	Naemorhedus goral (I)			goral
	Naemorhedus griseus (I)
	Nanger dama (I)			jelenja gazela
	Oryx dammah (I)			sabljarka
	Oryx leucoryx (I)			arabski oriks, arabska bajza
		Ovis ammon (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)		argali
	Ovis ammon hodgsonii (I)			tibetanski argali
	Ovis ammon nigrimontana (I)			Kara Tau argali
		Ovis canadensis (II) samo populacija v Mehiki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija)		kanadska debeloroga ovca
	Ovis orientalis ophion (I)			rdeča ovca
		Ovis vignei (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)		urial
	Ovis vignei vignei (I)			urial
	Pantholops hodgsonii (I)			čiru, orongo
		Philantomba monticola (II)		modri hulež
	Pseudoryx nghetinhensis (I)
	Rupicapra pyrenaica ornata (I)
		Saiga borealis (II)
		Saiga tatarica (II)		sajga
			Tetracerus quadricornis (III Nepal)	čisunga, štiriroga antilopa
Camelidae				kamele, gvanako, vikunja
		Lama glama guanicoe (II)		gvanako, rdečerjavi gvanako
	Vicugna vicugna (I) (razen populacij v: Argentini [populacija v provincah Jujuy in Catamarca ter populacija napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacija območja Primera Región]; Peruju [celotna populacija]; ki so vključene v Prilogo B)	Vicugna vicugna (II) (samo populacije v Argentini (1) [populacija v provincah Jujuy in Catamarca ter populacija napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji (2) [celotna populacija]; Čilu (3) [populacija območja Primera Región]; Peruju (4) [celotna populacija]; vse druge populacije so vključene v Prilogo A)		vikunja
Cervidae				jeleni
	Axis calamianensis (I)			kalamijanski jelen
	Axis kuhlii (I)			kuhlov jelen
	Axis porcinus annamiticus (I)			svinjski jelen
	Blastocerus dichotomus (I)			močvirski jelen
		Cervus elaphus bactrianus (II)		baktrijanski jelen
			Cervus elaphus barbarus (III Alžirija/Tunizija)
	Cervus elaphus hanglu (I)			hangul
	Dama dama mesopotamica (I)			mezopotamski damjak
	Hippocamelus spp. (I)			huemul
			Mazama temama cerasina (III Gvatemala)	veliki rdeči šilar
	Muntiacus crinifrons (I)			črni mutnjak
	Muntiacus vuquangensis (I)			orjaški mutnjak
			Odocoileus virginianus mayensis (III Gvatemala)	gvatemalski belorepi jelen
	Ozotoceros bezoarticus (I)			pampski jelen, kampški jelen
		Pudu mephistophiles (II)		ekvadorski pudu
	Pudu puda (I)			čilski pudu
	Rucervus duvaucelii (I)			močvirski jelen, barazinga
	Rucervus eldii (I)			lirasti jelen, tamin
Hippopotamidae				povodni konji
		Hexaprotodon liberiensis (II)		mali povodni konj
		Hippopotamus amphibius (II)		veliki povodni konj, nilski povodni konj
Moschidae				pižmarji
Moschidae	Moschus spp. (I) (samo populacije v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)	Moschus spp. (II) (razen populacij v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu, ki so vključene v Prilogo A)		pižmarji
Suidae				svinje
	Babyrousa babyrussa (I)			babirusa, jelenjač
	Babyrousa bolabatuensis (I)
	Babyrousa celebensis (I)
	Babyrousa togeanensis (I)
	Sus salvanius (I)			pritlikava divja svinja
Tayassuidae				pekariji
		Tayassuidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in razen populacij Pecari tajacu v Mehiki in Združenih državah, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)		pekariji
	Catagonus wagneri (I)			wagnerjev pekari
CARNIVORA
Ailuridae
	Ailurus fulgens (I)			mačji panda
Canidae				psi
			Canis aureus (III Indija)	zlati šakal
	Canis lupus (I/II) (Vse populacije razen v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Populacije v Butanu, Indiji, Nepalu in Pakistanu so navedene v Dodatku I; vse druge populacije so navedene v Dodatku II)	Canis lupus (II) (populacije v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednikal)		volk, sivi volk
	Canis simensis			etiopski šakal, etiopska lisica, etiopski volk
		Cerdocyon thous (II)		šakalska lisica, maikong
		Chrysocyon brachyurus (II)		grivasti volk
		Cuon alpinus (II)		rdeči volk, kolzun
		Lycalopex culpaeus (II)		kalpeška lisica
		Lycalopex fulvipes (II)
		Lycalopex griseus (II)		argentinska lisica
		Lycalopex gymnocercus (II)		azarska lisica, aguaračaj
	Speothos venaticus (I)			gozdni pes
			Vulpes bengalensis (III Indija)	bengalska lisica
		Vulpes cana (II)		blanfordova lisica
		Vulpes zerda (II)		fenek, puščavska lisica
Eupleridae
		Cryptoprocta ferox (II)		fosa
		Eupleres goudotii (II)		madagaskarska pasasta cibeta
		Fossa fossana (II)		fanaloka
Felidae				mačke
		Felidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A. Udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)		mačke
	Acinonyx jubatus (I) (letne izvozne kvote za žive osebke in lovske trofeje se dodelijo: Bocvana: 5; Namibija: 150; Zimbabve: 50. Trgovanje s temi osebki je predmet določb člena 4(1) te uredbe)			gepard, čita
	Caracal caracal (I) (samo populacije v Aziji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)			karakal, puščavski ris
	Catopuma temminckii (I)			temmnickova zlata mačka
	Felis nigripes (I)			črnonoga mačka
	Felis silvestris (II)			divja mačka
	Leopardus geoffroyi (I)			divja mačka
	Leopardus jacobitus (I)			andska mačka, gorska mačka
	Leopardus pardalis (I)			ozelot
	Leopardus tigrinus (I)			leopardja mačka
	Leopardus wiedii (I)			dolga mačka, margaj
	Lynx lynx (II)			ris
	Lynx pardinus (I)			južnoevropski ris
	Neofelis nebulosa (I)			dimasti leopard
	Panthera leo persica (I)			azijski lev
	Panthera onca (I)			jaguar
	Panthera pardus (I)			leopard
	Panthera tigris (I)			tiger
	Pardofelis marmorata (I)			saharska mačka
	Prionailurus bengalensis bengalensis (I) (samo populacije v Bangladešu, Indiji in na Tajskem; vse druge populacije so vključene v Prilogo B.)			bengalska mačka
	Prionailurus iriomotensis (II)			japonska mačka
	Prionailurus planiceps (I)			ploščatoglava mačka
	Prionailurus rubiginosus (I) (samo populacija v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B.)			rjasta mačka
	Puma concolor coryi (I)			floridska puma
	Puma concolor costaricensis (I)
	Puma concolor couguar (I)			vzhodna puma
	Puma yagouaroundi (I) (samo populacije v Srednji in Severni Ameriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)			jaguarundi
	Uncia uncia (I)			snežni leopard ali ibis
Herpestidae				ihneumoni
			Herpestes fuscus (III Indija)	rjavi indijski mungo
			Herpestes edwardsi (III India)	indijski mungo
			Herpestes javanicus auropunctatus (III India)	mali indijski mungo
			Herpestes smithii (III India)	rdeči mungo
			Herpestes urva (III India)	račji mungo
			Herpestes vitticollis (III India)	progastovrati mungo
Hyaenidae				hijene
Hyaenidae			Proteles cristata (III Botswana)	pižmova hijena, podzemski volk
Mephitidae				skunki
Mephitidae		Conepatus humboldtii (II)		patagonski surili
Mustelidae				kune
Lutrinae				vidre
		Lutrinae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		vidre
	Aonyx capensis microdon (I) (samo populacije v Kamerunu in Nigeriji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)			kongoška, brezkrempljasta vidra
	Enhydra lutris nereis (I)			morska vidra
	Lontra felina (I)			obalna vidra
	Lontra longicaudis (I)			južnoameriška vidra
	Lontra provocax (I)			čilska vidra
	Lutra lutra (I)			evropska vidra
	Lutra nippon (I)
	Pteronura brasiliensis (I)			orjaška vidra, brazilska vidra
Mustelinae				podlasice in sorodniki
			Eira barbara (III Honduras)
			Galictis vittata (III Costa Rica)	grizon
			Martes flavigula (III India)	harza, pisana kuna
			Martes foina intermedia (III India)	kuna belica
			Martes gwatkinsii (III India)	nilgirska kuna
			Mellivora capensis (III Botswana)	medarski ali dvobarvni jazbec
	Mustela nigripes (I)			prerijski dihur
Odobenidae				mroži
Odobenidae		Odobenus rosmarus (III Canada)		polarni mrož
Otariidae				južni morski medvedi
		Arctocephalus spp (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		morski medvedi
	Arctocephalus philippii (II)			filipov morski medved
	Arctocephalus townsendi (I)			gvadalupski morski medved
Phocidae				pravi tjulnji
		Mirounga leonina (II)		južnomorski slon
	Monachus spp. (I)			pravi tjulnji
Procyonidae				rakuni
			Bassaricyon gabbii (III Kostarika)	pasjedlačji medved
			Bassariscus sumichrasti (III Kostarika)	srednjeameriški podlasičji medved
			Nasua narica (III Honduras)	belogobčni nosati medved
			Nasua nasua solitaria (III Urugvaj)	koati
			Potos flavus (III Honduras)	vitorepi medved
Ursidae				medvedi
		Ursidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		medvedi
	Ailuropoda melanoleuca (I)			orjaški panda, bambusni medved
	Helarctos malayanus (I)			malajski medved, sončni medved
	Melursus ursinus (I)			šobar, termitski medved
	Tremarctos ornatus (I)			očalar, naočar, andski medved
	Ursus arctos (I/II) (samo populacije v Butanu, na Kitajskem, v Mehiki in Mongoliji ter podvrsta Ursus arctos isabellinus so navedene v Dodatku I; vse druge populacije in podvrste so navedene v Dodatku II)			rjavi medved
	Ursus thibetanus (I)			ogrličar
Viverridae				cibetovke
			Arctictis binturong (III Indija)	binturong
			Civettictis civetta (III Bocvana)	afriška cibetovka
		Cynogale bennettii (II)		vidrasta cibeta
		Hemigalus derbyanus (II)		malajska pasasta cibeta
			Paguma larvata (III Indija)	črno-beli zvijavt
			Paradoxurus hermaphroditus (III Indija)	malajski mustang
			Paradoxurus jerdoni (III Indija)	indijski mustang
		Prionodon linsang (II)		navadni linsang
	Prionodon pardicolor (I)			pegasti linsang
			Viverra civettina (III Indija)	velika pegasta cibetovka
			Viverra zibetha (III Indija)	velika indijska cibetovka
			Viverricula indica (III Indija)	mala indijska cibetovka
CETACEA				kiti in delfini
CETACEA	CETACEA spp. (I/II) (5)			kiti in delfini
CHIROPTERA
Phyllostomidae				listonosi netopirji
Phyllostomidae			Platyrrhinus lineatus (III Urugvaj)
Pteropodidae				leteče lisice
		Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Acerodon jubatus (I)
		Pteropus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Pteropus insularis (I)
	Pteropus livingstonii (II)
	Pteropus loochoensis (I)
	Pteropus mariannus (I)
	Pteropus molossinus (I)
	Pteropus pelewensis (I)
	Pteropus pilosus (I)
	Pteropus rodricensis (II)			rodrigueška leteča lisica
	Pteropus samoensis (I)			samoanska leteča lisica
	Pteropus tonganus (I)
	Pteropus ualanus (I)
	Pteropus voeltzkowi (II)
	Pteropus yapensis (I)
CINGULATA
Dasypodidae				pasavci
			Cabassous centralis (III Kostarika)	severni golorepi pasavec
			Cabassous tatouay (III Urugvaj)	veliki golorepi pasavec
		Chaetophractus nationi (II) (letna izvozna kvota je nič. Vsi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja)		andski dlakavi pasavec
	Priodontes maximus (I)			veliki pasavec
DASYUROMORPHIA
Dasyuridae				zverski vrečarji, miši vrečarice
	Sminthopsis longicaudata (I)			dolgorepa tankonoga miš vrečarica
	Sminthopsis psammophila (I)
Thylacinidae				tasmanski volkovi
Thylacinidae	Thylacinus cynocephalus (morda izumrla) (I)			tasmanski volk
DIPROTODONTIA
Macropodidae				kenguruji in valabiji
		Dendrolagus inustus (II)
		Dendrolagus ursinus (II)		medvedji kenguru
	Lagorchestes hirsutus (I)			zahodni zajčji kenguru, rdečkasti zajčji kenguru
	Lagostrophus fasciatus (I)			progasti zajčji kenguru
	Onychogalea fraenata (I)			mali kenguru
	Onychogalea lunata (I)			polmesečarski kenguru
Phalangeridae				kuskusi in lisičji kuzuji
		Phalanger intercastellanus (II)
		Phalanger mimicus (II)
		Phalanger orientalis (II)		sivi kuskus
		Spilocuscus kraemeri (II)
		Spilocuscus maculatus (II)		pegasti kuskus
		Spilocuscus papuensis (II)
Potoroidae				podganji kenguruji
	Bettongia spp. (I)			cvileži
	Caloprymnus campestris (morda izumrla) (I)			puščavski podganji kenguru
Vombatidae				vombati
Vombatidae	Lasiorhinus krefftii (I)			severni dlakonosi, kvinslandski dlakonosi, mehkodlaki vombat
LAGOMORPHA
Leporidae				zajci in kunci
	Caprolagus hispidus (I)			ščetinasti zajec
	Romerolagus diazi (I)			vulkanski kunec
MONOTREMATA
Tachyglossidae				kljunati ježki
Tachyglossidae		Zaglossus spp. (II)		dolgorili kljunati ježek
PERAMELEMORPHIA
Chaeropodidae				jazbeci vrečarji ali bandikuti
Chaeropodidae	Chaeropus ecaudatus (morda izumrla) (I)			kratkonogi jazbec vrečar
Peramelidae
	Perameles bougainville (I)			zahodni progasti jazbec vrečar, marl
Thylacomyidae				dolgouhi jazbeci vrečarji ali bilbiji
	Macrotis lagotis (I)			veliki bilbi, veliki dolgouhi jazbec vrečar, dalgit
	Macrotis leucura (I)			mali bilbi
PERISSODACTYLA
Equidae				konji, osli in zebre
	Equus africanus (I) (izključuje udomačeno obliko, ki se navaja kot Equus asinus, za katero se ne uporabljajo določbe te uredbe)			nubijski divji osel, afriški osel
	Equus grevyi (I)			grevyjeva zebra, kraljeva zebra
	Equus hemionus (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Equus hemionus hemionus in Equus hemionus khur pa sta navedeni v Dodatku I)			azijski osel
	Equus kiang (II)			tibetanski polosel, kiang
	Equus przewalskii (I)			konj przewalskega, mongolski divji konje
		Equus zebra hartmannae (II)		hartmanova gorska zebra
	Equus zebra zebra (I)			kapska gorska zebra
Rhinocerotidae				nosorogi
	Rhinocerotidae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)			nosorogi
		Ceratotherium simum simum (II) (samo populacije v Južni Afriki in Svaziju; vse druge populacije so vključene v Prilogo A. Izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje in za trgovanje z lovskimi trofejami. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno uredi)		širokousti nosorog, beli nosorog
Tapiridae				tapirji
	Tapiridae spp. (I) (razen vrst, vključenih v Prilogo B)			tapirji
		Tapirus terrestris (II)		južnoameriški nižinski tapir, brazilski tapir
PHOLIDOTA
Manidae				luskavci, storžnjaki
Manidae		Manis spp. (II) (za Manis crassicaudata, Manis culionensis, Manis javanica in Manis pentadactylaje je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, vzete iz narave, s katerimi se trguje predvsem s komecialnimi nameni)		luskavci
PILOSA
Bradypodidae				triprsti lenivci
Bradypodidae		Bradypus variegatus (II)		rjavi triprsti lenivec
Megalonychidae				dvoprsti lenivec
Megalonychidae			Choloepus hoffmanni (III Kostarika)	hofmanov dvoprsti lenivec
Myrmecophagidae				mravljinčarji
		Myrmecophaga tridactyla (II)		veliki mravljinčar
			Tamandua mexicana (III Gvatemala)	severni tamandua
PRIMATES				prvaki
PRIMATES		PRIMATES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		primati
Atelidae				kapucinke
	Alouatta coibensis (I)
	Alouatta palliata (I)			grivasti ali ognjeni vriskač
	Alouatta pigra (I)
	Ateles geoffroyi frontatus (I)
	Ateles geoffroyi panamensis (I)			pajčarka, miriki
	Brachyteles arachnoides (I)
	Brachyteles hypoxanthus (I)
	Oreonax flavicauda (I)			rumenorepi volnaček
Cebidae				marmozetke
	Callimico goeldii (I)			goeldijeva krempljičarka
	Callithrix aurita (I)			bela čopičarka
	Callithrix flaviceps (I)			rumena marmozetka
	Leontopithecus spp. (I)			leviči
	Saguinus bicolor (I)			goloobraza tamarinka, dvobarvna tamarinka
	Saguinus geoffroyi (I)			geoffroyeva tamarinka
	Saguinus leucopus (I)			srebrna tamarinka, belonogi tamarin
	Saguinus martinsi (I)
	Saguinus oedipus (I)			beloglavček, pinché, lisztova opica
	Saimiri oerstedii (I)
Cercopithecidae				ozkonose opice
	Cercocebus galeritus (I)
	Cercopithecus diana (I)			dolgobrada zamorska mačka
	Cercopithecus roloway (I)
	Cercopithecus solatus (II)
	Colobus satanas (II)			črna gvereza
	Macaca silenus (I)			bradač, vanderu
	Mandrillus leucophaeus (I)			dril
	Mandrillus sphinx (I)			mandril
	Nasalis larvatus (I)			rilčar
	Piliocolobus foai (II)
	Piliocolobus gordonorum (II)
	Piliocolobus kirkii (I)
	Piliocolobus pennantii (II)			pennantova rdeča gvereza
	Piliocolobus preussi (II)			kamerunska rdeča gvereza
	Piliocolobus rufomitratus (I)			rečna rdeča gvereza
	Piliocolobus tephrosceles (II)
	Piliocolobus tholloni (II)
	Presbytis potenziani (I)			otoški hulman
	Pygathrix spp. (I)			nosani
	Rhinopithecus spp. (I)
	Semnopithecus ajax (I)
	Semnopithecus dussumieri (I)
	Semnopithecus entellus (I)			hanuman, navadni langur, sveti langur
	Semnopithecus hector (I)
	Semnopithecus hypoleucos (I)			malabarski langur
	Semnopithecus priam (I)
	Semnopithecus schistaceus (I)
	Simias concolor (I)
	Trachypithecus delacouri (II)
	Trachypithecus francoisi (II)			francoisov langur
	Trachypithecus geei (I)			zlati langur
	Trachypithecus hatinhensis (II)
	Trachypithecus johnii (II)			črni langur, nilgiri
	Trachypithecus laotum (II)
	Trachypithecus pileatus (I)			kapičasti langur
	Trachypithecus poliocephalus (II)
	Trachypithecus shortridgei (I)
Cheirogaleidae				mačji makiji
Cheirogaleidae	Cheirogaleidae spp. (I)			mačji makiji
Daubentoniidae				dolgoprstež, aj-aj, aje-aje
Daubentoniidae	Daubentonia madagascariensis (I)			dolgoprstež, aj-aj, aje-aje
Hominidae				velike človeku podobne opice
	Gorilla beringei (I)
	Gorilla gorilla (I)			gorila
	Pan spp. (I)			šimpanzi
	Pongo abelii (I)
	Pongo pygmaeus (I)			orangutan
Hylobatidae				giboni
Hylobatidae	Hylobatidae spp. (I)			giboni
Indriidae				indriji
Indriidae	Indriidae spp. (I)			indriji
Lemuridae				lemurji
Lemuridae	Lemuridae spp. (I)			pravi makiji
Lepilemuridae
Lepilemuridae	Lepilemuridae spp. (I)
Lorisidae				loriji in galagi
Lorisidae	Nycticebus spp. (I)			čokati lori ali kukang
Pitheciidae
	Cacajao spp. (I)			uakariji, kratkorepe opice
	Callicebus barbarabrownae (II)
	Callicebus melanochir (II)
	Callicebus nigrifrons (II)
	Callicebus personatus (II)			rjava skakačka
	Chiropotes albinasus (I)			belonosi saki
Tarsiidae				nartničarji
Tarsiidae	Tarsius spp. (II)			nartničarji
PROBOSCIDEA
Elephantidae				sloni
	Elephas maximus (I)			indijski slon
	Loxodonta africana (I) (razen populacij v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju, ki so vključene v Prilogo B)	Loxodonta africana (II) (samo populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (6); vse druge populacije so vključene v Prilogo A)		afriški slon
RODENTIA
Chinchillidae				činčile in viskače
Chinchillidae	Chinchilla spp. (I) (udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)			činčile
Cuniculidae				pake
Cuniculidae			Cuniculus paca (III Honduras)	paka
Dasyproctidae				agutiji
Dasyproctidae			Dasyprocta punctata (III Honduras)
Erethizontidae				drevesni ježevci
			Sphiggurus mexicanus (III Honduras)	mehiški drevesni ježevec
			Sphiggurus spinosus (III Urugvaj)	južnoameriški drevesni ježevec
Hystricidae				ježevci starega sveta
Hystricidae	Hystrix cristata			afriški ježevec
Muridae				miši in podgane
	Leporillus conditor (I)			podgana gnezdarica
	Pseudomys fieldi praeconis (I)
	Xeromys myoides (I)			neprava podgana plovka
	Zyzomys pedunculatus (I)
Sciuridae				veverice
	Cynomys mexicanus (I)			mehiški prerijski pes
			Marmota caudata (III Indija)
			Marmota himalayana (III Indija)	himalajski svizec
		Ratufa spp. (II)		orjaške veverice
			Sciurus deppei (III Kostarika)
SCANDENTIA
		SCANDENTIA spp. (II)
SIRENIA				morske krave ali sirene
Dugongidae				dugongi ali vilastorepe morske krave
Dugongidae	Dugong dugon (I)			dugong
Trichechidae				lamantini
Trichechidae	Trichechidae spp. (I/II) (Trichechus inunguis in Trichechus manatus sta navedena v Dodatku I. Trichechus senegalensis je naveden v Dodatku II.)			lamantini
AVES				ptiči
ANSERIFORMES
Anatidae				plovci.
	Anas aucklandica (I)
		Anas bernieri (II)
	Anas chlorotis (I)
		Anas formosa (II)		formoški kreheljc
	Anas laysanensis (I)
	Anas nesiotis (I)
	Anas oustaleti (I)
	Anas querquedula
	Asarcornis scutulata (I)
	Aythya innotata
	Aythya nyroca
	Branta canadensis leucopareia (I)
	Branta ruficollis (II)			rdečevrata gos
	Branta sandvicensis (I)
			Cairina moschata (III Honduras)	muškatna raca
		Coscoroba coscoroba (II)		koskorob, labodnik
		Cygnus melancoryphus (II)
		Dendrocygna arborea (II)
			Dendrocygna autumnalis (III Honduras)
			Dendrocygna bicolor (III Honduras)	rumeni žvižgač
	Mergus octosetaceus
		Oxyura jamaicensis
	Oxyura leucocephala (II)			evropska beloglavka, palčja raca
	Rhodonessa caryophyllacea (morda izumrla) (I)
		Sarkidiornis melanotos (II)		grbasta raca
	Tadorna cristata
APODIFORMES
Trochilidae				kolibriji
		Trochilidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		kolibriji
	Glaucis dohrnii (I)
CHARADRIIFORMES				podbrežniki
Burhinidae				prlivke
Burhinidae			Burhinus bistriatus (III Gvatemala)
Laridae				galebi
Laridae	Larus relictus (I)
Scolopacidae				kljunači ali sloke
	Numenius borealis (I)			eskimski škurh
	Numenius tenuirostris (I)			tenkokljuni škurh
	Tringa guttifer (I)
CICONIIFORMES
Ardeidae				čaplje
	Ardea alba			velika bela čaplja
	Bubulcus ibis			kravja čaplja
	Egretta garzetta			mala bela čaplja
Balaenicipitidae				čevljekljuni
Balaenicipitidae		Balaeniceps rex (II)		čevljekljun, abu makub
Ciconiidae				štorklje
	Ciconia boyciana (I)
	Ciconia nigra (II)			črna štorklja
	Ciconia stormi
	Jabiru mycteria (I)
	Leptoptilos dubius
	Mycteria cinerea (I)
Phoenicopteridae				plamenci ali flamingi
		Phoenicopteridae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		plamenci
	Phoenicopterus ruber (II)			rdeči plamenec
Threskiornithidae				Iibisi
		Eudocimus ruber (II)		rdeči ibis, rdeči srpač
	Geronticus calvus (II)			Bald ibis
	Geronticus eremita (I)
	Nipponia nippon (I)
	Platalea leucorodia (II)			žličarka
	Pseudibis gigantean
COLUMBIFORMES
Columbidae				golobi
	Caloenas nicobarica (I)			grivasti golob
