13.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 1129/2008 (2) z dne 14. novembra 2008 („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Opozarja se, da je bil postopek sprožen po pritožbi, ki jo je vložil Eurostress Information Service (ESIS) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje žic in pletenih žičnih vrvi PSC, in sicer več kot 57 %.

(3)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“), kakor je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so na zahtevo imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, za katere je menila, da so potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(5)

Komisija je z upoštevanjem interesa Skupnosti nadaljevala preiskavo in izvedla analizo podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov predložili nekateri uporabniki v Skupnosti.

(6)

Štirje dodatni preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb uporabnic:

(7)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev na uvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko navedle svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(8)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(9)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je treba posebno vrsto pletene žične vrvi iz 19 žic izvzeti iz obsega postopka, ker je uporaba tega izdelka zelo specifična in se ga ne da uporabljati za armirani beton, vzmetne elemente ali napete mostove, ki štejejo za glavne uporabe zadevnega izdelka, ter se poleg tega ni proizvajal v Skupnosti. Industrija Skupnosti je po posvetovanju potrdila, da opredeljeni izdelek, tj. pletene žične vrvi iz 19 žic ter pletene žične vrvi iz več kot 19 žic, niso zadevni izdelek. Zato se trditev sprejme, pletene žične vrvi iz 19 žic ali več pa bodo izvzete iz obsega izdelka.

(10)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede zadevnega izdelka in podobnega izdelka, se uvodne izjave 14 do 20 začasne uredbe potrdijo.

(11)

Kitajski proizvajalec izvoznik je izpodbijal začasne ugotovitve glede določitve TGO in trdil, da so merila od 1 do 3 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena.

(12)

Glede merila 1 člena 2(7)(c) osnovne uredbe je bilo v preiskavi v zvezi s TGO ugotovljeno, da so bili stroški porabe električne energije, ki jih je imel zadevni proizvajalec izvoznik in predstavljajo velik del celotnih proizvodnih stroškov, nezanesljivi. Ugotovljeno je bilo, da so bili stroški električne energije fakturirani prek tretje družbe v postopku likvidacije (namesto neposredno prek dobavitelja električne energije). Pojasnjeno je bilo, da se družba v postopku likvidacije, ki je bila prvotno lastnica proizvodnih objektov, v katerih se je zadevni izdelek proizvajal med postopkom likvidacije, še vedno šteje za lastnico dela objektov. Družba za distribucijo električne energije zato še vedno fakturira vso porabo električne energije družbi v postopku likvidacije, ki nato te stroške fakturira zadevnemu proizvajalcu izvozniku.

(13)

Potrjeno je bilo, da je proizvajalec izvoznik kupil proizvodne objekte med OP v letu 2007 in bil vsaj med delom OP zakoniti lastnik teh proizvodnih objektov. Poleg tega se navedenih zneskov ni dalo uskladiti z izkazi proizvajalca izvoznika. Po začasnem razkritju družba ni predložila nobenih informacij ali dokazov, ki bi prikazali zanesljivost stroškov porabe električne energije in tako lahko spremenili začasne ugotovitve v zvezi s tem.

(14)

Isti proizvajalec izvoznik je ponovno poudaril, da omejeno trajanje dovoljenja za poslovanje ne bo pomenilo večjega vmešavanja države v smislu merila 1 člena 2(7)(c) osnovne uredbe, kakor je bilo določeno s preiskavo o TGO. V tem smislu se opozarja na ugotovitev, da omejeno trajanje dovoljenja za poslovanje predstavlja oviro pri dolgoročnih poslovnih odločitvah in načrtovanju. Ugotovljeno je bilo tudi, da so imele družbe v podobnem položaju koristi od znatno daljšega dovoljenja za poslovanje. Vendar se po začasnem razkritju lahko pojasni, da je bilo pravočasno podaljšanje dovoljenja za poslovanje proizvajalca izvoznika le formalnost, ki se ne more več šteti kot ovira pri dolgoročnih poslovnih odločitvah in načrtovanju.

(15)

Na podlagi zgoraj navedenega se je sklenilo, da se v tem posebnem primeru trajanje dovoljenja za poslovanje ne sme šteti kot znatno vmešavanje države v smislu merila 1 iz člena 2(7)(c), zato so bile utemeljitve proizvajalca izvoznika sprejete. Začasne ugotovitve so bile zato ustrezno popravljene.