	Claravis godefrida
	Columba livia			skalni golob
	Ducula mindorensis (I)
		Gallicolumba luzonica (II)		zabodeni golob
		Goura spp. (II)
	Leptotila wellsi
			Nesoenas mayeri (III Mauritius)
	Streptopelia turtur
CORACIIFORMES				vpijati
Bucerotidae				kljunorožci
		Aceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Aceros nipalensis (I)
		Anorrhinus spp. (II)
		Anthracoceros spp. (II)
		Berenicornis spp. (II)
		Buceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		kljunorožci
	Buceros bicornis (I)			dvorožec
		Penelopides spp. (II)
	Rhinoplax vigil (I)			kljunorožec
		Rhyticeros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Rhyticeros subruficollis (I)
CUCULIFORMES
Musophagidae				sadjejedi
		Tauraco spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Tauraco bannermani (II)
FALCONIFORMES				ujede
FALCONIFORMES		FALCONIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in ene od vrst iz družine Cathartidae, vključene v Prilogo C; druge vrste te družine niso vključene v priloge k tej uredbi)		ujede
Accipitridae				kragulji
	Accipiter brevipes (II)			kratkonogi skobec
	Accipiter gentilis (II)			kragulj
	Accipiter nisus (II)			skobec
	Aegypius monachus (II)			rjavi jastreb
	Aquila adalberti (I)
	Aquila chrysaetos (II)			planinski orel
	Aquila clanga (II)			veliki klinkač
	Aquila heliaca (I)			kraljevi orel
	Aquila pomarina (II)			mali klinkač
	Buteo buteo (II)			kanja
	Buteo lagopus (II)			koconoga kanja
	Buteo rufinus (II)			rjasta kanja
	Chondrohierax uncinatus wilsonii (I)
	Circaetus gallicus (II)			kačar
	Circus aeruginosus (II)			rjavi lunj
	Circus cyaneus (II)			pepelasti lunj
	Circus macrourus (II)			stepski lunj
	Circus pygargus (II)			močvirski lunj
	Elanus caeruleus (II)			lebduh
	Eutriorchis astur (II)
	Gypaetus barbatus (II)			brkati ser
	Gyps fulvus (II)			beloglavi jastreb
	Haliaeetus spp. (I/II) (Haliaeetus albicilla je navedena v Dodatku I; druge vrste so navedene v Dodatku II)
	Harpia harpyja (I)			harpija
	Hieraaetus fasciatus (II)			sokolji orel, Bonnelijev orel, progasti orel
	Hieraaetus pennatus (II)			mali orel
	Leucopternis occidentalis (II)
	Milvus migrans (II)			črni škarnik
	Milvus milvus (II)			rjavi škarnik
	Neophron percnopterus (II)			egiptovski jastreb
	Pernis apivorus (II)			sršenar
	Pithecophaga jefferyi (I)			veliki filipinski orel
Cathartidae				jastrebi novega sveta
	Gymnogyps californianus (I)
			Sarcoramphus papa (III Honduras)	kraljevski jastreb
	Vultur gryphus (I)			kondor
Falconidae				sokoli
	Falco araeus (I)			sejšelska postovka
	Falco biarmicus (II)			južni sokol
	Falco cherrug (II)			sokol plenilec
	Falco columbarius (II)			mali sokol
	Falco eleonorae (II)			sredozemski sokol
	Falco jugger (I)
	Falco naumanni (II)			južna postovka
	Falco newtoni (I) (samo populacija na Sejšelih)			newtonova postovka
	Falco pelegrinoides (I)			puščavski sokol
	Falco peregrinus (I)			sokol selec
	Falco punctatus (I)
	Falco rusticolus (I)			arktični sokol
	Falco subbuteo (II)			škrjančar
	Falco tinnunculus (II)			postovka
	Falco vespertinus (II)			rdečenoga postovka
Pandionidae				ribji orli
Pandionidae	Pandion haliaetus (II)			ribji orel
GALLIFORMES
Cracidae
		Crax fasciolata
	Crax alberti (III Kolumbija)
	Crax blumenbachii (I)
			Crax daubentoni (III Kolumbija)
			Crax globulosa (III Kolumbija)
			Crax rubra (III Kolumbija, Kostarika, Gvatemala in Honduras)
	Mitu mitu (I)
	Oreophasis derbianus (I)
		Ortalis vetula (III Gvatemala/Honduras)
		Pauxi pauxi (III Kolumbija)
	Penelope albipennis (I)
			Penelope purpurascens (III Honduras)
			Penelopina nigra (III Gvatemala)	Highland guan
	Pipile jacutinga (I)
	Pipile pipile (I)
Megapodiidae				velenoge kure
Megapodiidae	Macrocephalon maleo (I)
Phasianidae				poljske kure
			Arborophila campbelli (III Malezija)
			Arborophila charltonii (III Malezija)
		Argusianus argus (II)		argov fazan
			Caloperdix oculeus (III Malezija)
	Catreus wallichii (I)
	Colinus virginianus ridgwayi (I)			virginijska jerebica
	Crossoptilon crossoptilon (I)
	Crossoptilon mantchuricum (I)
		Gallus sonneratii (II)
		Ithaginis cruentus (II)
	Lophophorus impejanus (I)
	Lophophorus lhuysii (I)
	Lophophorus sclateri (I)
	Lophura edwardsi (I)
			Lophura erythrophthalma (III Malezija)
		Lophura hatinhensis
			Lophura ignita (III Malezija)
	Lophura imperialis (I)
	Lophura swinhoii (I)
			Melanoperdix niger (III Malezija)
			Meleagris ocellata (III Gvatemala)
	Odontophorus strophium
	Ophrysia superciliosa
		Pavo muticus (II)		klasasti pav
		Polyplectron bicalcaratum (II)		pavji ali zrcalasti fazan
		Polyplectron germaini (II)		rjavi pavji fazan
			Polyplectron inopinatum (III Malaysia)
		Polyplectron malacense (II)
	Polyplectron napoleonis (I)
		Polyplectron schleiermacheri (II)
	Rheinardia ocellata (I)			reinardov fazan
			Rhizothera dulitensis (III Malezija)
			Rhizothera longirostris (III Malezija)
			Rollulus rouloul (III Malaysia)
	Syrmaticus ellioti (I)			eliotov fazan
	Syrmaticus humiae (I)
	Syrmaticus mikado (I)			mikado fazan
	Tetraogallus caspius (I)
	Tetraogallus tibetanus (I)
	Tragopan blythii (I)
	Tragopan caboti (I)
	Tragopan melanocephalus (I)
			Tragopan satyra (III Nepal)	tragopan, rogati fazan
	Tympanuchus cupido attwateri (I)			prerijska kokoš
GRUIFORMES				žerjavovci
Gruidae				žerjavi
		Gruidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		žerjavi
	Grus americana (I)
	Grus canadensis (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Grus canadensis nesiotes in Grus canadensis pulla pa v Dodatku I)			kanadski žerjav
	Grus grus (II)			žerjav
	Grus japonensis (I)
	Grus leucogeranus (I)			snežni žerjav
	Grus monacha (I)			meniški žerjav
	Grus nigricollis (I)
	Grus vipio (I)
Otididae				droplje
		Otididae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		droplje
	Ardeotis nigriceps (I)
	Chlamydotis macqueenii (I)
	Chlamydotis undulata (I)			ovratničarska droplja
	Houbaropsis bengalensis (I)
	Otis tarda (II)			velika droplja
	Sypheotides indicus (II)
	Tetrax tetrax (II)			mala droplja
Rallidae				tukalice
Rallidae	Gallirallus sylvestris (I)
Rhynochetidae				kaguji
Rhynochetidae	Rhynochetos jubatus (I)			kagu
PASSERIFORMES				pevci
Atrichornithidae				hostniki
Atrichornithidae	Atrichornis clamosus (I)			kričavi hostnik
Cotingidae				kičevci
			Cephalopterus ornatus (III Kolumbija)	ščitar
			Cephalopterus penduliger (III Kolumbija)
	Cotinga maculata (I)			kotinga
		Rupicola spp. (II)
	Xipholena atropurpurea (I)
Emberizidae				strnadi
		Gubernatrix cristata (II)
		Paroaria capitata (II)
		Paroaria coronata (II)
		Tangara fastuosa (II)
Estrildidae				astrilde
		Amandava formosa (II)
		Lonchura fuscata
		Lonchura oryzivora (II)
		Poephila cincta cincta (II)
Fringillidae				ščinkavci
	Carduelis cucullata (I)
		Carduelis yarrellii (II)
Hirundinidae				lastovke
Hirundinidae	Pseudochelidon sirintarae (I)			belooka rečna lastovka
Icteridae				škorčevci
Icteridae	Xanthopsar flavus (I)
Meliphagidae				medarji
Meliphagidae	Lichenostomus melanops cassidix (I)
Muscicapidae				muharji
	Acrocephalus rodericanus (III Mauritius)
		Cyornis ruckii (II)
	Dasyornis broadbenti litoralis (morda izumrla) (I)
	Dasyornis longirostris (I)
		Garrulax canorus (II)
		Leiothrix argentauris (II)
		Leiothrix lutea (II)
		Liocichla omeiensis (II)
	Picathartes gymnocephalus (I)
	Picathartes oreas (I)
			Terpsiphone bourbonnensis (III Mauritius)
Paradisaeidae				rajčice
Paradisaeidae		Paradisaeidae spp. (II)		rajčice
Pittidae				pite ali bleščeči drozgi
		Pitta guajana (II)
	Pitta gurneyi (I)
	Pitta kochi (I)
		Pitta nympha (II)
Pycnonotidae				dlakavci
Pycnonotidae		Pycnonotus zeylanicus (II)
Sturnidae				škorci
		Gracula religiosa (II)
	Leucopsar rothschildi (I)
Zosteropidae				očalarji
Zosteropidae	Zosterops albogularis (I)
PELECANIFORMES				veslonožci
Fregatidae				burnice
Fregatidae	Fregata andrewsi (I)
Pelecanidae				pelikani
Pelecanidae	Pelecanus crispus (I)			kodrasti pelikan
Sulidae				beli morski vrani
Sulidae	Papasula abbotti (I)
PICIFORMES
Capitonidae				brkatci
Capitonidae			Semnornis ramphastinus (III Kolumbija)
Picidae				žolne
	Campephilus imperialis (I)
	Dryocopus javensis richardsi (I)
Ramphastidae				poprovci ali tukani
			Baillonius bailloni (III Argentina)
		Pteroglossus aracari (II)
			Pteroglossus castanotis (III Argentina)
		Pteroglossus viridis (II)
			Ramphastos dicolorus (III Argentina)	pisani, zelenokljuni tukan
		Ramphastos sulfuratus (II)
		Ramphastos toco (II)		Toco toucan
		Ramphastos tucanus (II)		orjaški tukan
		Ramphastos vitellinus (II)
			Selenidera maculirostris (III Argentina)
PODICIPEDIFORMES
Podicipedidae				ponirki
Podicipedidae	Podilymbus gigas (I)
PROCELLARIIFORMES
Diomedeidae				albatrosi
Diomedeidae	Phoebastria albatrus (I)
PSITTACIFORMES				papige
PSITTACIFORMES		PSITTACIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in brez Agapornis roseicollis, Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus ter Psittacula krameri, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)		papige
Cacatuidae				papige
	Cacatua goffini (I)
	Cacatua haematuropygia (I)
	Cacatua moluccensis (I)			moluški kakadu
	Cacatua sulphurea (I)
	Probosciger aterrimus (I)
Loriidae				papige
	Eos histrio (I)
	Vini spp. (I/II) (Vini ultramarina je navedena v Dodatku I, druge vrste so navedene v Dodatku II)
Psittacidae				papige
	Amazona arausiaca (I)
	Amazona auropalliata (I)
	Amazona barbadensis (I)
	Amazona brasiliensis (I)
	Amazona finschi (I)
	Amazona guildingii (I)
	Amazona imperialis (I)
	Amazona leucocephala (I)
	Amazona oratrix (I)
	Amazona pretrei (I)
	Amazona rhodocorytha (I)
	Amazona tucumana (I)
	Amazona versicolor (I)
	Amazona vinacea (I)
	Amazona viridigenalis (I)
	Amazona vittata (I)
	Anodorhynchus spp. (I)
	Ara ambiguus (I)
	Ara glaucogularis (I)
	Ara macao (I)
	Ara militaris (I)
	Ara rubrogenys (I)
	Cyanopsitta spixii (I)			spixov makav
	Cyanoramphus cookii (I)
	Cyanoramphus forbesi (I)
	Cyanoramphus novaezelandiae (I)
	Cyanoramphus saisseti (I)
	Cyclopsitta diophthalma coxeni (I)
	Eunymphicus cornutus (I)
	Guarouba guarouba (I)
	Neophema chrysogaster (I)
	Ognorhynchus icterotis (I)
	Pezoporus occidentalis (possibly extinct) (I)			nočna papiga, jamski papagaj
	Pezoporus wallicus (I)			talni papagajček
	Pionopsitta pileata (I)
	Primolius couloni (I)
	Primolius maracana (I)
	Psephotus chrysopterygius (I)
	Psephotus dissimilis (I)
	Psephotus pulcherrimus (morda izumrla) (I)
	Psittacula echo (I)
	Pyrrhura cruentata (I)
	Rhynchopsitta spp. (I)
	Strigops habroptilus (I)			kakapo, sovji papagaj
RHEIFORMES
Rheidae				nanduji
	Pterocnemia pennata (I) (razen Pterocnemia pennata pennata, ki je vključena v Prilogo B)			Lesser rhea
		Pterocnemia pennata pennata (II)		darwinov nandu
		Rhea americana (II)		navadni nandu
SPHENISCIFORMES
Spheniscidae				pingvini
		Spheniscus demersus (II)		očalasti pingvin
	Spheniscus humboldti (I)
STRIGIFORMES				sove
STRIGIFORMES		STRIGIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		sove
Strigidae				sove
	Aegolius funereus (II)			koconogi čuk
	Asio flammeus (II)			močvirska uharica
	Asio otus (II)			mala uharica
	Athene noctua (II)			čuk
	Bubo bubo (II)			velika uharica
	Glaucidium passerinum (II)			mali skovik
	Heteroglaux blewitti (I)
	Mimizuku gurneyi (I)			leserjeva uharica
	Ninox natalis (I)
	Ninox novaeseelandiae undulata (I)
	Nyctea scandiaca (II)			snežna sova
	Otus ireneae (II)
	Otus scops (II)			veliki skovik
	Strix aluco (II)			lesna sova
	Strix nebulosa (II)			bradata sova
	Strix uralensis (II)			kozača
	Surnia ulula (II)			skobčevka
Tytonidae				pegaste sove
	Tyto alba (II)			pegasta sova
	Tyto soumagnei (I)			sumagnejeva sova
STRUTHIONIFORMES
Struthionidae				noji
Struthionidae	Struthio camelus (I) (samo populacije v Alžiriji, Burkini Faso, Kamerunu, Srednjeafriški republiki, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Maroku, Nigru, Nigeriji, Senegalu in Sudanu, vse druge populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)			noj
TINAMIFORMES
Tinamidae				dolgonoge kure
Tinamidae	Tinamus solitarius (I)
TROGONIFORMES
Trogonidae				trogoni
Trogonidae	Pharomachrus mocinno (I)			kvecal
REPTILIA				plazilci
CROCODYLIA				krokodili
CROCODYLIA		CROCODYLIA spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		krokodili
Alligatoridae				aligatorji, kajmani
	Alligator sinensis (I)			kitajski aligator
	Caiman crocodilus apaporiensis (I)
	Caiman latirostris (I) (razen populacije v Argentini, ki je vključena v Prilogo B)			šakare ali širokogobčni kajman
	Melanosuchus niger (I) (razen populacije v Braziliji, ki je vključena v Prilogo B, ter populacije v Ekvadorju, ki je vključena v Prilogo B in zanjo velja letna izvozna kvota nič, in sicer dokler letne izvozne kvote ne odobrita sekretariat CITES in IUCN/SSC Crocodile Specialist Group)			črni kajman, veliki kajman
Crocodylidae				pravi krokodili
	Crocodylus acutus (I) (razen populacije na Kubi, ki je vključena v Prilogo B)			šilonosi krokodil
	Crocodylus cataphractus (I)			oklopni krokodil
	Crocodylus intermedius (I)			orinoški krokodil
	Crocodylus mindorensis (I)
	Crocodylus moreletii (I)			bulasti krokodil
	Crocodylus niloticus (I) (razen populacij v Bocvani, Etiopiji, Keniji, na Madagaskarju, v Malaviju, Mozambiku, Namibiji, Južni Afriki, Ugandi, Združeni republiki Tanzaniji [dovoljena letna izvozna kvota ne presega 1600 prostoživečih osebkov, vključno z lovskimi trofejami, poleg vzrejenih osebkov], Zambiji in Zimbabveju; te populacije so vključene v Prilogo B)			nilski krokodil
	Crocodylus palustris (I)			močvirski krokodil
	Crocodylus porosus (I) (razen populacij v Avstraliji, Indoneziji in na Papui Novi Gvineji, ki so vključene v Prilogo B)			indijski krokodil ali letvičar
	Crocodylus rhombifer (I)			rombasti krokodil, kubanski krokodil
	Crocodylus siamensis (I)			siamski krokodil
	Osteolaemus tetraspis (I)			toponosi krokodil
	Tomistoma schlegelii (I)			malajski gavial
Gavialidae				gangeški gaviali
Gavialidae	Gavialis gangeticus (I)			gavial, kljunasti krokodil
RHYNCHOCEPHALIA
Sphenodontidae				tuatare
Sphenodontidae	Sphenodon spp. (I)			tuatare
SAURIA
Agamidae				agame
Agamidae		Uromastyx spp. (II)
Chamaeleonidae				kameleoni
		Bradypodion spp. (II)
		Brookesia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Brookesia perarmata (I)
		Calumma spp. (II)
		Chamaeleo spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		kameleoni
	Chamaeleo chamaeleon (II)			navadni kameleon
		Furcifer spp. (II)
Cordylidae				pasasti in ščitasti kuščarji
Cordylidae		Cordylus spp. (II)		pasasta kuščarica
Gekkonidae				gekoni
		Cyrtodactylus serpensinsula (II)
			Hoplodactylus spp. (III Nova Zelandija)
			Naultinus spp. (III Nova Zelandija)
		Phelsuma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		dnevni gekoni
	Phelsuma guentheri (II)
		Uroplatus spp. (II)
Helodermatidae				bradavičarji
		Heloderma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		bradavičar
	Heloderma horridum charlesbogerti (I)
Iguanidae				legvani
		Amblyrhynchus cristatus (II)		morski legvan
	Brachylophus spp. (I)
		Conolophus spp. (II)
	Cyclura spp. (I)			vretenorepi legvani
		Iguana spp. (II)
		Phrynosoma coronatum (II)		krastačar
	Sauromalus varius (I)
Lacertidae				kuščarice
	Gallotia simonyi (I)
	Podarcis lilfordi (II)			balearska kuščarica
	Podarcis pityusensis (II)
Scincidae				skinki
Scincidae		Corucia zebrata (II)
Teiidae				teji
		Crocodilurus amazonicus (II)
		Dracaena spp. (II)
		Tupinambis spp. (II)
Varanidae				varani
		Varanus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		varani
	Varanus bengalensis (I)			bengalski varan
	Varanus flavescens (I)
	Varanus griseus (I)			puščavski varan
	Varanus komodoensis (I)			komodoški varan
	Varanus nebulosus (I)
	Varanus olivaceus (II)
Xenosauridae				grbičarji
Xenosauridae		Shinisaurus crocodilurus (II)		grbičarji
SERPENTES				kače
Boidae				udavi
		Boidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Acrantophis spp. (I)
	Boa constrictor occidentalis (I)
	Epicrates inornatus (I)
	Epicrates monensis (I)			gladkousti udav
	Epicrates subflavus (I)
	Eryx jaculus (II)			stepski udav
	Sanzinia madagascariensis (I)			madagaskarska ovijačka
Bolyeriidae
		Bolyeriidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)
	Bolyeria multocarinata (I)
	Casarea dussumieri (I)
Colubridae				goži
			Atretium schistosum (III Indija)
			Cerberus rynchops (III Indija)	ribojedi brujaš
		Clelia clelia (II)		musurana
		Cyclagras gigas (II)
		Elachistodon westermanni (II)		indijska jamičarka
		Ptyas mucosus (II)		kitajska podganarica
			Xenochrophis piscator (III Indija)
Elapidae				strupeni goži
		Hoplocephalus bungaroides (II)
			Micrurus diastema (III Honduras)
			Micrurus nigrocinctus (III Honduras)
		Naja atra (II)		Chinese spitting cobra
		Naja kaouthia (II)		Monocellate cobra
		Naja mandalayensis (II)		Burmese spitting cobra
		Naja naja (II)		naočarka
		Naja oxiana (II)		Central Asian cobra
		Naja philippinensis (II)		North Philippine spitting cobra
		Naja sagittifera (II)		Andaman cobra
		Naja samarensis (II)		South-east Philippine spitting cobra
		Naja siamensis (II)		Indochinese spitting cobra
		Naja sputatrix (II)		South Indonesian spitting cobra
		Naja sumatrana (II)		Golden spitting cobra
		Ophiophagus hannah (II)		kraljeva kobra
Loxocemidae				Mexican dwarf boa
Loxocemidae		Loxocemidae spp. (II)		Mexican dwarf boa
Pythonidae				pitoni
		Pythonidae spp. (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)		pitoni
	Python molurus molurus (I)			indijski piton
Tropidophiidae				gadi
Tropidophiidae		Tropidophiidae spp. (II)		gadi
Viperidae				gadi
			Crotalus durissus (III Honduras)	južnoameriška klopotača
		Crotalus durissus unicolor		Aruba rattlesnake
			Daboia russelii (III Indija)	jesur, verigasti gad
	Vipera latifii			Latifi's viper
	Vipera ursinii (I) (samo populacija v Evropi, razen območja nekdanje ZSSR; te populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)			mali gad
		Vipera wagneri (II)		Wagner's viper
TESTUDINES
Carettochelyidae				želve
Carettochelyidae		Carettochelys insculpta (II)		Pig-nosed turtle
Chelidae				kačjevratne želve
		Chelodina mccordi (II)		Roti snake-necked turtle
	Pseudemydura umbrina (I)			temna kratkovratka
Cheloniidae				orjaške črepahe, glavate karete
Cheloniidae	Cheloniidae spp. (I)			orjaške črepahe, glavate karete
Chelydridae				želve hlastavke
Chelydridae			Macrochelys temminckii (III Združene države Amerike)	Alligator snapping turtle
Dermatemydidae				tabasovke
Dermatemydidae		Dermatemys mawii (II)		rečna želva, želva tabasovka
Dermochelyidae				usnjače
Dermochelyidae	Dermochelys coriacea (I)			usnjača
Emydidae				sklednice
		Chrysemys picta		Painted turtle
		Glyptemys insculpta (II)		gozdna sklednica
	Glyptemys muhlenbergii (I)			muhlenbergova sklednica
			Graptemys spp. (III Združene države Amerike)	Map turtles
		Terrapene spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		škatlarice
	Terrapene coahuila (I)			vodna škatlarica
		Trachemys scripta elegans		rdečevratka
Geoemydidae
	Batagur baska (I)			batagurka
		Callagur borneoensis (II)		Painted terrapin
		Cuora spp. (II)		azijske poklopnice
	Geoclemys hamiltonii (I)			Black pond turtle
			Geoemyda spengleri (III Kitajska)	Black-breasted leaf turtle
		Heosemys annandalii (II)		Yellow-headed temple turtle
		Heosemys depressa (II)		Arakan forest turtle
		Heosemys grandis (II)		Giant Asian turtle
		Heosemys spinosa (II)		Spiny turtle
		Kachuga spp. (II)		Roofed turtles
		Leucocephalon yuwonoi (II)		Sulawesi forest turtle
		Malayemys macrocephala (II)		Snail-eating turtle
		Malayemys subtrijuga (II)		Ricefield turtle
		Mauremys annamensis (II)		Annam pond turtle
			Mauremys iversoni (III Kitajska)	Fujian pond turtle
			Mauremys megalocephala (III Kitajska)	Big-headed pond turtle
		Mauremys mutica (II)		Yellow pond turtle
			Mauremys nigricans (III Kitajska)	Red-necked turtle
			Mauremys pritchardi (III Kitajska)	Pritchard's pond turtle
			Mauremys reevesii (III Kitajska)	Reeves's turtle
			Mauremys sinensis (III Kitajska)	Chinese stripe-necked turtle
	Melanochelys tricarinata (I)			Three-keeled land tortoise
	Morenia ocellata (I)			Burmese swamp turtle
		Notochelys platynota (II)		Malayan flat-shelled turtle
			Ocadia glyphistoma (III Kitajska)	Notch-mouthed stripe-necked turtle
			Ocadia philippeni (III Kitajska)	Philippen's stripe-necked turtle
		Orlitia borneensis (II)		Malayan giant turtle
		Pangshura spp. (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		Roofed turtles
	Pangshura tecta (I)			indijska kahuga
			Sacalia bealei (III Kitajska)	Beal's eyed turtle
			Sacalia pseudocellata (III Kitajska)	Chinese false-eyed turtle
			Sacalia quadriocellata (III Kitajska)	Four-eyed turtle
		Siebenrockiella crassicollis (II)		Black marsh turtle
		Siebenrockiella leytensis (II)		Philippine pond turtle
Platysternidae				Big-headed turtle
Platysternidae		Platysternon megacephalum (II)		Big-headed turtle
Podocnemididae				pelomeduzne želve
		Erymnochelys madagascariensis (II)		Madagascar sideneck turtle
		Peltocephalus dumerilianus (II)		Big-headed sideneck turtle
		Podocnemis spp. (II)		Sideneck turtles
Testudinidae				kopenske želve, kornjače
		Testudinidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; za Geochelone sulcata je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, vzete iz narave in prodane predvsem s komercialnim namenom.)		kopenske želve, kornjače
	Astrochelys radiata (I)			prava žarkasta kornjača
	Astrochelys yniphora (I)			Angonoka
	Chelonoidis nigra (I)			galapaška velikanka, galapaška slonača
	Gopherus flavomarginatus (I)			Bolson tortoise
	Malacochersus tornieri (II)			Pancake tortoise
	Psammobates geometricus (I)			Geometric tortoise
	Pyxis arachnoides (I)			Madagascar spider tortoise
	Pyxis planicauda (I)			Madagascar flat-shelled tortoise
	Testudo graeca (II)			mavrska kornjača
	Testudo hermanni (II)			grška kornjača
	Testudo kleinmanni (I)			egiptovska kornjača
	Testudo marginata (II)			širokoroba kornjača
Trionychidae				mehkokožne želve
		Amyda cartilaginea (II)		Southeast Asian soft-shelled turtle
	Apalone spinifera atra (I)			Cuatro Cienagas soft-shell turtle
	Aspideretes gangeticus (I)			Indian soft-shell turtle
	Aspideretes hurum (I)			Peacock soft-shell turtle
	Aspideretes nigricans (I)			Black soft-shell turtle
		Chitra spp. (II)		Narrow-headed softshell turtles
		Lissemys punctata (II)		Indo-Gangetic flapshell turtle
		Lissemys scutata (II)		Burmese flapshell turtle
			Palea steindachneri (III Kitajska)	Wattle-necked softshell turtle
		Pelochelys spp. (II)		Giant softshell turtles
			Pelodiscus axenaria (III Kitajska)	Hunan softshell turtle
			Pelodiscus maackii (III Kitajska)	Amur softshell turtle
			Pelodiscus parviformis (III Kitajska)	Chinese softshell turtle
			Rafetus swinhoei (III Kitajska)	Yangtze softshell turtle
AMPHIBIA				dvoživke
ANURA
Bufonidae				Bufonidae krastače
	Altiphrynoides spp. (I)			Malcolm's Ethiopian toad
	Atelopus zeteki (I)			Golden frog
	Bufo periglenes (I)			Golden toad
	Bufo superciliaris (I)			rogljičasta krastača
	Nectophrynoides spp. (I)			neprave drevesne krastače
	Nimbaphrynoides spp. (I)			Nimba toads
	Spinophrynoides spp. (I)			Osgood's Ethiopian toad
Dendrobatidae				podrevnice
		Allobates femoralis (II)		Brilliant-thighed poison frog
		Allobates zaparo (II)		Sanguine poison frog
		Cryptophyllobates azureiventris (II)		Sky-blue poison frog
		Dendrobates spp. (II)		podrevnice
		Epipedobates spp. (II)		Poison-arrow frogs
		Phyllobates spp. (II)		listovke
Mantellidae				Mantella frogs
Mantellidae		Mantella spp. (II)		Mantella frogs
Microhylidae				ozkoustke
	Dyscophus antongilii (I)			Tomato frog
		Scaphiophryne gottlebei (II)		Red rain frog
Ranidae				prave žabe
		Conraua goliath		Goliath frog
		Euphlyctis hexadactylus (II)		Six-fingered frog
		Hoplobatrachus tigerinus (II)		Tiger frog
		Rana catesbeiana		ameriški mukavec, volovska žaba
Rheobatrachidae				Gastric brooding frogs
		Rheobatrachus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		Gastric brooding frog
	Rheobatrachus silus (II)			Platypus frog
CAUDATA
Ambystomatidae				prečnozobci
		Ambystoma dumerilii (II)		Lake Patzcuaro salamander
		Ambystoma mexicanum (II)		Axolotl
Cryptobranchidae				orjaški močeradi
Cryptobranchidae	Andrias spp. (I)			Giant salamanders
ELASMOBRANCHII				morski psi in skati
LAMNIFORMES
Cetorhinidae				Basking sharks
Cetorhinidae		Cetorhinus maximus (II)		morski pes orjak
Lamnidae				Great white shark
Lamnidae		Carcharodon carcharias (II)		Great white shark
ORECTOLOBIFORMES
Rhincodontidae				Whale sharks
Rhincodontidae		Rhincodon typus (II)		Whale shark
RAJIFORMES
Pristidae				pilarji
	Pristidae spp. (I) (razen vrst, vključenih v Prilogo B)			pilarji
		Pristis microdon (II) (izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive akvarije ter predvsem z namenom ohranjanja. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja)		Freshwater sawfish
ACTINOPTERYGII				žarkoplavutarice
ACIPENSERIFORMES
		ACIPENSERIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		jesetrovke
Acipenseridae				jesetri
	Acipenser brevirostrum (I)			Shortnose sturgeon
	Acipenser sturio (I)			atlantski jeseter
ANGUILLIFORMES
Anguillidae				prave jegulje
Anguillidae		Anguilla anguilla (II) (ta vključitev stopi v veljavo 13. marca 2009)		rečna jegulja
CYPRINIFORMES
Catostomidae				katostomidi
Catostomidae	Chasmistes cujus (I)			Cui-ui
Cyprinidae				krapovci
		Caecobarbus geertsi (II)		African blind barb fish
	Probarbus jullieni (I)			Ikan temoleh
OSTEOGLOSSIFORMES
Osteoglossidae				koščenojezičnice
		Arapaima gigas (II)		arapajma
	Scleropages formosus (I)			Asian arowana
PERCIFORMES
Labridae				usnjače
Labridae		Cheilinus undulatus (II)		Humphead wrasse
Sciaenidae				grbe
Sciaenidae	Totoaba macdonaldi (I)			Totoaba
SILURIFORMES
Pangasiidae				Pangasid catfish
Pangasiidae	Pangasianodon gigas (I)			orjaški som
SYNGNATHIFORMES
Syngnathidae				morska šila
Syngnathidae		Hippocampus spp. (II)		Seahorses
SARCOPTERYGII				mesnatoplavutarice
CERATODONTIFORMES
Ceratodontidae				avstralske pljučarice
Ceratodontidae		Neoceratodus forsteri (II)		Australian lungfish
COELACANTHIFORMES
Latimeriidae				latimerije
Latimeriidae	Latimeria spp. (I)			latimerija
ECHINODERMATA (IGLOKOŽCI)
HOLOTHUROIDEA				brizgači
ASPIDOCHIROTIDA
Stichopodidae				Sea cucumbers
Stichopodidae			Isostichopus fuscus (III Ekvador)	Brown sea cucumber
ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)
ARACHNIDA				pajkovci
ARANEAE
Theraphosidae				ptičji pajki
		Aphonopelma albiceps (II)
		Aphonopelma pallidum (II)		Chihuahua rose-grey tarantula
		Brachypelma spp. (II)		Central American tarantulas
SCORPIONES
Scorpionidae				škorpijoni
		Pandinus dictator (II)
		Pandinus gambiensis (II)		Giant Senegalese scorpion
		Pandinus imperator (II)		modročrni orjaški ščipalec
INSECTA				žuželke
COLEOPTERA				hrošči
Lucanidae				Stag beetles
Lucanidae			Colophon spp. (III Južna Afrika)	Cape stag beetles
LEPIDOPTERA				metulji
Papilionidae				lastovičarji
		Atrophaneura jophon (II)		Sri Lankan rose
		Atrophaneura palu		Palu swallowtail butterfly
		Atrophaneura pandiyana (II)		Malabar rose
		Bhutanitis spp. (II)		Swallowtail butterflies
		Graphium sandawanum		Apo swallowtail butterfly
		Graphium stresemanni		Seram swallowtail
		Ornithoptera spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)		Birdwing butterflies
	Ornithoptera alexandrae (I)			Queen Alexandra's birdwing
		Papilio benguetanus
	Papilio chikae (I)			Luzon peacock swallowtail
		Papilio esperanza
	Papilio homerus (I)			veliki lastovičar
	Papilio hospiton (I)			Corsican swallowtail
		Papilio morondavana		Madagascan emperor swallowtail
		Papilio neumoegeni
		Parides ascanius		Fluminense swallowtail butterfly
		Parides hahneli		Hahnel's amazonian swallowtail butterfly
	Parnassius apollo (II)			gorski apolon
		Teinopalpus spp. (II)		Kaiser-I-Hind butterflies
		Trogonoptera spp. (II)		Birdwing butterflies
		Troides spp. (II)		Birdwing butterflies
ANNELIDA (KOLOBARNIKI)
HIRUDINOIDEA				Leeches
ARHYNCHOBDELLIDA
Hirudinidae				Leeches
Hirudinidae		Hirudo medicinalis (II)		medicinska pijavka
MOLLUSCA (MEHKUŽCI)
BIVALVIA				školjke
MYTILOIDA
Mytilidae				klapavice
Mytilidae		Lithophaga lithophaga (II)		morski datelj
UNIONOIDA
Unionidae				Freshwater mussels, pearly mussels
	Conradilla caelata (I)			Birdwing pearly mussel
		Cyprogenia aberti (II)		Western fanshell mussel
	Dromus dromas (I)			Dromedary pearly mussel
	Epioblasma curtisii (I)			Curtis′ pearly mussel
	Epioblasma florentina (I)			Yellow-blossom pearly mussel
	Epioblasma sampsonii (I)			Wabash riffleshell
	Epioblasma sulcata perobliqua (I)			White catspaw mussel
	Epioblasma torulosa gubernaculum (I)			Green-blossom pearly mussel
		Epioblasma torulosa rangiana (II)		Northern riffleshell
	Epioblasma torulosa torulosa (I)			Turbercled-blossom pearly mussel
	Epioblasma turgidula (I)			Turgid-blossom pearly mussel
	Epioblasma walkeri (I)			Tan riffleshell
	Fusconaia cuneolus (I)			Fine-rayed pigtoe pearly mussel
	Fusconaia edgariana (I)			Shiny pigtoe pearly mussel
	Lampsilis higginsii (I)			Higgins′ eye pearly mussel
	Lampsilis orbiculata orbiculata (I)			Pink mucket pearly mussel
	Lampsilis satur (I)			Sandback pocketbook mussel
	Lampsilis virescens (I)			Alabama lamp pearly mussel
	Plethobasus cicatricosus (I)			White warty-back pearly mussel
	Plethobasus cooperianus (I)			Orange-footed pimpleback mussel
		Pleurobema clava (II)		Clubshell pearly mussel
	Pleurobema plenum (I)			Rough pigtoe pearly mussel
	Potamilus capax (I)			Fat pocketbook pearly mussel
	Quadrula intermedia (I)			Cumberland monkey-face pearly mussel
	Quadrula sparsa (I)			Appalachian monkey-face pearly mussel
	Toxolasma cylindrellus (I)			Pale lilliput pearly mussel
	Unio nickliniana (I)			Nicklin's pearly mussel
	Unio tampicoensis tecomatensis (I)			Tampico pearly mussel
	Villosa trabalis (I)			Cumberland bean pearly mussel
VENEROIDA
Tridacnidae				školjke velikanke
Tridacnidae		Tridacnidae spp. (II)		školjke velikanke
GASTROPODA				polži
ARCHAEOGASTROPODA
Haliotidae				Abalones
Haliotidae			Haliotis midae (III Južna Afrika)	Midas ear abalone
MESOGASTROPODA
Strombidae				Conches
Strombidae		Strombus gigas (II)		rdečeusti perutar, orjaški krilnik
STYLOMMATOPHORA
Achatinellidae				kopenski pljučarji
Achatinellidae	Achatinella spp. (I)			Little agate shells
Camaenidae				Green tree snail
Camaenidae		Papustyla pulcherrima (II)		Manus green tree snail
CNIDARIA (OŽIGALKARJI)
ANTHOZOA				koralnjaki
ANTIPATHARIA
		ANTIPATHARIA spp. (II)		Black corals
GORGONACEAE
Coralliidae			Corallium elatius (III Kitajska)
			Corallium japonicum (III Kitajska)
			Corallium konjoi (III Kitajska)
			Corallium secundum (III Kitajska)
HELIOPORACEA
Helioporidae				Blue coral
Helioporidae		Helioporidae spp. (II) (vključuje samo vrsto Heliopora coerulea) (7)		Blue coral
SCLERACTINIA
		SCLERACTINIA spp. (II) (7)		Stony corals
STOLONIFERA
Tubiporidae				Organpipe corals
Tubiporidae		Tubiporidae spp. (II) (7)		Organpipe corals
HYDROZOA				trdoživnjaki
MILLEPORINA
Milleporidae				Wello fire corals
Milleporidae		Milleporidae spp. (II) (7)		Wello fire corals
STYLASTERINA
Stylasteridae				Lace corals
Stylasteridae		Stylasteridae spp. (II) (7)		Lace corals
FLORA
AGAVACEAE				agavovke
	Agave parviflora (I)			drobnocvetna agava
		Agave victoriae-reginae (II) #1		viktorijina agava
		Nolina interrata (II)		Dehesa bear-grass
AMARYLLIDACEAE				narcisovke
		Galanthus spp. (II) #1		mali zvonček
		Sternbergia spp. (II) #1		šternbergija
APOCYNACEAE				pasjestrupovke
		Hoodia spp. (II) #9		Hoodia
		Pachypodium spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #1		Elephant trunks
	Pachypodium ambongense (I)
	Pachypodium baronii (I)
	Pachypodium decaryi (I)
		Rauvolfia serpentina (II) #2		rauvolfija, kačji koren
ARALIACEAE				bršljanovke
		Panax ginseng (II) (samo populacije v Ruski federaciji; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #3		ginseng, žen-šen
		Panax quinquefolius (II) #3		ameriški žen-šen
ARAUCARIACEAE				aravkarijevke
ARAUCARIACEAE	Araucaria araucana (I)			čilska aravkarija
BERBERIDACEAE				češminovke
BERBERIDACEAE		Podophyllum hexandrum (II) #2		Himalayan may-apple
BROMELIACEAE				bromelijevke
		Tillandsia harrisii (II) #1		Harris′ tillandsia
		Tillandsia kammii (II) #1		Kamm's tillandsia
		Tillandsia kautskyi (II) #1		Kautsky's tillandsia
		Tillandsia mauryana (II) #1		Maury's tillandsia
		Tillandsia sprengeliana (II) #1		Sprengel's tillandsia
		Tillandsia sucrei (II) #1		Sucre tillandsia
		Tillandsia xerographica (II) #1		Xerographic tillandsia
CACTACEAE				kakteje
		CACTACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A ter Pereskia spp., Pereskiopsis spp. in Quiabentia spp.) (8) #4		kakteje
	Ariocarpus spp. (I)			ariokarpi
	Astrophytum asterias (I)			Star cactus
	Aztekium ritteri (I)			Aztec cactus
	Coryphantha werdermannii (I)			Jobali pincushion cactus
	Discocactus spp. (I)			Discocacti
	Echinocereus ferreirianus ssp. lindsayi (I)			Lindsay's hedgehog cacti
	Echinocereus schmollii (I)			Lamb′s-tail cactus
	Escobaria minima (I)			Nelle's cactus
	Escobaria sneedii (I)			Sneed's pincushion cactus
	Mammillaria pectinifera (I)			Conchilinque
	Mammillaria solisioides (I)			Pitayita
	Melocactus conoideus (I)			Conelike Turk′s-cap cactus
	Melocactus deinacanthus (I)			Wonderfully-bristled Turk's cap cactus
	Melocactus glaucescens (I)			Woolly waxy-stemmed Turk′s-cap cactus
	Melocactus paucispinus (I)			Few-spined Turk′s-cap cactus
	Obregonia denegrii (I)			Artichoke cactus
	Pachycereus militaris (I)			Grenadier's cap
	Pediocactus bradyi (I)			Brady's pincushion cactus
	Pediocactus knowltonii (I)			Knowlton's cactus
	Pediocactus paradinei (I)			Houserock valley cactus
	Pediocactus peeblesianus (I)			Peebles's Navajo cactus
	Pediocactus sileri (I)			Siler's pincushion cactus
	Pelecyphora spp. (I)			Pine cane cactus
	Sclerocactus brevihamatus ssp. tobuschii (I)			Tobusch fishhook cactus
	Sclerocactus erectocentrus (I)			Needle-spined pineapple cactus
	Sclerocactus glaucus (I)			Uinta Basin hookless cactus
	Sclerocactus mariposensis (I)			Mariposa cactus
	Sclerocactus mesae-verdae (I)			Mesa Verde cactus
	Sclerocactus nyensis (I)			Tonopah fishook cactus
	Sclerocactus papyracanthus (I)			Grama-grass cactus
	Sclerocactus pubispinus (I)			Great-Basin fishhook cactus
	Sclerocactus wrightiae (I)			Wright's fishhook cactus
	Strombocactus spp. (I)			Peyote
	Turbinicarpus spp. (I)			turbinikarpusi
	Uebelmannia spp. (I)			Uebelmann cacti
CARYOCARACEAE				Ajos
CARYOCARACEAE		Caryocar costaricense (II) #1		Ajillo
COMPOSITAE (ASTERACEAE)				košarnice
COMPOSITAE (ASTERACEAE)	Saussurea costus (I) (znana tudi kot S. lappa ali Aucklandia costus)			Costus
CRASSULACEAE				tolstičevke
		Dudleya stolonifera (II)		Laguna beach dudleya
		Dudleya traskiae (II)		Santa Barbara Island dudleya
CUPRESSACEAE				cipresovke
	Fitzroya cupressoides (I)			ficroja
	Pilgerodendron uviferum (I)			Pilgerodendron
CYATHEACEAE				Tree ferns
CYATHEACEAE		Cyathea spp. (II) #1		Tree ferns
CYCADACEAE				sagovke
		CYCADACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #1		sagovke
	Cycas beddomei (I)			Beddome's cycad
DICKSONIACEAE				Tree ferns
		Cibotium barometz (II) #1
		Dicksonia spp. (II) (samo populacije v Ameriki; v priloge k Uredbi ni vključena nobena druga populacija: vključuje Dicksonia berteriana, D. externa, D. sellowiana in D. stuebelii) #1		Tree ferns
DIDIEREACEAE				Didiereas
DIDIEREACEAE		DIDIEREACEAE spp. (II) #1		didierejevke
DIOSCOREACEAE				bljuščevke
DIOSCOREACEAE		Dioscorea deltoidea (II) #1		Elephant's foot
DROSERACEAE				rosikovke
DROSERACEAE		Dionaea muscipula (II) #1		muholovka
EUPHORBIACEAE				mlečkovke
		Euphorbia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; samo mesnate vrste; umetno razmnoženi osebki kultivarjev Euphorbia trigona, umetno razmnoženi, čopasti, pahljačasti ali barvni mutanti Euphorbia lactea, če so cepljeni na umetno podlago Euphorbia neriifolia, in umetno razmnoženi osebki kultivarjev Euphorbia‚Milii‘, če se prodajajo v pošiljkah po 100 ali več rastlin in so takoj prepoznavni kot umetno razmnoženi osebki, niso predmet določb te uredbe) #1		Euphorbias
	Euphorbia ambovombensis (I)
	Euphorbia capsaintemariensis (I)
	Euphorbia cremersii (I)
	Euphorbia cylindrifolia (I)
	Euphorbia decaryi (I)
	Euphorbia francoisii (I)
	Euphorbia handiensis (II)
	Euphorbia lambii (II)
	Euphorbia moratii (I)
	Euphorbia parvicyathophora (I)
	Euphorbia quartziticola (I)
	Euphorbia stygiana (II)
	Euphorbia tulearensis (I)
FOUQUIERIACEAE				fukvijerovke
		Fouquieria columnaris (II) #1		Boojum tree
	Fouquieria fasciculata (I)			Arbol del barril
	Fouquieria purpusii (I)
GNETACEAE				Joint firs
GNETACEAE			Gnetum montanum (III Nepal) #1
JUGLANDACEAE				orehovci
JUGLANDACEAE		Oreomunnea pterocarpa (II) #1		Gavilàn
LEGUMINOSAE (FABACEAE)				metuljnice
		Caesalpinia echinata (II) #10		pražiljka
	Dalbergia nigra (I)			brazilska dalbergija
			Dalbergia retusa (III populacija v Gvatemali) #5	Black rosewood
			Dalbergia stevensonii (III populacija v Gvatemali) #5	honduraška dalbergija
			Dipteryx panamensis (III Kostarika/Nikaragva)	Almendro
		Pericopsis elata (II) #5		Afrormosia
		Platymiscium pleiostachyum (II) #1		Quira macawood
		Pterocarpus santalinus (II) #7		padukovec
LILIACEAE				lilijevke
		Aloe spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in Aloe vera, znane tudi kot Aloe barbadensis, ki ni vključena v priloge k tej uredbi) #1		aloja, lopatika
	Aloe albida (I)
	Aloe albiflora (I)
	Aloe alfredii (I)
	Aloe bakeri (I)
	Aloe bellatula (I)
	Aloe calcairophila (I)
	Aloe compressa (I)
	Aloe delphinensis (I)
	Aloe descoingsii (I)
	Aloe fragilis (I)
	Aloe haworthioides (I)
	Aloe helenae (I)
	Aloe laeta (I)
	Aloe parallelifolia (I)
	Aloe parvula (I)
	Aloe pillansii (I)
	Aloe polyphylla (I)
	Aloe rauhii (I)
	Aloe suzannae (I)
	Aloe versicolor (I)
	Aloe vossii (I)
MAGNOLIACEAE				Magnolias
MAGNOLIACEAE			Magnolia liliifera var. obovata (III Nepal) #1	Safan
MELIACEAE				melijevke
			Cedrela odorata (III populacija v Kolumbiji, populacija v Gvatemali, populacija v Peruju) #5	Spanish cedar
		Swietenia humilis (II) #1		Honduras mahogany
		Swietenia macrophylla (II) (populacije v tropih Amerike – vključno s Srednjo in Južno Ameriko in Karibi) #6		Big-leaf mahogany
		Swietenia mahagoni (II) #5		Caribbean mahogany
NEPENTHACEAE				nepentovke
		Nepenthes spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #1		Tropical pitcher plants
	Nepenthes khasiana (I)			Indian pitcher plant
	Nepenthes rajah (I)			Giant tropical pitcher plant
ORCHIDACEAE				kukavičevke
		ORCHIDACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) (9) #1		kukavičevke
	Nobena od naslednjih vrst, sejancev, tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem gojišču, ki se prevažajo v sterilnih posodah, iz Priloge A ni predmet določb te uredbe.
	Aerangis ellisii (I)
	Cephalanthera cucullata (II)			Hooded helleborine
	Cypripedium calceolus (II)			lepi čeveljc
	Dendrobium cruentum (I)
	Goodyera macrophylla (II)			Madeiran lady′s-tresses
	Laelia jongheana (I)
	Laelia lobata (I)
	Liparis loeselii (II)			loeselijeva grezovka
	Ophrys argolica (II)			Eyed bee orchid
	Ophrys lunulata (II)			Crescent ophrys
	Orchis scopulorum (II)			Madeiran orchid
	Paphiopedilum spp. (I)			pafiopedil
	Peristeria elata (I)			Holy ghost orchid
	Phragmipedium spp. (I)			South American slipper orchids
	Renanthera imschootiana (I)			Red vanda
	Spiranthes aestivalis (II)			poletna škrbica
OROBANCHACEAE				pojalnikovke
OROBANCHACEAE		Cistanche deserticola (II) #1		Desert cistanche
PALMAE (ARECACEAE)				palme
		Beccariophoenix madagascariensis (II) #1		Manarano
	Chrysalidocarpus decipiens (I)			Butterfly palm
		Lemurophoenix halleuxii (II)		Hovitra varimena
		Marojejya darianii (II)		Ravimbe
		Neodypsis decaryi (II) #1		Triangle palm
		Ravenea louvelii(II)		Lakamarefo
		Ravenea rivularis (II)		Gora
		Satranala decussilvae (II)		Satranabe
		Voanioala gerardii (II)		Voanioala
PAPAVERACEAE				makovke
PAPAVERACEAE			Meconopsis regia (III Nepal) #1	Himalayan poppy
PINACEAE				borovke
PINACEAE	Abies guatemalensis (I)			Guatemalan fir
PODOCARPACEAE				Podocarps
			Podocarpus neriifolius (III Nepal) #1	Yellow wood
	Podocarpus parlatorei (I)			Parlatore's podocarp
PORTULACACEAE				Portulacas, purslanes
		Anacampseros spp. (II) #1		tolščakovke
		Avonia spp. #1
		Lewisia serrata (II) #1		Saw-toothed lewisia
PRIMULACEAE				jegličevke
PRIMULACEAE		Cyclamen spp. (II) (10) #1		ciklame
PROTEACEAE				protejevke
		Orothamnus zeyheri (II) #1		Marsh-rose
		Protea odorata (II) #1		Ground-rose
RANUNCULACEAE				zlatičevke
		Adonis vernalis (II) #2		Yellow adonis
		Hydrastis canadensis (II) #8		Golden seal
ROSACEAE				rožnice
ROSACEAE		Prunus africana (II) #1		African cherry
RUBIACEAE				Ayugue
RUBIACEAE	Balmea stormiae (I)			broščevke
SARRACENIACEAE				Pitcher plants (new world)
		Sarracenia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #1		Pitcher plants
	Sarracenia oreophila (I)			Green pitcher plant
	Sarracenia rubra ssp. alabamensis (I)			Alabama canebrake pitcher plant
	Sarracenia rubra ssp. jonesii (I)			Mountain sweet pitcher plant
SCROPHULARIACEAE				črnobinovke
SCROPHULARIACEAE		Picrorhiza kurrooa (II) (razen Picrorhiza scrophulariiflora) #2		Indian gentian
STANGERIACEAE				Stangerias (cycads)
		Bowenia spp. (II) #1		Cycads
	Stangeria eriopus (I)			Stangeria
TAXACEAE				tisovke
		Taxus chinensis (II) #2		Chinese yew
		Taxus cuspidata (II) (11) #2		Japanese yew
		Taxus fuana (II) #2		Tibetan yew
		Taxus sumatrana (II) #2		Sumatran yew
		Taxus wallichiana (II) #2		Himalayan yew
THYMELEACEAE (AQUILARIACEAE)				volčinovke
		Aquilaria spp. (II) #1		Agarwood
		Gonystylus spp. (II) #1		Ramin
		Gyrinops spp. (II) #1		Agarwood
TROCHODENDRACEAE (TETRACENTRACEAE)				Tetracentrons
TROCHODENDRACEAE (TETRACENTRACEAE)			Tetracentron sinense (III Nepal) #1
VALERIANACEAE				špajkovke
VALERIANACEAE		Nardostachys grandiflora #2
WELWITSCHIACEAE				velbičevke
WELWITSCHIACEAE		Welwitschia mirabilis (II) #1		velbičevka
ZAMIACEAE				Cycads
		ZAMIACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #1		Cycads
	Ceratozamia spp. (I)			Horncones
	Chigua spp. (I)
	Encephalartos spp. (I)			Bread palms
	Microcycas calocoma (I)			mikrocikas
ZINGIBERACEAE				ingverjevke
ZINGIBERACEAE		Hedychium philippinense (II) #1		Philippine garland-flower
ZYGOPHYLLACEAE				jarmolistovke
		Guaiacum spp. (II) #2		Lignum-vitae
			Bulnesia sarmientoi (III Argentina) #11	Guaiacwood

	Priloga D	Splošno ime
ŽIVALSTVO
CHORDATA (STRUNARJI)
MAMMALIA		Sesalci
CARNIVORA
zveri		Canidae
	Vulpes vulpes griffithi (III Indija) §1	lisica
	Vulpes vulpes montana (III Indija) §1	lisica
	Vulpes vulpes pusilla (III Indija) §1	lisica
Mustelidae		Badgers, martens, weasels etc.
	Mustela altaica (III Indija) §1	Mountain weasel
	Mustela erminea ferghanae (III Indija)	Stoat
	Mustela kathiah (III Indija) §1	rumenoprsa podlasica
	Mustela sibirica (III Indija) §1	sibirska podlasica
DIPROTODONTIA
Macropodidae		kenguruji in valabiji
	Dendrolagus dorianus	Doria's tree-kangaroo
	Dendrolagus goodfellowi	Goodfellow's tree-kangaroo
	Dendrolagus matschiei	Huon tree-kangaroo
	Dendrolagus pulcherrimus	Golden-mantled tree-kangaroo
	Dendrolagus stellarum	Seri's tree-kangaroo
AVES		ptiči
ANSERIFORMES
Anatidae		plovci
Anatidae	Anas melleri	Meller's duck
COLUMBIFORMES
Columbidae		golobi
	Columba oenops	Peruvian pigeon
	Didunculus strigirostris	zobati golob
	Ducula pickeringii	Grey imperial-pigeon
	Gallicolumba crinigera	Mindanao bleeding-heart
	Ptilinopus marchei	Flame-breasted fruit-dove
	Turacoena modesta	Black cuckoo-dove
GALLIFORMES
Cracidae		hokojke
	Crax alector	Black curassow
	Pauxi unicornis	Horned curassow
	Penelope pileata	White-crested guan
Megapodiidae		velenoge kure
Megapodiidae	Eulipoa wallacei	Moluccan scrubfowl
Phasianidae		poljske kure
	Arborophila gingica	White-necklaced partridge
	Lophura bulweri	Bulwer's pheasant
	Lophura diardi	Siamese fireback
	Lophura inornata	Salvadori's pheasant
	Lophura leucomelanos	Kalij pheasant
	Syrmaticus reevesii §2	kraljevi fazan
PASSERIFORMES
Bombycillidae		pegami
Bombycillidae	Bombycilla japonica	Japanese waxwing
Corvidae		Crows, magpies, jays
	Cyanocorax caeruleus	Azure jay
	Cyanocorax dickeyi	Tufted jay
Cotingidae		kičevci
Cotingidae	Procnias nudicollis	Bare-throated bellbird
Emberizidae		strnadi
	Dacnis nigripes	Black-legged dacnis
	Sporophila falcirostris	Temminck's seedeater
	Sporophila frontalis	Buffy-throated seedeater
	Sporophila hypochroma	Grey-and-chestnut seedeater
	Sporophila palustris	Marsh seedeater
Estrildidae		astrilde
	Amandava amandava	Red avadavat
	Cryptospiza reichenovii	Red-faced crimson-wing
	Erythrura coloria	Red-eared parrotfinch
	Erythrura viridifacies	Green-faced parrotfinch
	Estrilda quartinia (Frequently traded as Estrilda melanotis)	Yellow-bellied waxbill
	Hypargos niveoguttatus	Peters's twinspot
	Lonchura griseicapilla	Grey-headed silverbill
	Lonchura punctulata	Scaly-breasted munia
	Lonchura stygia	Black munia
Fringillidae		ščinkavci
	Carduelis ambigua	Black-headed greenfinch
	Carduelis atrata	Black siskin
	Kozlowia roborowskii	Tibetan rosefinch
	Pyrrhula erythaca	Grey-headed bullfinch
	Serinus canicollis	Cape canary
	Serinus citrinelloides hypostictus (pogosto trgovsko ime Serinus citrinelloides)	East African citril
Icteridae		škorčevci
Icteridae	Sturnella militaris	Pampas meadowlark
Muscicapidae		muharji
	Cochoa azurea	Javan cochoa
	Cochoa purpurea	Purple cochoa
	Garrulax formosus	Red-winged laughingthrush
	Garrulax galbanus	Yellow-throated laughingthrush
	Garrulax milnei	Red-tailed laughing thrush
	Niltava davidi	Fujian niltava
	Stachyris whiteheadi	Chestnut-faced babbler
	Swynnertonia swynnertoni (se navaja tudi kot Pogonicichla swynnertoni)	Swynnerton's robin
	Turdus dissimilis	Black-breasted thrush
Pittidae		pite ali bleščeči drozgi
	Pitta nipalensis	Blue-naped pitta
	Pitta steerii	Azure-breasted pitta
Sittidae		Nuthatches
	Sitta magna	Giant nuthatch
	Sitta yunnanensis	Yunnan nuthatch
Sturnidae		škorci
	Cosmopsarus regius	Golden-breasted starling
	Mino dumontii	Yellow-faced myna
	Sturnus erythropygius	White-headed starling
REPTILIA		plazilci
TESTUDINES
Geoemydidae		sklednice
Geoemydidae	Melanochelys trijuga	Indian black turtle
SAURIA
Cordylidae		pasasti in ščitasti kuščarji
	Zonosaurus karsteni	Karsten's girdled lizard
	Zonosaurus quadrilineatus	Four-lined girdled lizard
Gekkonidae		gekoni
	Rhacodactylus auriculatus	New Caledonia bumpy gecko
	Rhacodactylus ciliatus	Guichenot's giant gecko
	Rhacodactylus leachianus	New Caledonia giant gecko
	Teratoscincus microlepis	Small-scaled wonder gecko
	Teratoscincus scincus	Common wonder gecko
Scincidae		Skinks
	Tribolonotus gracilis	Crocodile skink
	Tribolonotus novaeguineae	New Guinea helmet skink
SERPENTES
kače		goži
	Elaphe carinata §1	Taiwan stink snake
	Elaphe radiata §1	Radiated rat snake
	Elaphe taeniura §1	Taiwan beauty snake
	Enhydris bocourti §1	Bocourt's water snake
	Homalopsis buccata §1	povodni goževec
	Langaha nasuta	Northern leafnose snake
	Leioheterodon madagascariensis	Madagascar menarana snake
	Ptyas korros §1	Indochinese rat snake
	Rhabdophis subminiatus §1	Redneck keelback
Hydrophiidae		Sea snakes
Hydrophiidae	Lapemis curtus (vključuje Lapemis hardwickii) §1	Shaw's sea snake
Viperidae		gadi
Viperidae	Calloselasma rhodostoma §1	Malayan pit viper
AMPHIBIA
ANURA		žabe in krastače
Hylidae		drevesne žabe
Hylidae	Phyllomedusa sauvagii	Waxy monkey tree frog
Leptodactylidae		žvižgovke
Leptodactylidae	Leptodactylus laticeps	Red spotted burrow frog
Ranidae		prave žabe
	Limnonectes macrodon
	Rana shqiperica	albanska vodna žaba
CAUDATA
Hynobiidae		kotnozobci
Hynobiidae	Ranodon sibiricus	Semirechensk salamander / Central Asian salamander / Siberian salamander
Plethodontidae		Lungless salamanders
Plethodontidae	Bolitoglossa dofleini	Giant palm salamander
Salamandridae		Newts and salamanders
	Cynops ensicauda	Sword-tailed newt
	Echinotriton andersoni	Anderson’s salamander
	Pachytriton labiatus	Paddletail newt
	Paramesotriton spp.	Warty newt
	Salamandra algira	North African fire salamander
	Tylototriton spp.	Crocodile newts
ACTINOPTERYGII		žarkoplavutarice
PERCIFORMES
Apogonidae
	Pterapogon kauderni	Banggai cardinalfish
ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)
INSECTA		žuželke
LEPIDOPTERA		metulji
Papilionidae		lastovičarji
	Baronia brevicornis	Short-horned baronia
	Papilio grosesmithi
	Papilio maraho	lastovičar
FLORA
AGAVACEAE		Agaves
	Calibanus hookeri
	Dasylirion longissimum	Beargrass
ARACEAE		kačnikovke
	Arisaema dracontium	Green dragon
	Arisaema erubescens
	Arisaema galeatum
	Arisaema nepenthoides
	Arisaema sikokianum
	Arisaema thunbergii var. urashima
	Arisaema tortuosum
	Biarum davisii ssp. marmarisense
	Biarum ditschianum
COMPOSITAE (ASTERACEAE)		košarnice
	Arnica montana §3	navadna arnika
	Othonna cacalioides
	Othonna clavifolia
	Othonna hallii
	Othonna herrei
	Othonna lepidocaulis
	Othonna retrorsa
ERICACEAE		vresovke
ERICACEAE	Arctostaphylos uva-ursi §3	vednozeleni gornik
GENTIANACEAE		sviščevke
GENTIANACEAE	Gentiana lutea §3	košutnik
LEGUMINOSAE (FABACEAE)		metuljnice
	Dalbergia granadillo §4	Black rosewood
	Dalbergia retusa (razen populacij, vključenih v Prilogo C) §4	Black rosewood
	Dalbergia stevensonii (razen populacij, vključenih v Prilogo C) §4	Honduras rosewood
LYCOPODIACEAE		lisičjakovke
LYCOPODIACEAE	Lycopodium clavatum §3	kijasti lisičjak
MELIACEAE		melijevke
	Cedrela fissilis §4
	Cedrela lilloi (C. angustifolia) §4
	Cedrela montana §4
	Cedrela oaxacensis §4
	Cedrela odorata (razen populacij, vključenih v Prilogo C) §4	Spanish cedar
	Cedrela salvadorensis §4
	Cedrela tonduzii §4
MENYANTHACEAE		mrzličevke
MENYANTHACEAE	Menyanthes trifoliata §3	navadni mrzličnik
PARMELIACEAE		parmelijevke
PARMELIACEAE	Cetraria islandica §3	islandski lišaj
PASSIFLORACEAE		pasijonkovke
	Adenia glauca	Desert rose
	Adenia pechuelli	Desert rose
PORTULACACEAE		tolščakovke
	Ceraria carrissoana
	Ceraria fruticulosa
LILIACEAE		lilijevke
	Trillium pusillum	Dwarf wakerobin
	Trillium rugelii	Illscented wakerobin
	Trillium sessile	Sessile-flowered wakerobin wood-lily
PEDALIACEAE		pedalicije, sezamovke
PEDALIACEAE	Harpagophytum spp. §3	vražji krempelj
SELAGINELLACEAE		drežičevke
SELAGINELLACEAE	Selaginella lepidophylla	jerihonska roža“