(16)

Zadevni proizvajalec izvoznik je ugovarjal tudi ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev iz merila 2 člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in sicer da nima jasno določene zbirke računovodskih evidenc, revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Opozarja se, da je preiskava v zvezi s TGO razkrila, da so bili večji zneski večkratnih posojil vknjiženi na nepravem mestu. Čeprav je proizvajalec izvoznik trdil, da ta ugotovitev ne ustreza dejanskemu stanju, ni predložil nobene prepričljive razlage ali veljavnega dokaza, ki bi podpirala njegovo trditev. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(17)

Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da ni bilo nobenih znatnih izkrivljanj, prenesenih iz sistema netržnega gospodarstva, kot je določeno z merilom 3 člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Proizvajalec izvoznik je še izpodbijal ugotovitev, da bi si lahko izposodil denar po obrestni meri, ki je bila precej nižja od tržne. Vendar pa ni predložil nobenih novih informacij ali dokazov, na podlagi katerih bi lahko ponovno preučili začasne ugotovitve v zvezi s tem. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(18)

Na podlagi navedenega in kljub ugotovitvam iz uvodne izjave 14 so ugotovitve o TGO v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom iz uvodne izjave 35 začasne uredbe potrjene.

(19)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede določitve TGO, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 25 do 36 začasne uredbe potrdijo.

(20)

Proizvajalec izvoznik, ki mu ni bila odobrena IO, je trdil, da je bilo njegovo odločanje dovolj neodvisno od vmešavanja države v smislu člena 9(5)(c) osnovne uredbe.

(21)

Proizvajalec izvoznik je svojo trditev podprl tako, da je pojasnil sestavo upravnega odbora družbe in glasovalne pravice delničarjev. Tako je proizvajalec izvoznik lahko dokazal, da je pri določanju cen dovolj neodvisen od morebitnega vmešavanje države v smislu člena 9(5)(c) osnovne uredbe. Poleg tega je lahko proizvajalec izvoznik dokazal, da se trajanje dovoljenja za poslovanje ne more šteti kot veliko vmešavanje države, kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 14. Ker je proizvajalec izvoznik izpolnil zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe, je treba izračunati individualno dokončno dajatev za izdelke, ki jih proizvaja in izvaža.

(22)

Glede dveh proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bila odobrena IO, so nove razpoložljive informacije po uvedbi začasnih ukrepov pokazale, da so bili upravljavci na ključnih položajih v teh družbah državni uradniki v smislu člena 9(5)(c) osnovne uredbe. Obe družbi sta v svojih trditvah v zvezi s TGO/IO to informacijo izpustili.

(23)

Šteje se, da je bil izpust te informacije zavajajoč v smislu člena 18(1) osnovne uredbe in da se zato informacije, predložene v njunih trditvah v zvezi s TGO/IO, ne smejo upoštevati. Zadevni družbi sta imeli možnost, da predložita nadaljnja pojasnila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe. Vendar nobena od njiju ni predložila zadovoljivih pojasnil. Zato jima IO ni bila odobrena.

(24)

Glede tretje družbe, ki ji je bila odobrena IO, je industrija Skupnosti podvomila, da je ta družba dejansko v celoti v tuji lasti in izpolnjuje merilo iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe. Vendar so se lahko vsa ustrezna plačila in bančna nakazila v zvezi z nakupom družbe med preiskavo preverila in uskladila, s čimer se je lahko dokazalo, da je družba v celoti v tuji lasti. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(25)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je izbira primerljive države neustrezna. Trdilo se je, da zaradi obstoja samo enega proizvajalca žic in pletenih žičnih vrvi PSC na turškem trgu raven konkurence v Turčiji ne zadostuje za določitev normalne vrednosti, ki se izračuna na podlagi podatkov navedenega proizvajalca.