(1) Populacija v Argentini (navedena v Prilogi B):

Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj iz populacij, vključenih v Prilogo B, ter z blagom, izdelki iz proizvodnje in drugimi ročnimi izdelki. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi ‚VICUÑA-ARGENTINA‘. Drugi izdelki morajo imeti etiketo, na kateri sta logotip in oznaka ‚VICUÑA-ARGENTINA-ARTESANÍA‘. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(2) Populacija v Boliviji (navedena v Prilogi B):

Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj, ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi ‚VICUÑA-BOLIVIA‘. Drugi izdelki morajo imeti etiketo, na kateri sta logotip in oznaka ‚VICUÑA-BOLIVIA-ARTESANÍA‘. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(3) Populacija v Čilu (navedena v Prilogi B):

Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj iz populacij, vključenih v Prilogo B, ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi ‚VICUÑA-CHILE‘. Drugi izdelki morajo imeti etiketo, na kateri sta logotip in oznaka ‚VICUÑA-CHILE-ARTESANÍA‘. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(4) Populacija v Peruju (navedena v Prilogi B):

Izključno za namen dopuščanja mednarodne trgovine z volno, striženo z živih vikunj, in z zalogo 3 249 kg volne, obstoječo med devetim zasedanjem Konference pogodbenic (november 1994), ter z blagom in izdelki iz nje, vključno z luksuznimi ročnimi deli in pletenimi artikli. Na spodnji strani blaga mora biti logotip, ki ga sprejmejo države na območju razširjenosti te vrste, ki so podpisnice Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña, prikrajek pa mora nositi besedi ‚VICUÑA-PERU‘. Drugi izdelki morajo imeti etiketo, na kateri sta logotip in oznaka ‚VICUÑA-PERU-ARTESANÍA‘. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(5) Vse vrste so navedene v Dodatku II, razen Balaena mysticetus, Eubalaena spp., Balaenoptera acutorostrata (brez populacij Zahodne Grenlandije), Balaenoptera bonaerensis, Balaenoptera borealis, Balaenoptera edeni, Balaenoptera musculus, Balaenoptera physalus, Megaptera novaeangliae, Orcaella brevirostris, Sotalia spp., Sousa spp., Eschrichtius robustus, Lipotes vexillifer, Caperea marginata, Neophocaena phocaenoides, Phocoena sinus, Physeter catodon, Platanista spp., Berardius spp., Hyperoodon spp., ki so navedene v Dodatku I. Za osebke vrst, ki so navedene v Dodatku II h Konvenciji – vključno z izdelki, ki niso mesni izdelki za komercialno rabo – in jih uplenijo prebivalci Grenlandije na podlagi dovoljenja, ki ga podeljuje ustrezni pristojni organ, se šteje, da so vključeni v Prilogo B. Za žive osebke iz populacije Tursiops truncatus iz Črnega morja, vzete iz narave, s katerimi se trguje pretežno za komercialne namene, je letna izvozna kvota nič.

(6) Populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (navedene v Prilogi B):

Izključno za namen: (a) trgovine z lovskimi trofejami za nekomercialne namene; (b) trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje, kakor je določeno v Resoluciji Konference št. 11.20, za Bocvano in Zimbabve ter za programe ohranitve in situ za Namibijo in Južno Afriko; (c) trgovine s kožami; (d) trgovine z dlako; (e) trgovine z usnjenimi izdelki za komercialne in nekomercialne namene za Bocvano, Namibijo in Južno Afriko ter za nekomercialne namene za Zimbabve; (f) trgovine s posamično označenimi in potrjenimi ekipasi, vdelanimi v dokončani nakit za nekomercialne namene za Namibijo ter rezljane slonovine za nekomercialne namene za Zimbabve; (g) trgovine z registrirano surovo slonovino (za Bocvano, Namibijo, Južno Afriko in Zimbabve, celi okli in kosi), vendar z naslednjimi omejitvami: (i) samo registrirane zaloge v državni lasti s poreklom v državi (ne vključuje zasežene slonovine in slonovine neznanega izvora); (ii) samo s trgovskimi partnerji, za katere sekretariat, ob posvetovanju s stalnim odborom, potrjuje, da pri njih obstajata zadostna državna zakonodaja in nadzor nad domačo trgovino, ki zagotavljata, da uvožena slonovina ne bo ponovno izvožena in da bo upravljana v skladu z vsemi zahtevami Resolucije Konference št. 10.10 (Rev. CoP12) v zvezi z domačo proizvodnjo in trgovino; (iii) trgovina ni dovoljena, dokler sekretariat ne preveri potencialnih držav uvoznic in registriranih zalog v državni lasti; (iv) za surovo slonovino v skladu s pogojno prodajo registriranih zalog slonovine v državni lasti, dogovorjenih na COP12, ki znašajo 20 000 kg (Bocvana), 10 000 kg (Namibija), 30 000 kg (Južna Afrika); (v) poleg količin, dogovorjenih na COP12, se lahko slonovina v državni lasti iz Bocvane, Zimbabveja, Namibije in Južne Afrike, ki je bila registrirana pred 31. januarjem 2007 in jo je preveril sekretariat, uporabi za trgovanje in pošiljke skupaj s slonovino iz (g)(iv), vendar s posamičnimi prodajami za namembni kraj in pod strogim nadzorom sekretariata; (vi) iztržek trgovanja se uporablja izključno za ohranitev slonov ter njihovih skupnosti in za razvojne programe na območjih, kjer živijo sloni, ali tik ob njih; in (vii) dodatne količine iz (g)(v) se lahko uporabijo za trgovanje šele po tem, ko stalni odbor potrdi, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji; (h) v obdobju od COP14 do devet let po zadnji posamični prodaji slonovine, ki bo izvedena v skladu z določbami iz odstavkov (g)(i), (g)(ii), (g)(iii), (g)(vi) in (g)(vii), se Konferenci pogodbenic ne pošiljajo dodatni predlogi za dovoljenje trgovanja s slonovino populacij, ki so že vključene v Prilogo B. Takšni nadaljnji predlogi se obravnavajo v skladu s sklepoma 14.77 in 14.78. Na predlog sekretariata se stalni odbor lahko odloči, da to trgovino delno ali popolnoma ukine, če države izvoza ali uvoza ne upoštevajo pravil, ali če bi trgovanje dokazano škodilo drugim populacijam slonov. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(7) Določbe te uredbe ne veljajo za:

fosile,

koralni pesek, kar pomeni material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, ki nimajo več kakor 2 mm premera in lahko vsebujejo med drugim ostanke foraminifer, mehkužcev in hitinjač rakov ter koralnih alg, in

koralne delce (vključno s prodom in gruščem), to pomeni nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material premera med 2 in 30 mm.

(8) Umetno razmnoženi osebki naslednjih križancev in/ali kultivarjev niso predmet določb te uredbe:

Hatiora x graeseri

Schlumbergera x buckleyi

Schlumbergera russelliana x Schlumbergera truncata

Schlumbergera orssichiana x Schlumbergera truncata

Schlumbergera opuntioides x Schlumbergera truncata

Schlumbergera truncata (kultivarji)

Cactaceae spp. barvni mutanti brez klorofila, cepljeni na naslednje podlage: Harrisia‚Jusbertii‘, Hylocereus trigonus ali Hylocereus undatus

Opuntia microdasys (kultivarji)

(9) Umetno razmnoženi križanci naslednjih rodov niso predmet določb te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov (a) in (b): Cymbidium, Dendrobium, Phalaenopsis in Vanda:

(a)

osebki so prepoznavni kot umetno razmnoženi in ne kažejo znakov, po katerih bi se lahko sklepalo, da so nabrani v naravi, kot na primer mehanične poškodbe ali močno dehidracijo, kot posledico nabiranja, nepravilna rast ter razlike v velikosti in obliki v taksonih in pošiljkah, alge ali druge organizme epifite, ki se držijo listov, ali poškodbe zaradi žuželk ali drugih škodljivcev; in

(b)

(i)

osebki v necvetočem stanju morajo biti pri trgovanju shranjeni v posamičnih embalažah (na primer v kartonu, škatlah, zabojih ali na policah vozičkov za cvetje in lončnice), od katerih vsaka vsebuje po 20 ali več rastlin istega križanca; rastline v posameznih embalažah morajo biti zelo enotne po videzu in dobro ohranjene; in pošiljkam mora biti tudi priložena dokumentacija, npr. računi, kjer je jasno navedeno število rastlin vsakega križanca; ali

(ii)

kadar se z njimi trguje v cvetočem stanju, torej ko je povsem odprt vsaj en cvet na osebek, najmanjše število osebkov na pošiljko ni določeno, vendar morajo biti osebki strokovno obdelani za komercialno prodajo na drobno, torej označeni s tiskanimi etiketami ali zapakirani v potiskane zavoje, na katerih je označeno ime križanca in država končne predelave. To mora biti jasno vidno, poleg tega pa omogočati enostavno preverjanje.

Kadar ni povsem jasno, da za rastline veljajo izvzetja, jih mora spremljati ustrezna dokumentacija CITES.

(10) Umetno razmnoženi osebki kultivarjev Cyclamen persicum niso predmet določb te uredbe. To izvzetje pa ne velja za osebke, s katerimi se trguje v obliki gomoljev v mirujočem stanju.

(11) Za umetno razmnožene križance in kultivarje Taxus cuspidata, ki so živi, v lončkh ali drugih majhnih posodah, pri čemer vsako pošiljko spremlja etiketa ali dokument, na katerem je ime taksona ali taksonov in besedilo ‚artificially propagated‘ (umetno razmnoženo), ne veljajo določbe te uredbe

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/62

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 408/2009

z dne 18. maja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 793/2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (1) in zlasti drugega pododstavka člena 19(4), člena 20(2) in člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe Komisije (ES) št. 793/2006 (2), je treba nekatere določbe navedene Uredbe spremeniti.

(2)

Prvi pododstavek člena 19(4) Uredbe (ES) št. 247/2006 dovoli Madeiri proizvodnjo steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Skupnosti, in sicer za lokalno porabo, če se s tem ukrepom zagotovi, da se lokalno proizvedeno mleko zbira in trži. Sprejeti je treba podrobna pravila za uporabo navedene določbe.

(3)

Natančno je treba določiti vrste trženja svežega kravjega mleka, proizvedenega na Madeiri, in najmanjšo količino, ki mora biti dodana obnovljenemu steriliziranemu mleku, namenjenemu za lokalno porabo. Izkušnje so pokazale, da je za zagotovitev, da se lokalno proizvedeno mleko zbira in trži, najmanjša ustrezna dodana količina 15 %.

(4)	Za zagotovitev ustreznih informacij potrošnikom in zaradi izjemne narave tega odstopanja je treba na označbi navesti način pridobivanja proizvoda.

(5)	Dovoljenje iz prvega pododstavka člena 19(4) Uredbe (ES) št. 247/2006 je omejeno na proizvodnjo steriliziranega mleka, namenjenega za lokalno porabo, zato mora biti izvoz obnovljenega mleka prepovedan.

(6)

Člen 20(1) Uredbe (ES) št. 247/2006 francoskim čezmorskim departmajem in Madeiri omogoča uvoz iz tretjih držav, ki velja za goveda, namenjena pitanju in lokalni porabi, brez carinskih dajatev, dokler stalež lokalnega mladega moškega goveda ne doseže dovolj visoke ravni, ki zagotavlja vzdrževanje in razvoj lokalne proizvodnje govejega mesa. Ta določba se omeji na mlada moška goveda, namenjena pitanju.

(7)

Uporaba člena 20(2) Uredbe (ES) št. 247/2006 zahteva učinkovito preverjanje določenega namembnega kraja uvoženih živali in zlasti skladnost z minimalnim obdobjem pitanja. Zato je treba določiti predložitev varščine, da se zagotovi, da se živali pitajo v tem obdobju v proizvodnih enotah, ki so temu namenjene.

(8)	Glede na tehnično naravo zgoraj navedenih podrobnih pravil je treba zagotoviti, da se določi prehodno obdobje za uporabo navedenih pravil.

(9)

Prvi pododstavek člena 47(1) Uredbe (ES) št. 793/2006 zahteva, da glede posebnih režimov preskrbe pristojni organi najpozneje petnajsti dan meseca, ki sledi koncu vsakega trimesečja, Komisiji sporočijo informacije, ki se nanašajo na prejšnje mesece. Vendar drugi pododstavek člena 47(1) navaja, da se podatki iz prvega pododstavka priskrbijo na podlagi uporabljenih dovoljenj in potrdil. Člen 10(2) iste uredbe tudi navaja, da se obdobje veljavnosti dovoljenj in potrdil določi na podlagi časa transporta in da ne sme trajati dlje kot dva meseca od datuma izdaje dovoljenja ali potrdila. V skladu s členom 7 iste uredbe pa je treba potrdilo o pomoči predložiti v 30 dneh od datuma, ko se vračuna znesek potrdila o pomoči. Ker ni zakonito, da bi trgovci zahtevali prenos uporabljenih količin v obdobju, ki je krajše od obdobja, odobrenega z uredbami, ki lahko traja tudi do tri mesece od datuma izdaje potrdila, so lahko mesečni podatki za trimesečje, ki morajo biti poslati petnajsti dan po tem trimesečju, zelo pomanjkljivi. Zato je treba rok za pošiljanje informacij podaljšati na zadnji dan meseca, ki sledi trimesečju, in navesti, da morajo biti sporočene informacije na voljo do tega dne. Z naknadnimi sporočili bodo končne informacije nadomestile začasne.

(10)	Da bi zagotovili standardizirano in usklajeno upravljanje podatkov v zvezi s posebnimi režimi preskrbe, ki se redno pošiljajo Komisiji, morajo ustrezni organi uporabiti enotni obrazec iz Priloge k tej uredbi.

(11)

Določiti je treba postopke za spremembo programov iz člena 49 Uredbe (ES) št. 793/2006. Končni datum za predložitev letnih zahtevkov za spremembo splošnih programov je treba prestaviti, da bi se izognili prepoznemu sprejetju sklepov o odobritvi. V skladu s proračunskimi pravili je treba odobrene spremembe izvajati od 1. januarja leta, ki sledi vložitvi zahtevka za spremembo. Poleg tega je treba podrobneje določiti nekatera pravila glede manjših sprememb, ki jih je treba le informativno prijaviti Komisiji.

(12)	Uredbo (ES) št. 793/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 793/2006 se spremeni:

V naslovu IV se doda poglavje III:

„POGLAVJE III

Živalski proizvodi

Člen 46a

Mleko

1. Obnovljeno sterilizirano mleko iz člena 19(4) Uredbe (ES) št. 247/2006 vsebuje najmanj 15 % svežega lokalno proizvedenega mleka.

Način pridobivanja tako obnovljenega steriliziranega mleka se razločno navede na prodajni označbi.

2. Mleko iz odstavka 1 se ne sme izvažati z otočja Madeira.

Člen 46b

Živinoreja

1. Za uvoz mladih moških goved s poreklom iz tretjih držav, z oznakami KN 0102 90 05, 0102 90 29 ali 0102 90 49, namenjenih pitanju v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, ni carinskih dajatev, dokler stalež lokalnega mladega moškega goveda ne doseže dovolj visoke ravni, ki zagotavlja vzdrževanje in razvoj lokalne proizvodnje govejega mesa.

2. Oprostitev uvoznih carinskih dajatev iz prvega odstavka se uporabi, če so uvožene živali pitane najmanj 120 dni v najbolj oddaljeni regiji, ki je izdala uvozno dovoljenje.

3. Za zagotovitev upravičenosti do oprostitve uvoznih carinskih dajatev so potrebne:

(a)	pisna izjava uvoznika ali vlagatelja zahtevka ob prispetju goveda v francoske čezmorske departmaje ali na Madeiro, da je govedo namenjeno pitanju v tem območju za obdobje 120 dni od dneva dejanskega prispetja in bo pozneje tam tudi porabljeno;

(b)	pisna izjava uvoznika ali vlagatelja zahtevka ob prispetju goveda, s katero se v enem mesecu od dneva prispetja ustrezne organe obvesti o kmetijskem gospodarstvu ali kmetijskih gospodarstvih, kjer bodo živali pitane;

(c)

predložitev varščine v višini, ki jo za vsako upravičeno oznako iz Priloge VIII določi pristojni organ države članice. Pitanje uvoženih živali v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri najmanj 120 dni po datumu prejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet je osnovna zahteva v smislu člena 20(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (3).

4. Razen v primerih višje sile se varščina iz odstavka 3(c) sprosti samo, če se pristojnemu organu države članice predloži dokazilo, da:

(a)	je bilo mlado govedo pitano na kmetiji ali kmetijah, navedenih v skladu z odstavkom 3(b);

(b)	mlado govedo ni bilo zaklano pred iztekom obdobja 120 dni od datuma uvoza; ali

(c)	je bilo mlado govedo zaklano iz zdravstvenih razlogov ali je poginilo zaradi bolezni ali nesreče pred iztekom navedenega obdobja.

(d)	Varščina se sprosti takoj po predložitvi takega dokazila.

V členu 47(1) se odstavek 1 spremeni:

(a)

v prvem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kar zadeva posebne režime preskrbe, pristojni organi najpozneje zadnji dan v mesecu, ki sledi koncu vsakega trimesečja, Komisiji sporočijo naslednje informacije, ki so na voljo na navedeni dan in se nanašajo na prejšnje mesece referenčnega koledarskega leta za posamezni proizvod in tarifno oznako KN ter, po potrebi, za posamezni namembni kraj:“;

(b)

drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Podatki iz prvega pododstavka se posredujejo na podlagi uporabljenih dovoljenj in potrdil. Komisiji jih je treba sporočiti elektronsko na obrazcu iz Priloge VIIIb. Če so podatki, sporočeni zadnji dan januarja v preteklem koledarskem letu, le začasni, se z naknadnim sporočilom nadomestijo s končnimi številkami, ki jih ustrezni organi pošljejo Komisiji najpozneje do naslednjega 31. marca.“

Člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49

Spremembe programov

1. Spremembe splošnih programov, odobrene v skladu s členom 24(2) Uredbe (ES) št. 247/2006 se z ustrezno utemeljitvijo predložijo Komisiji v odobritev, navedejo se zlasti:

(a)	razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo celotnega programa;

(b)	pričakovani učinki spremembe;

(c)	posledice za financiranje in preverjanje obveznosti.

Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščinah države članice predložijo zahtevke za spremembe programov največ enkrat na koledarsko leto in največ enkrat za vsak program. Te zahtevke za spremembe mora Komisija prejeti najpozneje do 1. avgusta vsako leto.

Če Komisija ne ugovarja zahtevanim spremembam, se te uporabljajo od 1. januarja leta, ki sledi letu, v katerem so bile prijavljene.

Takšne spremembe se lahko uporabljajo prej, če Komisija pred datumom iz tretjega pododstavka pisno potrdi državi članici, da so prijavljene spremembe v skladu z zakonodajo Skupnosti

Če prijavljena sprememba ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, Komisija o tem obvesti državo članico in se ne uporablja, dokler Komisija ne prejme spremembe, ki se lahko opredeli kot skladna z zakonodajo Skupnosti.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija oceni predloge držav članic za naslednje spremembe in o njihovi odobritvi odloči najpozneje v štirih mesecih po njihovi predložitvi v skladu s postopkom iz člena 26(2) Uredbe (ES) št. 247/2006:

(a)	uvedba novih ukrepov, dejavnosti, proizvodov ali shem pomoči v splošni program in

(b)	povečanje ravni enote podpore, ki je že bila odobrena za vsak obstoječ ukrep, dejavnost, proizvod ali shemo pomoči, za več kot 50 % zneska, ki se uporablja v trenutku vložitve zahtevka za spremembo.

Tako odobrene spremembe se uporabljajo od 1. januarja leta, ki sledi letu, v katerem so bile prijavljene.

3. Če države članice Komisiji prijavijo spremembe, lahko opravijo naslednje spremembe, ne da bi upoštevale postopek iz odstavka 1:

(a)	pri napovedanih bilancah oskrbe, spremembah posameznih ravni pomoči za največ 20 % ali spremembah količin zadevnih proizvodov, za katere veljajo režimi preskrbe, in posledično celotnega zneska pomoči, dodeljenega kot podpora posamezni liniji izdelkov;

(b)	glede programov Skupnosti za podporo lokalne proizvodnje – spremembe do 20 % dodeljenih finančnih sredstev za vsak posamezen ukrep, in

(c)	spremembe na podlagi sprememb oznak in opisov, določenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (4), ki se uporabljajo za opredelitev proizvodov, za katere je bila odobrena pomoč, če te spremembe ne pomenijo spremembe proizvodov samih.

Spremembe iz prvega pododstavka začnejo veljati na dan, ko jih Komisija prejme. Ustrezno morajo biti razložene in utemeljene ter se lahko izvajajo samo enkrat na leto, razen v naslednjih primerih:

(a)	višja sila ali izredne okoliščine;

(b)	spremembe količine proizvodov, za katere veljajo režimi preskrbe;

(c)	spremembe statistične nomenklature ter oznak skupne carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87;

(d)	proračunski prenosi v okviru ukrepov podpore proizvodnji. Te spremembe je treba sporočiti najpozneje 30. aprila leta, ki sledi koledarskemu letu, na katerega se nanaša spremenjena dodelitev finančnih sredstev.

4.	Vstavita se prilogi VIIIa in VIIIb, katerih besedilo je v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) pa se uporablja od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(2) UL L 145, 31.5.2006, str. 1.

(3) UL L 205, 3.8.1985, str. 5.“

(4) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.“

PRILOGA

„

PRILOGA VIIIa

ZNESKI VARŠČIN

Moška goveda, namenjena pitanju (oznaka KN)	Znesek v EUR na glavo
0102 90 05	28
0102 90 29	56
0102 90 49	105

PRILOGA VIIIb

OBRAZCI ZA TRIMESEČNO SPOROČANJE INFORMACIJ GLEDE POSEBNIH REŽIMOV PRESKRBE

ČLEN 47(1)(a)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Količine, razvrščene glede na to, ali so uvožene iz tretjih držav ali odpremljene iz Skupnosti

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Ime proizvoda

Oznaka KN

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

Letno skupaj

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

Poreklo

Dostavljena količina

(tone)

ČLEN 47(1)(b)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Znesek pomoči in dejansko plačanih stroškov za posamezni proizvod ter, po potrebi, za posamezni namembni kraj;

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda (1)

Oznaka KN

Znesek pomoči

(EUR/tone)

Plačani znesek

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

Letno skupaj

ČLEN 47(1)(c)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Količine, za katere niso bila uporabljena dovoljenja in potrdila, razvrščene po kategorijah dovoljenj ali potrdil (pomoč ali oprostitev uvoznih carinskih dajatev)

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

Kategorija potrdila

Neporabljena količina

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

Letno skupaj

ČLEN 47(1)(d)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene v skladu s členom 16, in zneski na enoto ter skupna vrednost vrnjene pomoči

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

Januar

Februar

Marec

April

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(v tonah)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(v tonah)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(v tonah)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(v tonah)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Ime proizvoda

Oznaka KN

Maj

Junij

Julij

Avgust

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Ime proizvoda

Oznaka KN

September

Oktober

November

December

Letno skupaj

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Znesek na enoto

Vrnjeni zneski

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene

(tone)

Vrnjeni zneski

ČLEN 47(1)(e)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene po predelavi v skladu s členom 18

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene (v tonah)

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

Letno skupaj

ČLEN 47(1)(f)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene po predelavi v skladu s členom 18

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

1. trimesečje

2. trimesečje

3. trimesečje

4. trimesečje

Letno skupaj

Začasno skupaj

(v tonah)

Preneseni zneski

Spremenjeno skupaj

Začasno skupaj

(v tonah)

Preneseni zneski

Spremenjeno skupaj

Začasno skupaj

(v tonah)

Preneseni zneski

Spremenjeno skupaj

Začasno skupaj

(v tonah)

Preneseni zneski

Spremenjeno skupaj

Začasno skupaj

(v tonah)

Preneseni zneski

Spremenjeno skupaj

ČLEN 47(1)(g)

UREDBE SVETA (ES) št. 793/2006

Razpoložljivo stanje in stopnja uporabe

‚REGIJA‘

OBDOBJE OD ‚DD/MM/LLLL DO DD/MM/LLLL‘

Ime proizvoda

Oznaka KN

Začasno skupaj (v tonah)

Uporabljene količine

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

ČLEN 18

Ime proizvoda

Oznaka KN

Začasno skupaj (tone)

Uporabljene količine

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

Uporabljene količine

Balance

Stopnja uporabe

“

(1) Navedite, ali gre za neposredno ali industrijsko porabo.

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/78

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 409/2009

z dne 18. maja 2009

o določitvi pretvorbenih faktorjev Skupnosti in opisnih kod oblik, ki se uporabljajo za preračunavanje teže predelanih rib v težo živih rib in o spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (2), je osvetlilo nekatera nesoglasja, ki so pripeljala do težav pri uporabi in izvrševanju zakonodaje Skupnosti ter bi jih morali popraviti, predvsem z usklajevanjem pretvorbenih faktorjev za sveže ribe med državami članicami EU.

(2)	Treba je določiti opisne kode oblik za predelano ribo za odpravo dvoumnosti pri tolmačenju registriranih podatkov in s tem omogočiti bolj učinkoviti nadzor ulova držav članic.

(3)	Usklajeni pretvorbeni faktorji Skupnosti bodo zagotovili usklajeno izračunavanje nacionalnega izkoriščanja kvot, bolj učinkovit nadzor nad obveznostjo poročanja in standardiziran obračun meje odstopanja.

(4)	Za pravilno uporabo pretvorbenih faktorjev za ribe se uporabljajo zgolj tričrkovne oznake, ki jih je za ribje vrste vzpostavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Zato je treba Uredbo (EGS) št. 2807/83 ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predpisani s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Uredba določa pretvorbene faktorje Skupnosti in opisne kode oblik za predelane ribe, ki se uporabljajo za preračunavanje teže predelanih rib v težo živih rib za spremljanje ulova.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za ribiške proizvode na krovu, ali za proizvode iztovorjene, ali pretovorjene iz ribiških plovil Skupnosti in iz ribiških plovil tretjih držav, ki ribarijo v vodah Evropske unije.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„ribiško plovilo Skupnosti“ pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice in je registrirano v Skupnosti;

(b)	„riba“ pomeni kateri koli morski organizem, za katerega velja omejitev ulova;

(c)	„oblika“ pomeni obliko, v katero je riba predelana na krovu plovila in pred iztovarjanjem, kot opisano v Prilogi I;

(d)	„skupna oblika“ pomeni obliko, ki je sestavljena iz dveh ali več delov iste ribe;

(e)	„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(f)	„kvota“ pomeni delež TAC, dodeljen Skupnosti ali državam članicam;

(g)	„vrsta obdelave“ pomeni način, kako je bila riba konzervirana (sveža, sveža soljena, itd.).

Člen 4

Splošna načela

1. Pretvorbeni faktorji Skupnosti, določeni v Prilogi II in Prilogi III, se uporabljajo za preračunavanje teže predelanih rib v težo živih rib.

2. Če so regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katere pogodbenica je Evropska skupnost, ali v kateri sodeluje kot nepogodbenica, ali regije, ali obalna območja, s katerimi ima Evropska skupnost pogodbo za ribolov v vodah tretjih držav, že določile regionalne pretvorbene faktorje, se z odstopanjem od odstavka 1 uporablja navedene faktorje.

3. Če za določeno vrsto ali obliko ni pretvorbenih faktorjev Skupnosti ali regionalnih pretvorbenih faktorjev, se uporabljajo pretvorbeni faktorji države članice zastave.

Člen 5

Računska metoda

1. Teža živih rib se dobi tako, da se pomnoži težo predelanih rib s pretvorbenim faktorjem iz člena 4 za posamezno vrsto in obliko.

2. V primeru skupne oblike se uporabi samo en faktor, ki ustreza enemu delu skupne oblike.

Člen 6

Uporaba pretvorbenih faktorjev s strani kapitana plovila

1. Kapitani plovil Skupnosti uporabljajo pretvorbene faktorje iz člena 4 v ladijskem dnevniku v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93 za:

(a)	oceno žive teže količine na krovu ribiškega plovila in,

(b)	za izračun žive teže količine pri iztovarjanju.

2. Po potrebi lahko kapitan plovila v deklaraciji o iztovarjanju v skladu s členom 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93 ali v deklaraciji o pretovarjanju v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 2807/83 uporabi opisno kodo oblike „OTH“ (drugo) in natančno opiše, na kaj se oblika „drugo“ nanaša.

Člen 7

Uporaba pretvorbenih faktorjev Skupnosti s strani pristojnih organov držav članic

Pristojni organi držav članic uporabljajo pretvorbene faktorje Skupnosti iz člena 4 pri izračunu žive teže iztovorov za nadzor izkoriščanja kvot.

Člen 8

Spremembe Uredbe (EGS) št. 2807/83

V členu 1 Uredbe (EGS) št. 2807/83 se odstavek 4 nadomesti z:

„4. Oznake iz Priloge VI in tričrkovne oznake, ki jih je vzpostavila FAO za ribje vrste, se uporabljajo v ustreznih rubrikah ladijskega dnevnika za navajanje uporabljenega ribolovnega orodja in ulovljene vrste.“

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2009

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije

(1) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(2) UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

PRILOGA I

TRIČRKOVNA OPISNA KODA OBLIKE

Tričrkovna opisna koda oblike	Oblika	Opis
FIL	Fileti	Odstranjene glave, drobovje, kosti in plavuti. Iz vsake ribe nastaneta dva fileta, ki nista združena.
FIS	Fileti brez kože	Odstranjene glave, drobovje, kosti, plavuti in kože. Iz vsake ribe nastaneta dva fileta, ki nista združena.
GHT	Brez drobovja, brez glave in brez repa	Odstranjeno drobovje, glava in rep.
GUG	Brez drobovja in brez škrg	Odstranjeno drobovje in škrge.
GUH	Brez drobovja in brez glave	Odstranjeno drobovje in glava.
GUL	Brez drobovja, z jetri	Odstranjeno drobovje razen jeter.
GUS	Brez drobovja, brez glave in brez kože	Odstranjeno drobovje, glava in koža.
GUT	Brez drobovja	Odstranjeno celotno drobovje.
HEA	Brez glave	Odstranjena glava.
LVR	Jetra	Samo jetra. Pri skupni obliki uporabite kodo LVR-C.
OTH	Drugo	Druge oblike
ROE	Ikre	Samo ikre. Pri skupni obliki uporabite kodo ROE-C.
SGT	Brez drobovja in soljena	Riba ima odstranjeno drobovje in je soljena.
TAL	Rep	Samo repi.
TNG	Jezik	Samo jezik. Pri skupni obliki uporabite kodo TNG-C.
WHL	Cela	Brez obdelave.
WNG	Krila	Samo krila.

PRILOGA II

PRETVORBENI FAKTORJI SKUPNOSTI ZA SVEŽE RIBE

Vrsta: beli tun

Thunnus alalunga

ALB

WHL

1,00

GUT

1,11

Vrsta: sluzoglavke

Beryx spp.

ALF

WHL

1,00

Vrsta: sardon

Engraulis encrasicholus

ANE

WHL

1,00

Vrsta: morska spaka Lophiidae	ANF
WHL	1,00
GUT	1,22
GUH	3,00
TAL	3,00

Vrsta: antarktična ledna krokodilka

Champsocephalus gunnari

ANI

WHL

1,00

Vrsta: velika srebrenka

Argentina silus

ARU

WHL

1,00

Vrsta: veleoki tun Thunnus obesus	BET
WHL	1,00
GUT	1,10
GUH	1,29

Vrsta: modri leng

Molva dypterygia

BLI

WHL

1,00

GUT

1,17

Vrsta: gladki romb

Scophthalmus rhombus

BLL

WHL

1,00

GUT

1,09

Vrsta: črni morski meč Aphanopus carbo	BSF
WHL	1,00
GUT	1,24
HEA	1,40

Vrsta: sinja jadrovnica

Makaira nigricans

BUM

WHL

1,00

Vrsta: kapelan

Mallotus villosus

CAP

WHL

1,00

Vrsta: trska Gadus morhua	COD
WHL	1,00
GUT	1,17
GUH	1,70
HEA	1,38
FIL	2,60
FIS	2,60

Vrsta: limanda Limanda limanda	DAB
WHL	1,00
GUT	1,11
GUH	1,39

Vrsta: trnež Squalus acanthias	DGS
WHL	1,00
GUT	1,35
GUS	2,52

Vrsta: iverka Platichthys flesus	FLE
WHL	1,00
GUT	1,08
GUS	1,39

Vrsta: tabinja belica Phycis blennoides	GFB
WHL	1,00
GUT	1,11
GUH	1,40

Vrsta: grenlandska morska plošča

Reinhardtius hippoglossoides

GHL

WHL

1,00

GUT

1,08

Vrsta: vahnja Melanogrammus aeglefinus	HAD
WHL	1,00
GUT	1,17
GUH	1,46

Vrsta: navadni jezik

Hippoglossus hippoglossus

HAL

WHL

1,00

Vrsta: atlantski sled Clupea harengus	HER
WHL	1,00
GUT	1,12
GUH	1,19

Vrsta: oslič Merluccius merluccius	HKE
WHL	1,00
GUT	1,11
GUH	1,40

Vrsta: bela repata tabinja

Urophycis tenuis

HKW

WHL

1,00

Vrsta: šuri

Trachurus spp.

JAX

WHL

1,00

GUT

1,08

Vrsta: antarktični kril

Euphausia superba

KRI

WHL

1,00

Vrsta: rdeči jezik

Microstomus kitt

LEM

WHL

1,00

GUT

1,05

Vrsta: krilati rombi Lepidorhombus spp.	LEZ
WHL	1,00
GUT	1,06
FIL	2,50

Vrsta: enoroga ledna krokodilka

Channichthys rhinoceratus

LIC

WHL

1,00

Vrsta: leng Molva molva	LIN
WHL	1,00
GUT	1,14
GUH	1,32
FIL	2,64

Vrsta: skuša

Scomber scombrus

MAC

WHL

1,00

GUT

1,09

Vrsta: škamp

Nephrops norvegicus

NEP

WHL

1,00

TAL

3,00

Vrsta: topoglava nototenija

Notothenia gibberifrons

NOG

WHL

1,00

Vrsta: norveški molič

Trisopterus esmarki

NOP

WHL

1,00

Vrsta: kraljevska nototenija

Notothenia rossii

NOR

WHL

1,00

Vrsta: oranžna sluzoglavka

Hoplostethus atlanticus

ORY

WHL

1,00

Vrsta: snežni morski pajek

Chionoecetes spp.

PCR

WHL

1,00

Vrsta: bela kozica

Penaeus spp.

PEN

WHL

1,00

Vrsta: morska plošča Pleuronectes platessa	PLE
WHL	1,00
GUT	1,05
GUH	1,39
FIL	2,40

Vrsta: saj

Pollachius virens

POK

WHL

1,00

GUT

1,19

Vrsta: polak

Pollachius pollachius

POL

WHL

1,00

GUT

1,17

Vrsta: severna kozica

Pandalus borealis

PRA

WHL

1,00

Vrsta: rdeči okuni

Sebastes spp.

RED

WHL

1,00

GUT

1,19

Vrsta: čebulastooki repak

Macrourus berglax

RHG

WHL

1,00

Vrsta: okroglonosi repak Coryphaenoides rupestris	RNG
WHL	1,00
GUT	1,11
GUH	1,92
GHT	3,20

Vrsta: prave peščenke

Ammodytes spp.

SAN

WHL

1,00

Vrsta: okati ribon

Pagellus bogaraveo

SBR

WHL

1,00

GUT

1,11

Vrsta: Deania histricosa

Deania histricosa

SDH

WHL

1,00

Vrsta: Deania profundorum

Deania profundorum

SDU

WHL

1,00

Vrsta: krokodilja ledna riba

Pseudochaenichthys georgianus

SGI

WHL

1,00

Vrsta: morski list

Solea solea

SOL

WHL

1,00

GUT

1,04

Vrsta: papalina

Sprattus sprattus

SPR

WHL

1,00

Vrsta: severni kratkoplavuti ligenj

Illex illecebrosus

SQI

WHL

1,00

Vrsta: ligenj

Martialia hyadesi

SQS

WHL

1,00

Vrsta: raže Rajidae	SRX
WHL	1,00
GUT	1,13
WNG	2,09

Vrsta: mečarica Xiphias gladius	SWO
WHL	1,00
GUT	1,11
GUH	1,31

Vrsta: patagonska zobata riba

Dissostichus eleginoides

TOP

WHL

1,00

Vrsta: romb

Psetta maxima

TUR

WHL

1,00

GUT

1,09

Vrsta: morski menek

Brosme brosme

USK

WHL

1,00

GUT

1,14

Vrsta: sinji mol

Micromesistius poutassou

WHB

WHL

1,00

GUT

1,15

Vrsta: mol

Merlangius merlangus

WHG

WHL

1,00

GUT

1,18

Vrsta: bela jadrovnica

Tetrapturus albidus

WHM

WHL

1,00

Vrsta: sivi jezik

Glyptocephalus cynoglossus

WIT

WHL

1,00

GUT

1,06

Vrsta: rumenorepa limanda

Limanda ferruginea

YEL

WHL

1,00

PRILOGA III

PRETVORBENI FAKTORJI SKUPNOSTI ZA SVEŽE SLANE RIBE

Vrsta: leng

Molva molva

LIN

SGT

2,80

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/86

SKLEP SVETA

z dne 11. maja 2009

o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

(2009/388/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in zlasti člena 4 Uredbe (1),

ob upoštevanju predloga za imenovanje, ki ga je podala LATVIJSKA vlada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s sklepom z dne 18. septembra 2006 (2) imenoval člane upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za obdobje od 18. septembra 2006 do 17. septembra 2009.

(2)	Po odstopu Gunarsa KRUSTSA se je sprostilo mesto člana upravnega odbora Centra v skupini vladnih predstavnikov.

(3)	Latvijski član upravnega odbora Centra bi moral biti imenovan za preostanek mandata, ki se izteče 17. septembra 2009 –

SKLENIL:

Edini člen

Za člana upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja se za preostanek mandata, tj. do 17. septembra 2009, imenuje:

PREDSTAVNIK VLADE

LATVIJE

Jānis GAIGALS.

V Bruslju, 11. maja 2009

Za Svet

Predsednica

M. KOPICOVÁ

(1) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.

(2) UL C 240, 5.10.2006, str. 1.

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/87

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 16. julija 2008

o državni pomoči C 25/2000 (ex N 149/99) Italije za jeklarsko podjetje Lucchini Siderurgica S.p.A.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3515)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/389/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 88(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Komisija je 21. decembra 2000 sprejela končno odločbo v zadevi C 25/2000 – Lucchini (ex N 145/99) o pomoči za varstvo okolja, ki jo je Italija želela nameniti jeklarski družbi Lucchini SpA („Lucchini“) (2).

(2)

Upravičenka se je pritožila na odločbo pri Sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 19. septembra 2006 razglasilo za nično odločbo Komisije o nezdružljivosti pomoči v višini 2,7 milijarde ITL (1,369 milijona EUR), odobrene za naložbe v koksarno ter pomoči v višini 1,38 milijard ITL (713 550 EUR), odobrene za naložbe v sistem dovajanja in odvajanja vode. Potrjena pa je bila odločba Komisije v delu, ki se nanaša na jeklarno, plavž ter napravo za odsesavanje dimnih plinov (3).

(3)

Z dopisom z dne 9. avgusta 2007 je Komisija poslala Italiji zahtevo po informacijah, na katero je ta odgovorila z dopisom z dne 5. septembra 2007. Več informacij je bilo zbranih 10. septembra 2007 med ogledom (4) proizvodnega obrata v Piombinu v Toskani. Na zadnjo zahtevo po informacijah z dne 3. oktobra 2007 je Italija odgovorila z dopisom z dne 7. novembra 2007.

2. OPIS

2.1 Podjetje in zadevni obrati

(4)	Jeklarna Lucchini se nahaja v kraju Piombino v Toskani (Italija), na obalah Sredozemskega morja. Zaradi njene lege v naseljenem območju, le nekaj sto metrov od kopališkega in ribolovnega območja, jo je prebivalstvo pripravljeno sprejeti le, če se njen vpliv na okolje ustrezno nadzoruje.

(5)

V koksarni poteka destilacija premoga pri temperaturah med 1 240 °C in 1 250 °C, pri čemer pridobijo koks, ki ga nato uporabljajo za proizvodnjo litega železa. Sistem koksarniških peči sestavlja cela vrsta ozkih, visokih in globokih peči, ki so nameščene ena poleg druge. Peči ločuje sežigalna komora iz opeke, v kateri zgoreva plin za segrevanje peči. Premog nalagajo v peči skozi odprtine na zgornji strani. Za praznjenje koksarniških peči je treba odpreti vratca z obeh strani, koks pa izpraznijo s posebnim strojem.

(6)	Postopek koksanja traja približno 24 ur. Morebitna pospešitev postopka pred ali med proizvodnjo koksa ne povzroči splošne pospešitve proizvodnje ter ne poveča količine proizvedenega koksa na enoto časa.

(7)

Koksarniška baterija, ki je predmet priglašenih naložb, je bila zgrajena leta 1971. V tistem času je imela družba Lucchini Piombino tri koksarniške baterije, sestavljene iz 27, 43 in 45 peči. Novembra 1992 je proizvodnja koksa potekala neprekinjeno, v pričakovanju odločitve uprave glede nadaljnje proizvodnje koksa znotraj obrata. Marca 1993 je bila sprejeta odločitev, da nadaljujejo s proizvodnjo koksa in koksarniške baterije so ponovno pognali.

(8)	Med nekajmesečno prekinitvijo so koksarniške peči temeljito izpraznili in počasi ohladili do temperature med 900 in 950 °C. Italija je pojasnila, da se kljub pozornemu nadzoru prekinitve proizvodnje ni mogoče izogniti poškodbam naprav.