(26)

Vendar te stranke v zvezi s tem niso predložile nobenega novega dokaza, pač pa samo ponovile trditve, izražene pred uvedbo začasnih ukrepov. Čeprav je v Turčiji le en proizvajalec, je bil uvoz v Turčijo precejšen, saj je prestavljal več kot 50 % celotnega trga, kakor je opisano v uvodni izjavi 44 začasne uredbe. Na podlagi tega in upoštevajoč, da nobeden od proizvajalcev drugih morebitnih primerljivih držav ni sodeloval v sedanji preiskavi, se potrdi, da je Turčija ustrezna primerljiva država v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(27)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s primerljivo državo, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 40 do 45 začasne uredbe potrdijo.

(28)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da uporabljena normalna vrednost ni bila ustrezna, ker je bila za večino vrst izdelkov, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 49 začasne uredbe, konstruirana na osnovi stroškov izdelave turškega proizvajalca. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala normalna vrednost za tiste vrste izdelkov, ki so jih izvozili kitajski izvozniki, temeljiti na proizvodnih stroških teh kitajskih izvoznikov.

(29)

Opozori se, da osnovna uredba v členu 2(7)(a) izrecno predvideva, da se normalna vrednost določi na osnovi cene ali konstruirane vrednosti v državi s tržnim gospodarstvom. Zato na podlagi dejstva, da je bila normalna vrednost določena na osnovi konstruiranih vrednosti, ni mogoče sklepati, da so uporabljene vrednosti neustrezne. Opozori se, da se so stroški v zvezi z izvoženimi modeli šteli za nezanesljive, ker obravnavanemu izvozniku ni bila odobrena TGO. Primerljiva država se izbere, da se določijo zanesljivi stroški in cene, ki temeljijo na informacijah, zbranih v ustrezni primerljivi državi. Ker je bilo določeno, da je Turčija ustrezna izbira, ni bilo nobenih razlogov, da bi se stroški v zvezi z zadevnim izdelkom šteli za nezanesljive ali neustrezne.

(30)

Zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil nobenega posebnega dokaza (razen tistih iz uvodne izjave 25), da izbira primerljive države ne bi bila ustrezna, na podlagi česar se je štelo, da vrste izdelkov, ki jih je proizvedel in prodal ta proizvajalec izvoznik, ter vrste izdelkov, ki jih je proizvedel in prodal proizvajalec v primerljivi državi, niso primerljivi. Te trditve je bilo treba zato zavrniti.

(31)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede metode za izračun normalne vrednosti, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 46 do 50 začasne uredbe potrdijo.

(32)

Proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 52 začasne uredbe, ki je izvažal prek povezanega uvoznika v Skupnosti, je trdil, da bi moral biti pri oblikovanju izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe uporabljen dejanski dobiček, ki ga je ustvaril povezani uvoznik pri preprodaji PSC v Skupnosti.

(33)

Opozarja se, da se prodajne cene med povezanimi strankami štejejo za nezanesljive zaradi razmerja med kupcem in prodajalcem. Zato se mora tudi stopnja dobička iz preprodaje šteti za nezanesljivo. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenega dokaza o tem, da je stopnja dobička njegovega povezanega uvoznika kljub temu zanesljiva. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(34)

Opozori se, da je vprašanje metodologije, uporabljene za določanje izvozne cene za proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave 32, postalo nepomembno, ker mu IO ni bila odobrena zaradi razlogov iz uvodnih izjav 22 in 23 in posledično je bila njegova stopnja dampinga določena na podlagi metodologije iz uvodne izjave 41.

(35)

Glede enega od proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila odobrena IO, je industrija Skupnosti podvomila o zanesljivosti njegove prijavljene izvozne cene. Trdilo se je, da so nizke izvožene količine med OP in posebne okoliščine (izvoženi izdelek ni imel zahtevanega potrdila o homologaciji) kazale na razmerje med uvoznikom in proizvajalcem izvoznikom, zato se ustrezne izvozne cene ne sme upoštevati. Vendar industrija Skupnosti ni mogla predložiti nobenega dokaza, ki bi podprla njeno trditev. Preiskava prav tako ni razkrila nobenega razmerja med proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(36)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z določitvijo izvozne cene, se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 51 začasne uredbe potrdijo.

(37)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede primerjave normalne vrednosti in izvozne cene, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 53 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(38)

Pri družbah, ki jim je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(39)

Dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek, brez plačane dajatve na meji Skupnosti, je:

(40)

Stopnja sodelovanja je bila nizka, kakor je bilo opisano v uvodni izjavi 57 začasne uredbe.