(9)

Leta 1996 je bila sprejeta odločitev o posodobitvi koksarne. Glede zadevne baterije, ki je bila dokaj dobre kakovosti in še kar dobro ohranjena, je bila sprejeta odločitev, da bo z ustrezno posodobitvijo lahko delovala še naslednjih 10 let. Z naložbami so začeli leta 1998. Drugi dve bateriji so zaprli in zanje odredili uničenje.

(10)	Zadevni sistem je sistem zaprtega kroga, v katerem se voda uporablja za posredno ohlajanje raznih naprav v obratu. Voda ne pride v neposredni stik z napravami in tako njena kemična struktura ostane nespremenjena.

(11)

Voda prihaja iz posebnega vira (na primer iz morja ali podtalnice), kamor po uporabi tudi odteka. Za obrat Lucchini je Sredozemsko morje pomemben vir vode za hlajenje. Vodo črpajo iz morja in jo uporabljajo za hlajenje naprav, nato pa odteka nazaj v morje z nekoliko višjo temperaturo. Slednje je težava za morsko rastlinstvo in živalstvo, čeprav je temperatura nižja od 35 °C, kar je zgornja dovoljena meja.

2.2 Ukrepi pomoči

(12)	Večina ukrepov, ki so predmet presoje se nanaša na različne proizvodne faze koksarne. Posamezni ukrepi so podrobneje opisani v oceni, ki sledi. Skupni znesek naložb je bil 38,45 milijarde ITL (kar znaša približno 19,2 milijona EUR).

(13)

Z naložbami v sistem za dovajanje in odvajanje vode so želeli del morske vode nadomestiti z vodo iz komunalne čistilne naprave. Čeprav poseg ni vplival na zvišanje temperature vode, se je znatno zmanjšala količina segrete vode, ki je odtekala v morje. Naložba v sistem za dovajanje in odvajanje vode je znašala 19,7 milijarde ITL (kar je približno 9,85 milijona EUR).

3. SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

(14)	Sodišče prve stopnje je v bistvu ugotovilo, da je bila odločba Komisije nezadostno obrazložena v zvezi z deli, ki so bili razglašeni za nične (5).

(15)

Sodišče prve stopnje je potrdilo, da so posebni pogoji glede okoljevarstvene pomoči jeklarski panogi določeni v Prilogi k šestim Pravilom o pomoči jeklarstvu (6) in v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: Smernice) (7), ki so veljale tedaj (8). Natančneje, določbe, ki se nanašajo na dani primer so bile navedene v točkah 3.2.1 in 3.2.3.B Smernic, ki so bile opredeljene in prilagojene področju jeklarske panoge ESPJ v drugem delu Priloge k Pravilom.

(16)

Kot je navedeno v točki 3.2.1 Smernic, „[…] pomoči, ki naj bi domnevno služile okoljskim namenom, v resnici pa na splošno podpirajo naložbe, so izključene iz teh smernic […]“. V tej točki je poudarjeno načelo, izraženo v Prilogi k Pravilom, po katerem za vse državne pomoči za varstvo okolja Komisija po potrebi naloži stroge pogoje in omejitve, da bi preprečila prikrite pomoči za splošne naložbe v nove obrate in opremo. V takih primerih se presoja začne s preverjanjem dejstva, da zadevni ukrep ne bi bil izveden „v vsakem primeru“. Če država članica vendar uspe dokazati, da je ukrep namenjen varstvu okolja, je Sodišče prve stopnje odredilo, da pozitivni učinek na proizvodnjo še ne pomeni, da ukrep ni upravičen do pomoči. V teh primerih je treba enostavno odšteti morebitno ekonomsko korist pri proizvodnji (9).

(17)

Kar zadeva dopustnost, je v pravilih o pomoči jeklarski panogi opredeljeno, da se naložbe izvedejo „v vsakem primeru“ ali „zaradi gospodarskih razlogov ali upoštevajoč starost naprave ali obstoječe opreme […] Za pridobitev pomoči za nove naložbe mora imeti naprava ali oprema dovolj dolgo preostalo življenjsko dobo (najmanj 25 %)“ (10). V zadevnem primeru je Sodišče opozorilo, da Komisija ni zadostno obrazložila odločitve o neupoštevanju izvedenskega mnenja, ki ga je predložila Italija, na podlagi katerega naj bi bila preostala življenjska doba zadevnih naprav vsaj še 25 % (11). Po drugi strani pa je Sodišče prve stopnje potrdilo, da bi bile naložbe zaradi tehničnih/proizvodnih razlogov izvedene „v vsakem primeru“ (12).

(18)

Komisija in Sodišče prve stopnje sta ugotovila, da so pred izvedbo naložb v obratu Lucchini iz Piombina upoštevali obvezne standarde. Točka 3.2.3.B smernic, ki jo je mogoče uporabljati, se nanaša na primere neposredne pomoči za spodbujanje „doseganja višje ravni varstva okolja od tiste, ki je določena z veljavnimi predpisi“. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so naložbe v koksarno omogočale „doseganje višjih standardov“ na področju varstva okolja: oba ločeno priglašena projekta bi morala biti predložena kot enotni projekt (13). Komisija ni ustrezno utemeljila razlogov za neupoštevanje pojasnil, ki jih je predložila Italija.

(19)

Pogoj za uporabo te določbe je, da investitor dokaže, „da je sprejel jasno odločitev za izbiro višjih okoljskih standardov, kar pomeni, da bi bila za zadostitev okoljskih zahtev mogoča stroškovno ugodnejša rešitev.“ (14). Sodišče prve stopnje je sklenilo, da na podlagi dokumentacije in dokaznih gradiv, ki jih je predložila Italija, Komisija ni dokazala, da stare naprave za varstvo okolja niso delovale (15).

4. OCENA

(20)	Subvencije, ki jih je Italija namenila za podporo naložb jeklarni, so javna sredstva, ki družbi Lucchini dajejo selektivno prednost in bi lahko izkrivile konkurenco ter slabo vplivale na izmenjavo med državami članicami. Zato so to državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(21)	Komisija se opravila nove presoje obeh skupin naložb in analizirala vsak ukrep posebej, pri čemer je ugotavljala zlasti, ali bi bile izvedene v vsakem primeru, bodisi zaradi ekonomske koristi ali zaradi starosti zadevnih naprav.

4.1 Koksarna

4.1.1 Okoljevarstvene skrbi v zvezi s koksarno

(22)

Kot temeljni dokument pri klasifikaciji naložb v koksarno je Komisija uporabljala referenčni dokument Komisije o najboljših razpoložljivih tehnoloških postopkih (Best available techniques, BAT) za proizvodnjo železa in jekla iz decembra 2001 (16). Na podlagi tega dokumenta pri koksarniških pečeh pomenijo še posebej resno težavo izpusti v zrak. Mnogo izpustov uhaja iz različnih virov, skozi pokrove, vrata peči, okence za poravnavo ali odvodne cevi ali se proizvajajo med različnimi operacijami, kot je polnjenje premoga, razkladanje iz peči ali hlajenje koksa. Poleg tega so v bližini naprave za odsesavanje dimnih plinov iz koksarne. Glavni vir izpustov so dimni plini iz sistema zgorevanja. Posledično se večina tehnoloških postopkov, ki jih je treba upoštevati pri določitvi BAT, nanaša na zmanjšanje izpustov v zrak na najnižjo možno mero. Ključnega pomena sta pravilno in nepretrgano delovanje ter vzdrževanje koksarniških peči. Poleg tega je za zmanjšanje izpustov SO2 na najmanjšo možno mero ključnega pomena razžveplanje dimnih plinov, ki prihajajo iz peči, ne le iz koksarniških peči, temveč tudi iz drugih naprav, v katerih iz teh peči proizvedeni plin uporabljajo kot gorivo.

4.1.2 Dopustni ukrepi

(23)

Pri presoji je Komisija ugotovila, da je Italija glede naložb v skupnem znesku 29,93 milijarde ITL dokazala, da so bili njeni okoljevarstveni nameni pristni. Po mnenju Komisije je za te ukrepe Italija dokazala, da je bila sprejeta jasna odločitev za višje okoljske standarde. Za vsak del obrata, ki je bil predmet naložb, preostala življenjska doba ni bila krajša od 25 %. Ta trditev Italije se je potrdila med presojo Komisije. Poleg tega se domneva, da ni bilo drugih stroškovno ugodnejših možnosti razen uporabe starih naprav, saj so naložbe, opisane v nadaljevanju izključno, okoljevarstveni ukrepi.

(24)	Ti ukrepi so natančneje opisani v točkah, ki sledijo.

(25)

Družba Lucchini je načrtovala naložbo v višini 3 milijard ITL (kar je približno 1,5 milijona EUR) za nov transportni trak. Nepokrit transportni trak za prevoz premoga iz pristanišča do koksarne je bil znaten vir onesnaževanja s prašnimi delci. Družba Lucchini se je zato odločila za zamenjavo z novim ekološkim transportnim trakom, nameščenim znotraj cevaste strukture.

(26)	Naslednji ukrep družbe Lucchini za zmanjšanje onesnaževanja s prašnimi delci je bila namestitev naprave za vlaženje zraka. Znesek naložbe je bil 269 milijonov ITL (kar je približno 135 000 EUR).

(27)	Zaradi vlaženja se premog prične sprijemati in doseže tolikšno trdnost, da ovira polnjenje peči. Da bi se temu izognili, so namestili naprave za prezračevanje v silosih za premog. Znesek te naložbe je bil 295 milijonov ITL (kar je približno 150 000 EUR).

(28)	Ti ukrepi ne vplivajo na obratovanje koksarne, ali na splošno jeklarne.

(29)	Družba Lucchini je načrtovala naložbo v skupnem znesku 14,3 milijarde ITL (kar je približno 5,9 milijona EUR) za ukrepe zmanjšanja onesnažujočih izpustov plina med polnjenjem peči.

(30)

Peči so polnili s posebnimi napravami za polnjenje, nameščenimi vzdolž zgornjega dela koksarniške baterije. Premog je bil prenesen iz silosa v stroj za polnjenje, ki ga je bilo v tej fazi treba namestiti pod silosom. Stroj za polnjenje je prevažal mešanico premoga po tiru na zgornjem delu baterije ter jo nato preložil v peč skozi posebne odprtine v zgornjem delu vsake peči.

(31)

Pred izvedbo te naložbe so premog nalagali v peči brez dodatne zaščite, kar je povzročalo znatne izpuste plina. Namen te naložbe je bil popolni spoj med nasipalniki strojev za polnjenje in zgornjim delom peči, da bi polnjenje potekalo brez onesnažujočih izpustov. Ta naložba je bila razdeljena na tri dele: 1) zamenjava strojev za polnjenje v znesku 5 milijard ITL (kar je približno 2,5 milijona EUR); 2) zamenjava odprtin za polnjenje in poravnava v zgornjem delu peči (oziroma popolna predelava zgornjega dela peči) v znesku 7,7 milijarde ITL (kar je približno 3,3 milijona EUR); 3) zamenjava tirnic v znesku 1,5 milijarde ITL (kar je približno 750 000 EUR).

(32)

Komisija je preverila zlasti upravičenost zneskov za prva dva ukrepa. Zamenjava strojev za polnjenje peči je bila potrebna, ker so novi kakovostnejši nasipalniki višji od prejšnjih enostavnejših. Če bi jih namestili pod sedanjimi stroji za polnjenje, bi bili previsoki za prostor pod silosi s premogom. Kar se tiče zamenjave zgornjega dela peči, je višina naložbe odvisna od izbire posebnega materiala, obstojnega pri visokih temperaturah.

(33)	Ukrepi ne vplivajo na raven proizvodnje.

(34)

Da bi zmanjšali onesnažujoče izpuste skozi vratca peči na najnižjo stopnjo, so bili opravljeni posegi v skupnem znesku 5 milijard ITL (kar je približno 2,13 milijona EUR). Stara vratca niso neprodušno tesnila, kar je dopuščalo uhajanje plinov. Zapiranje je bilo dodatno oteženo, ker so pri vsakem polnjenju nastajali nanosi katrana na vratih in okvirjih. Zadostna izboljšava enostavnih in trdnih vratc ni bila mogoča, zato je bilo treba zamenjati vseh 54 vratc peči, kar je znašalo 2,5 milijarde ITL (približno 1,12 milijona EUR).

(35)

Po drugi strani je bilo treba vratca in njihove okvirje redno čistiti, da bi odstranili sledi katrana s primesmi drugih nevarnih snovi, kot sta fosfor in žveplo. Običajno so čiščenje opravljali ročno, enkrat na teden. Avtomatizacija čiščenja, ki je znašala 2,1 milijarde ITL (kar je približno 1 milijon EUR), je družbi Lucchini omogočila sprotno čiščenje po vsakem polnjenju, torej vsak dan in ne le enkrat tedensko. To je omogočilo dodatno zmanjšanje onesnaženja in izboljšano zapiranje vrat koksarniških peči.

(36)

Končno, če upoštevamo, da so bila nova vrata za 1,5 tone težja od starih, je za delavce jeklarne postalo upravljanje vrat s starim verižnim sistemom prenevarno. S tem namenom je bila nameščena še ena naprava, ki je povečala varnost delavcev, njena cena pa je bila okoli 356 milijonov ITL (kar znaša približno 175 000 EUR). Sam ukrep ni bil namenjen varstvu okolja, ker pa je postal potreben zaradi namestitve novih vrat, Komisija ugotavlja, da je naložba v to napravo postala nujna zaradi uporabe okoljevarstvenega ukrepa in zato lahko oba ukrepa obravnavamo v istem paketu.

(37)	Ukrepi ne vplivajo na proizvodnjo kot celoto.

(38)

Družba Lucchini je 1 milijardo ITL (kar znaša približno 500 000 EUR) vložila v predelavo naprave za odstranjevanje plinov iz peči. Nova naprava je bila namenjena uravnavanju hitrosti sistema za odstranjevanje plinov. Tlak v ceveh je spremenljiv in ko preveč naraste, se ventili odprejo ter v zrak izpustijo potrebno količino plinov. Ta naložba je bila namenjena uravnavanju pretoka plinov ter posledično manj pogostemu odpiranju ventilov.

(39)

Poleg tega so bili glavni zbiralni vod, odvodne cevi in cevi za spajanje na napravo za vsesavanje v celoti zamenjani v okviru naložbenega načrta v vrednosti 1,5 milijarde ITL (kar znaša približno 750 000 EUR). Stari sistem je deloval na paro in prihajalo je do uhajanja iz spojnih cevi in posledično do izpustov plinov, odvodne cevi pa niso imele hidravličnih ventilov. Novi sistem je deloval na podlagi ohlajanja z amonijakom pod visokim pritiskom, ki poleg ohlajanja zagotavlja zmanjšanje onesnaževal, prisotnih v plinih.

(40)

V okviru neke druge naložbe je bila predelana naprava za obdelavo plinov. Dejansko so bile zamenjane vse linije za napajanje, nameščena je bila nova naprava za odstranjevanje naftalina ter računalniško podprt sistem nadzora naprave za prečiščevanje plinov. Znesek naložbe je bil 1,5 milijarde ITL (kar je približno 750 000 EUR).

(41)	Sistem elektrostatičnih filtrov za filtracijo hlapljivih delov plina je bil v celoti spremenjen, da bi mu povečali zmogljivost filtriranja katrana. Predvideni znesek naložbe je bil 1,5 milijarde ITL (kar je približno 750 000 EUR).

(42)

Katran, ki se izloča med koksanjem, se ohranja pri temperaturi 70 °C. Iz vročega katrana se izločajo kancerogeni plini. Družba Lucchini je načrtovala naložbo v znesku 1,427 milijarde ITL (kar je približno 0,7 milijona EUR) za napravo za zbiranje in sežiganje kancerogenih izpustov plina. Naložba ne vpliva na raven proizvodnje.

(43)	Kar zadeva naložbe v sistem za prečiščevanje plinov, količina in vrednost izločenih in prodanih kemičnih spojin počasi narašča. Nasprotno pa stalni nadzor, ki ga potrebuje nova naprava, pomeni veliko višje stroške. Torej ni opaziti splošnih koristi za proizvodnjo, ki bi jih bilo treba odšteti.

(44)	Za nadzor izpustov SO2 v zrak je bilo treba namestiti napravo za merjenje teh izpustov. Naložba je bila izvedena izključno iz okoljevarstvenih razlogov in je znašala 138 milijonov ITL (kar je približno 70 000 EUR). Ukrep ni vplival na proizvodnjo.

4.1.3 Ukrepi, ki bi bili izvedeni v vsakem primeru

(45)	Glede ukrepov, ki so opisani v nadaljevanju je Komisija ugotovila, da bi bili opravljeni v vsakem primeru in zato niso dopustni kot pomoči za varstvo okolja. Omenjene naložbe v višini 8,52 milijarde ITL zato ne morejo biti odobrene kot okoljevarstvene, saj nimajo nikakršnega spodbujevalnega učinka.

(46)

Družba Lucchini se je odločila za naložbo v višini 4,241 milijarde ITL (kar znaša približno 2,1 milijona EUR) za popravilo notranjosti peči, z zatesnitvijo ali delno oziroma popolno zamenjavo opek. Po mnenju Komisije je bila naložba izvedena zaradi proizvodnih koristi. Na prvem mestu Komisija ugovarja, da koksarniška baterija ni del „okoljevarstvene opreme“, ampak je jedro obrata.

(47)	Na drugem mestu popravilo z zatesnitvijo opek sodi med običajna vzdrževalna dela na koksarniški bateriji.

(48)

Poleg tega je Italija Komisijo obvestila, da je prekinitev del na bateriji v obdobju 1992–1993 pospešila propadanje naprave in skrajšala njeno življenjsko dobo. Ko se je leta 1999 odločila za preureditev baterije, je družba nameravala zagotoviti njeno delovanje vsaj še naslednjih 10 let. Če se je pokazala potreba po zamenjavi opek namesto njihove zatesnitve, lahko domnevamo, da je propadanje sten zelo napredovalo. Ker so bile stene komor peči v slabem stanju, je obstajala nevarnost, da bi se na primer upognile proti notranjosti in stroj za praznjenje peči ne bi mogel skozi, da bi potisnil koks iz peči. V tem primeru peči ne bi več mogli uporabljati. Deformacija bi ogrozila tudi stabilnost zgornjega dela peči.

(49)	Italija je trdila, da je bil namen posegov na opekah okoljevarstvene narave. Če bi plin prehajal iz peči v sežigalno komoro, bi se spremenila sestava plina za kurjenje in iz dimnikov bi se dvigal črn dim.

(50)

Komisija sprejema pojasnila Italije o nujnosti neprepustne zapore med pečjo in sežigalno komoro, vendar meni, da ta pojasnila ne dokazujejo, da se je investitor jasno odločil za izbiro višjih okoljevarstvenih standardov. Komisija nasprotno meni, da bi bile naložbe uresničene v vsakem primeru zaradi zgoraj navedenih razlogov. Z dopisom z dne 3. oktobra 2007 je imela Italija možnost ugovora na pripombe Komisije, vendar tega ni storila. Komisija zato meni, da bi bili posegi na opekah na stenah peči opravljeni v vsakem primeru iz gospodarskih razlogov, oziroma, da bi zagotovili nadaljevanje proizvodnje koksa v obratu.

(51)

Tudi če drži, da prekinitve toka slabo vplivajo na okolje, Komisija meni, da je bila namestitev rezervnega generatorja izvedena predvsem iz razlogov, ki se nanašajo na proizvodnjo. Prekinitve toka imajo negativne učinke na proizvodnjo, zaradi česar bi bil rezervni generator nameščen v vsakem primeru. Znesek naložbe je bil 1,8 milijarde ITL (kar je približno 0,9 milijona EUR).

(52)

Družba Lucchini je potrošila 220 milijonov ITL (kar je približno 110 000 EUR) za nakup novih filtrov za filtriranje pare, ki nastaja med hlajenjem koksa iz peči. Po mnenju Komisije bi bili ti filtri zamenjani v vsakem primeru, saj so dosegli konec predvidene življenjske dobe (20 let), kar je Italija potrdila med ogledom na kraju samem.

(53)

Poravnava premoga v peči ima pozitiven vpliv na okolje. Zadevna naložba pa se je nanašala le na preprosto avtomatizacijo postopka, ki so ga prej opravljali ročno. Taka avtomatizacija nima praktično nikakršnega vpliva na onesnažujoče izpuste. Ukrep bi bil opravljen v vsakem primeru iz gospodarskih razlogov. Priglašeni znesek naložbe je bil 1,5 milijarde ITL (kar je približno 750 000 EUR).

(54)

Cev, po kateri plin potuje proti sežigalni komori za zagrevanje peči je puščala, zaradi česar je prihajalo do izpustov plina v zrak. Cev bi morali zamenjati v vsakem primeru, saj je plin visoko eksploziven in so izpusti pomenili resno tveganje za delavce. Znesek naložbe je bil 761 milijonov ITL (kar je približno 380 000 EUR).

4.2 Sistem za dovajanje in odvajanje vode

(55)	Pred izvedbo naložbe je bil sistem za dovajanje in odvajanje vode v skladu z zavezujočimi standardi.

(56)

Količina zajete morske vode, ki se je potem stekala nazaj v morje, je pred naložbo obsegala 36 800 000 m3, zdaj pa obsega 26 000 000 m3. Naložba je bila v glavnem namenjena gradnji cevi za povezavo s komunalno čistilno napravo in zamenjavi sistema cevi, da bi se zmanjšala količina uporabljene vode. Komisija meni, da ima ta ukrep pristen okoljevarstveni namen.

(57)

Naložba je omogočila zmanjšanje stroškov črpanja za 206 712 EUR letno. Voda iz čistilne naprave pa se ne dobavlja zastonj, ampak stane 0,15 EUR na m3, tako da dodatni stroški znašajo 226 200 EUR. Tako družba Lucchini za novi sistem plačuje 19 448 EUR več kot za prejšnjega. Vendar pa ni opaziti splošnih koristi za proizvodnjo, ki bi jih bilo treba odšteti.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

(58)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da imajo naložbe v koksarno v višini 29,93 milijarde ITL (kar je 72 % vseh naložb) pristen okoljevarstveni namen in so zato dopustne v skladu s Smernicami o državnih pomočeh za varstvo okolja iz leta 1994, ki so bile tedaj veljavne (glej uvodno izjavo 15) (17). Gospodarskih koristi za proizvodnjo ni. Italija je priglasila pomoč v višini 7 %. Navedeni znesek pomoči v višini 2,095 milijarde ITL (kar je 1 081 977,20 EUR) je torej združljiv.

(59)

Glede preostalih naložb v koksarno v znesku 8,52 milijarde ITL (kar je približno 4,3 milijona EUR) je Komisija ugotovila, da bi bile izvedene v vsakem primeru iz gospodarskih razlogov ali zaradi življenjske dobe naprav. Glede na to, da deželne pomoči za naložbe v jeklarski panogi niso dovoljene, pomoč v višini 0,596 milijarde ITL (kar je 307 808,31 EUR) ni združljiva s skupnim trgom.

(60)	Glede sistema za dovajanje in odvajanje vode lahko rečemo, da je ukrep v celoti in pristno namenjen varovanju okolja. Ker ni nikakršnih koristi za proizvodnjo, se celoten znesek pomoči v višini 1,379 milijarde ITL (712 184,06 EUR) lahko odobri (7 % pomoči) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo želi Italija nameniti jeklarskemu podjetju Lucchini Siderurgica S.p.A v višini 1 081 977,20 EUR (2 095 milijard ITL) za naložbe v koksarno z namenom varovanja okolja in v višini 712 184,06 EUR (1 379 milijard ITL) za naložbe v sistem za dovajanje in odvajanje vode z namenom varovanja okolja, je združljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Državna pomoč, ki jo želi Italija nameniti jeklarskemu podjetju Lucchini Siderurgica S.p.A v višini 307 808,31 EUR (0,569 milijarde ITL) za drugačne naložbe v koksarno od tistih iz člena 1, ni združljiva s skupnim trgom.

Omenjene pomoči zato ni mogoče izplačati.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju, 16. julija 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 248, 23.10.2007, str. 25.

(2) UL L 163, 20.6.2001, str. 24.

(3) Zadeva T-166/01, Lucchini proti Komisiji, Zodl. 2006, str. II-2875.

(4) Ogled na kraju proizvodnje sta opravila dva funkcionarja Generalnega direktorata za konkurenco in strokovnjak za jeklarstvo Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo.

(5) Točka 112 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(6) Odločba Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (UL L 338/1996, str. 42).

(7) UL C 72, 10.3.1994, str. 3.

(8) Točka 59 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(9) Točka 92 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(10) Prav tam.

(11) Točka 103 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(12) Na primer, Sodišče prve stopnje je potrdilo odločbo Komisije o naložbah v plavž. Komisija je ugotovila, da so zaradi posodobitve plavža dotedanje naprave za varstvo okolja postale tako neuporabne, da bi jih morali zamenjati v vsakem primeru zaradi same proizvodnje.

(13) Točka 107 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(14) Priloga k Pravilom o pomoči jeklarstvu, drugi del, odstavek (a): V primeru podjetij, ki nameravajo zavezujoče okoljske standarde znatno preseči, mora investitor poleg izpolnitve meril pod črko (b)(ii) dokazati, da se je jasno odločil za višje okoljske standarde, ki terjajo dodatne naložbe, kar pomeni, da bi bila za zadostitev okoljskih zahtev mogoča stroškovno ugodnejša rešitev. Vsekakor velja višja raven pomoči [30 % v primerjavi s 15 %, kolikor je bilo v tistem času mogoče dodeliti za doseganje zavezujočih standardov] le za dodatno doseženo raven varstva okolja.

(15) Točka 104 in naslednje v obrazložitvi sodbe Sodišča prve stopnje.

(16) http://www.envir.ee/ippc/docs/iron%20and%20steel.doc

(17) To ne vpliva na vprašanje, ali bodo izboljšali najboljše razpoložljive tehnološke postopke, kot je predvideno v veljavnih Smernicah o državni pomoči za varstvo okolja (glej UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/94

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. maja 2009

o spremembah Smernice ECB/2007/2 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2)

(ECB/2009/9)

(2009/390/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti prve in četrte alinee njenega člena 105(2),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti njegovih člena 3.1 ter členov 17, 18 in 22,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet Evropske centralne banke (ECB) je sprejel Smernico ECB/2007/2 z dne 26. aprila 2007 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (1), ki ureja sistem TARGET2, za katerega je značilna enotna tehnična platforma, imenovana enotna skupna platforma (ESP).

(2)

Smernico ECB/2007/2 je treba spremeniti: (a) zaradi nove verzije ESP in potrebe po opredelitvi novo uvedene medsistemske poravnave; in (b) da bi se dostop do sistema TARGET2 dovolil kreditnim institucijam v javni lasti, ki so, glede na svojo specifično institucionalno naravo po pravu Skupnosti, predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih nacionalnih organov –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Priloge II, III in IV k Smernici ECB/2007/2 se spremenijo v skladu s prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek veljavnosti

1. Ta smernica začne veljati 8. maja 2009.

2. Člen 1 se uporablja od 11. maja 2009.

Člen 3

Naslovniki in izvedbeni ukrepi

1. Ta smernica velja za vse centralne banke Eurosistema.

2. Nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro, pošljejo ECB do 11. maja 2009 ukrepe, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

V Frankfurtu na Majni, 7. maja 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 237, 8.9.2007, str. 1.

PRILOGA

Priloga II k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

Opredelitev „kreditna institucija“ v členu 1 se nadomesti z naslednjim:

„—

‚kreditna institucija‘ (credit institution) pomeni bodisi — (a) kreditno institucijo v smislu [vstaviti določbe nacionalnega prava, ki prenašajo člen 4(1)(a) in po potrebi člen 2 Bančne direktive], ki je pod nadzorom pristojnega organa; ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 101(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega organa.“

Priloga III k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

Opredelitev „kreditna institucija“ na seznamu opredelitev te priloge se nadomesti z naslednjim:

„—

‚kreditna institucija‘ pomeni bodisi: (a) kreditno institucijo v smislu členov 2 in 4(1)(a) Bančne direktive, kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je pod nadzorom pristojnega organa; ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 101(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega organa.“

Priloga IV k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

V odstavku 1 se dodata naslednji opredelitvi:

„—	‚medsistemska poravnava‘ pomeni poravnavo navodil za obremenitev v realnem času, s katero se plačila izvršijo s poravnalne banke enega podsistema, ki uporablja postopek poravnave 6, na poravnalno banko drugega podsistema, ki uporablja postopek poravnave 6,

—	‚modul (upravljanja) statičnih podatkov‘ (Static Data (Management) Module) pomeni modul ESP, v katerem se zbirajo in evidentirajo statični podatki.“

Doda se naslednji odstavek 3(7):

„7.

ASCB morajo zagotoviti, da podsistemi, s katerimi imajo dvostranske dogovore, sporočijo ime in BIC podsistema, s katerim nameravajo izvrševati medsistemsko poravnavo, ter datum, s katerim naj bi se medsistemska poravnava z določenim podsistemom začela ali prenehala. Te informacije se evidentirajo v modulu (upravljanja) statičnih podatkov.“

Odstavek 4(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.

Plačilno navodilo šteje za sprejeto, če:

(a)	je plačilno navodilo v skladu s pravili, ki jih vzpostavi izvajalec omrežnih storitev;

(b)	je plačilno navodilo v skladu s pravili formatiranja in pogoji komponente sistema TARGET2 ASCB;

(c)	je poravnalna banka na seznamu poravnalnih bank, navedenem v odstavku 3(1);

(d)	je v primeru medsistemske poravnave zadevni podsistem na seznamu podsistemov, s katerimi se lahko izvršuje medsistemska poravnava;

(e)	je bilo v primeru začasne izključitve poravnalne banke iz sistema TARGET2 pridobljeno izrecno soglasje SCB začasno izključene poravnalne banke.“

Odstavek 6(1)(f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	postopek poravnave 6 (namenska likvidnost in medsistemska poravnava).“

Odstavek 8(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Kadar ASCB ponuja postopek poravnave 6 za povezane modele, morajo SCB v svojih komponentah sistema TARGET2 za poravnalne banke odpreti enega ali več podračunov, ki se uporabljajo za namenjanje likvidnosti ali, če je to potrebno, za medsistemsko poravnavo. Podračuni se identificirajo z BIC PM računa, s katerim so povezani, v kombinaciji s številko računa, ki je specifična za zadevni podračun. Številka računa je sestavljena iz kode države in do 32 znakov (odvisno od ustrezne nacionalne strukture bančnih računov).“

Odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:

„14. Postopek poravnave 6 - namenska likvidnost in medsistemska poravnava

Postopek poravnave 6 se lahko uporabi tako za povezani kot za integrirani model, kakor je opisano v pododstavkih 4 do 13 oziroma 14 do 18 spodaj. V primeru integriranega modela mora zadevni podsistem uporabiti zrcalni račun, da zbere potrebno likvidnost, ki so jo dale na stran poravnalne banke v njem. V primeru povezanega modela mora poravnalna banka odpreti najmanj en podračun, ki je povezan z določenim podsistemom.

2.	Če poravnalne banke tako zahtevajo, morajo biti o odobritvah in obremenitvah njihovih PM računov in po potrebi njihovih podračunov obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910.

Kadar ASCB in SCB ponujajo medsistemsko poravnavo po postopku poravnave 6, morajo podpirati plačila medsistemske poravnave, če so jih sprožili zadevni podsistemi. Podsistem lahko sproži medsistemsko poravnavo samo med svojim ciklom obdelave, v podsistemu, ki prejema plačilno navodilo, pa mora teči postopek poravnave 6. Medsistemska poravnava se ponudi tako za dnevno kot za nočno obdelavo po postopku poravnave 6. Možnost izvrševanja medsistemske poravnave med dvema posameznima podsistemoma se evidentira v modulu (upravljanja) statičnih podatkov.

A. Povezani model

Kadar ASCB in SCB ponujajo postopek poravnave 6, morajo podpirati poravnavo dvostranskih in/ali večstranskih denarnih stanj transakcij podsistemov, in sicer tako, da:

(a)	omogočijo poravnalni banki, da vnaprej financira svojo predvideno obveznost iz poravnave preko prenosov likvidnosti z njenega PM računa na njen podračun (v nadaljevanju: namenska likvidnost) pred obdelavo podsistema, in

(b)

poravnajo plačilna navodila podsistema po zaključku obdelave podsistema: pri poravnalnih bankah s kratko pozicijo z obremenitvijo njihovih podračunov (znotraj limitov sredstev na takem računu) in odobritvijo tehničnega računa podsistema ter pri poravnalnih bankah z dolgo pozicijo z odobritvijo njihovih podračunov in obremenitvijo tehničnega računa podsistema.

Kadar ponujajo postopek poravnave 6:

(a)	morajo SCB odpreti za vsako poravnalno banko najmanj en podračun, ki je povezan s posameznim podsistemom, in

(b)	ASCB morajo odpreti tehnični račun za podsistem za: (i) knjiženje sredstev, zbranih s podračunov poravnalnih bank s kratko pozicijo, v dobro; in (ii) knjiženje sredstev v breme, kadar se na namenskih podračunih poravnalnih bank z dolgo pozicijo izvedejo knjiženja v dobro.

6.	Postopek poravnave 6 se nudi tako za dnevno obdelavo kot za nočne operacije podsistemov. V slednjem primeru se nov delovni dan začne nemudoma po izpolnitvi zahtev glede obveznih rezerv; kakršna koli kasnejša obremenitev ali odobritev zadevnih računov se glasi na nov delovni dan.

Pri postopku poravnave 6 in ob upoštevanju namenjanja likvidnosti morajo ASCB in SCB ponujati naslednje vrste storitev prenosa likvidnosti na podračun in z njega:

(a)

trajni nalogi, ki jih lahko poravnalne banke predložijo ali spremenijo preko ICM (kadar je na voljo) kadar koli v delovnem dnevu. Trajni nalogi, predloženi po poslanem sporočilu o začetku postopka (‚start-of-procedure‘ message) na dani delovni dan, so veljavni šele za naslednji delovni dan. Če je predloženih več trajnih nalogov, ki se nanašajo na odobritev različnih podračunov, se ti poravnajo v zaporedju glede na znesek, začenši z najvišjim. Med nočnimi operacijami podsistema se trajni nalogi, za katere na PM računu ni dovolj sredstev, poravnajo po sorazmernem zmanjšanju vseh nalogov;

(b)

tekoči nalogi, ki jih lahko predloži bodisi poravnalna banka (preko ICM) bodisi zadevni podsistem preko sporočila XML samo v času poteka postopka poravnave 6 (časovni razpon od sporočila o začetku postopka do sporočila o zaključku postopka (‚end-of-procedure‘ message)) in ki bodo poravnani samo do začetka cikla obdelave podsistema. Tekoči nalog, ki ga je predložil podsistem in za katerega na PM računu ni dovolj sredstev, se delno poravna;

(c)	nalogi SWIFT, dani preko sporočila MT 202, ki se lahko predložijo samo v času poteka postopka poravnave 6 in samo v času dnevne obdelave. Taki nalogi se poravnajo nemudoma. V primeru cikla v teku se to izvede brez obvestitve podsistema.

Postopek poravnave 6 se začne s sporočilom o začetku postopka in konča s sporočilom o zaključku postopka, pri čemer obe sporočili pošlje podsistem. Vendar pa za nočne operacije podsistema pošlje sporočilo o začetku postopka ASCB. Sporočila o začetku postopka sprožijo poravnavo trajnih nalogov za prenos likvidnosti na podračune. Sporočilo o zaključku postopka vodi do avtomatičnega povratnega prenosa likvidnosti s podračuna na PM račun.

Pri postopku poravnave 6 se namenska likvidnost na podračunih zamrzne, dokler teče cikel obdelave podsistema (ki se začne s sporočilom o začetku cikla (‚start of cycle‘ message) in konča s sporočilom o zaključku cikla (‚end-of-cycle‘ message), pri čemer obe pošlje podsistem), po tem pa se sprosti. Zamrznjeno stanje se med ciklom obdelave zaradi plačil medsistemske poravnave lahko spremeni.

10.	Znotraj vsakega cikla obdelave podsistema se plačilna navodila poravnajo iz namenske likvidnosti, pri čemer se praviloma uporabi algoritem 5 (kakor je navedeno v Dodatku I Priloge II).

11.

Znotraj vsakega cikla obdelave podsistema se namenska likvidnost poravnalne banke lahko poveča s knjiženjem določenih dohodnih plačil neposredno v dobro njenih podračunov, tj. kuponi in unovčena plačila. V takih primerih je treba likvidnost knjižiti najprej v dobro tehničnega računa in nato, pred knjiženjem likvidnosti v dobro podračuna (ali PM računa), v breme takega računa.

12.

Medsistemsko poravnavo med dvema povezanima podsistemoma lahko sproži samo tisti podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu), katerega udeleženec ima podračun, ki se obremeni. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, označenega v plačilnem navodilu, v breme podračuna udeleženca podsistema, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro podračuna udeleženca drugega podsistema.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave.

13.

Medsistemsko poravnavo s podsistema, ki uporablja povezani model, na podsistem, ki uporablja integrirani model, lahko sproži podsistem, ki uporablja povezani model (ali njegova ASCB v njegovem imenu). Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, označenega v plačilnem navodilu, v breme podračuna udeleženca podsistema, ki uporablja povezani model, in v dobro zrcalnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki uporablja integrirani model. Plačila ne more sprožiti podsistem, ki uporablja integrirani model, katerega zrcalni račun bo odobren.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave.

B. Integrirani model

14.	Kadar ponujajo postopek poravnave 6 za integrirane modele, morajo ASCB in SCB podpirati tako poravnavo. V primeru, da se postopek poravnave 6 uporabi za integrirani model med dnevno obdelavo, se ponudi samo omejena funkcionalnost.

15.

Pri postopku poravnave 6 in v zvezi z integriranim modelom morajo ASCB in SCB ponujati naslednje vrste storitev prenosa likvidnosti na zrcalni račun:

(a)

trajni nalogi (za dnevno obdelavo in za nočne operacije podsistema), ki jih lahko poravnalne banke predložijo ali spremenijo preko ICM (kadar je na voljo) kadar koli v delovnem dnevu. Trajni nalogi, predloženi po poslanem sporočilu o začetku postopka na dani delovni dan, so veljavni šele za naslednji delovni dan. Če je predloženih več trajnih nalogov, se poravnajo v zaporedju glede na znesek, začenši z najvišjim. Če trajni nalog za dnevno obdelavo ni krit, bo zavrnjen. Med nočnimi operacijami podsistema se trajni nalogi, za katere na PM računu ni dovolj sredstev, poravnajo po sorazmernem zmanjšanju vseh nalogov;

(b)

tekoči nalogi, ki jih lahko predloži bodisi poravnalna banka (preko ICM) bodisi zadevni podsistem preko sporočila XML samo v času poteka postopka poravnave 6 (časovni razpon od sporočila o začetku postopka do sporočila o zaključku postopka) in ki bodo poravnani samo, če se cikel obdelave podsistema še ni začel. Tekoči nalog, za katerega na PM računu ni dovolj sredstev, se delno poravna;

(c)	nalogi SWIFT, dani preko sporočila MT 202, ki se lahko predložijo samo v času dnevne obdelave. Taki nalogi se poravnajo nemudoma.

16.	Smiselno se uporabljajo pravila za povezani model glede sporočil o začetku in zaključku postopka ter glede začetka in zaključka cikla.

17.

Medsistemsko poravnavo med dvema podsistemoma, ki uporabljata integrirani model, lahko sproži samo tisti podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu), katerega zrcalni račun se obremeni. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, označenega v plačilnem navodilu, v breme zrcalnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro zrcalnega računa, ki ga uporablja drugi podsistem. Plačilnega navodila ne more sprožiti podsistem, katerega zrcalni račun bo odobren.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave.

18.

Medsistemsko poravnavo s podsistema, ki uporablja integrirani model, na podsistem, ki uporablja povezani model, lahko sproži podsistem, ki uporablja integrirani model (ali njegova ASCB v njegovem imenu). Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, označenega v plačilnem navodilu, v breme zrcalnega računa podsistema, ki uporablja integrirani model, in v dobro podračuna udeleženca drugega podsistema. Plačila ne more sprožiti podsistem, ki uporablja povezani model, katerega udeleženec ima podračun, ki bo odobren.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave.“

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/99

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. maja 2009

o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema

(ECB/2009/10)

(2009/391/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti prve alinee njenega člena 105(2),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti njegovih člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18 in prvim odstavkom člena 20,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se bodo uporabljali v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju „sodelujoče države članice“), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v celotnem euroobmočju.

(2)

Smernico ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) je treba spremeniti, da bi se dostop do operacij odprtega trga in odprtih ponudb Eurosistema dovolil kreditnim institucijam, ki so, glede na svojo specifično institucionalno naravo po pravu Skupnosti, predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih nacionalnih organov –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Sprememba Priloge I k Smernici ECB/2000/7

V prvem odstavku oddelka 2.1 se tretji stavek v drugi alinei nadomesti z naslednjim:

„Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu Skupnosti se kot nasprotne stranke lahko sprejmejo finančno trdne institucije v smislu člena 101(2) Pogodbe, ki so predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih nacionalnih organov. Kot nasprotne stranke se lahko sprejmejo tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neusklajenega nadzora s strani nacionalnih organov, po standardu primerljivega nadzoru, ki je usklajen z zahtevami EU/EGP, npr. v euroobmočju ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež zunaj EGP.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati dne 11. maja 2009.

Člen 3

Naslovniki in izvedbeni ukrepi

1. Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

2. NCB, navedene v odstavku 1, bodo do 11. maja 2009 poslale ECB ukrepe, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

V Frankfurtu na Majni, 7. maja 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

19.5.2009

Uradni list Evropske unije

L 123/100

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 275/2009 z dne 2. aprila 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 872/2004 o nadaljnjih omejevalnih ukrepih proti Liberiji

( Uradni list Evropske unije L 91 z dne 3. aprila 2009 )

Stran 19, Priloga, točka 2, pod (c):

besedilo:

„Ali Ramadan Kleilat Al-Delby“,

se glasi:

„Ali Ramadhan Kleilat Al-Delbi“.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.123.slv
Uradni list Evropske unije		L 123

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 19. maj 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 406/2009 z dne 18. maja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 407/2009 z dne 14. maja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 408/2009 z dne 18. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 793/2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije	62
	*	Uredba Komisije (ES) št. 409/2009 z dne 18. maja 2009 o določitvi pretvorbenih faktorjev Skupnosti in opisnih kod oblik, ki se uporabljajo za preračunavanje teže predelanih rib v težo živih rib in o spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83	78

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/388/ES
*	Sklep Sveta z dne 11. maja 2009 o imenovanju in zamenjavi članov upravnega odbora Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja	86
	Komisija
	2009/389/ES
*	Odločba Komisije z dne 16. julija 2008 o državni pomoči C 25/2000 (ex N 149/99) Italije za jeklarsko podjetje Lucchini Siderurgica S.p.A. (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3515) ( 1 )	87
	SMERNICE
	Evropska centralna banka
	2009/390/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 7. maja 2009 o spremembah Smernice ECB/2007/2 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2009/9)	94
	2009/391/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 7. maja 2009 o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2009/10)	99

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 275/2009 z dne 2. aprila 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 872/2004 o nadaljnjih omejevalnih ukrepih proti Liberiji (UL L 91, 3.4.2009)	100


	(1) Besedilo velja za EGP