(41)

Zato se je štelo za primerno, da se določi damping na ravni države na podlagi podatkov, ki so jih predložile družbe, ki jim ni bila odobrena niti TGO niti IO.

(42)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena IO, določena v višini 50,0 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(43)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo in opredelitvijo industrije Skupnosti, se uvodne izjave 60 do 63 začasne uredbe potrdijo.

(44)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s proizvodnjo Skupnosti, se uvodne izjave 64 do 66 začasne uredbe potrdijo.

(45)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je bila povprečna cena kitajskega uvoza podobna povprečni prodajni ceni v industriji Skupnosti. Ugotovitve Komisije na podlagi uvoznih cen iz LRK, ki jih je predložil Eurostat, in preverjenih podatkov v zvezi z industrijo Skupnosti so pokazale, da ta trditev ne drži. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(46)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 67 do 70 začasne uredbe.

(47)

Uporabnik je trdil, da so bile povprečne cene v industriji Skupnosti v letih 2004 in 2005 višje od cen, navedenih v začasni uredbi, in zato nepravilne. V zvezi s to trditvijo je treba poudariti, da so te ugotovitve posledica preiskav na ravni EU in ne na regionalni ali državni ravni. Ker ni bilo predloženih nobenih dokazov v zvezi s to trditvijo s strani zainteresirane stranke, jo je bilo treba zavrniti.

(48)

Ker drugih pripomb v zvezi s stanjem industrije Skupnosti ni bilo, se potrdijo sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 71 do 91 začasne uredbe, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo.

(49)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da tržni delež kitajskega uvoza ni dovolj velik, da bi povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Veliko 2 106-odstotno povečanje obsega dampinškega uvoza med letom 2004 in OP, ustrezno povečanje njegovega tržnega deleža na trgu Skupnosti z 0,4 % v letu 2004 na 8,2 % v OP in 18-odstotno nelojalno znižanje cen, ugotovljeno med OP, so sovpadali s poslabšanjem gospodarskih razmer za industrijo Skupnosti, kakor je jasno razloženo v uvodni izjavi 93.

(50)

Poleg tega so se, ne glede na povečanje stroškov glavne surovine, tj. valjane žice, ki predstavlja 75 % proizvodnih stroškov, ki bi moralo vplivati na vse subjekte na trgu, povprečne kitajske cene med letom 2004 in OP znižale za 45 %. Zato je sklenjeno, da je pritisk zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2006 znatno povečevala, imel odločilno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Ta trditev je torej zavrnjena.

(51)

Na tej podlagi se potrdijo ugotovitve in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 92 do 94 začasne uredbe.

(52)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica uvoza iz drugih tretjih držav. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je od leta 2004 do konca OP povečal za 112 %, kakor je opisano v uvodnih izjavah 95 in 96. Vendar so bile povprečne cene tega uvoza veliko višje od cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter cen industrije Skupnosti. Zato zanj ne more veljati, da je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(53)

Za dve od drugih tretjih držav, katerih skupni tržni delež je 2,5 %, je bilo ugotovljeno, da imata cene nižje od uvoznih cen zadevnega izdelka iz LRK. Glede na razmeroma majhen obseg zadevnega uvoza pa se to ne more šteti za zadostno za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(54)

Na tej podlagi se potrdijo ugotovitve in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 95 in 96 začasne uredbe.

(55)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škodo industrije Skupnosti povzročil izvoz po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Izvoz v države, ki niso članice Skupnosti, predstavlja le približno 14 % celotne prodaje Skupnosti podobnega izdelka v OP. Ta izvoz se je med letom 2004 in OP povečal za 16 %. Vendar se je izvozna prodajna cena na enoto pri proizvajalcih Skupnosti zmanjšala za 8 % na tono v letu 2004, s 715 EUR na tono v letu 2004 na 660 EUR na tono v OP. Zato se ne da ugotoviti, ali se je prodaja izvajala po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. V tem obdobju je bilo med družbami veliko bistvenih razlik v stroških in cenah, kakor je bilo razloženo v uvodni izjavi 98 začasne uredbe. Do znižanja izvozne cene je prišlo zaradi pritiska kitajskega izvoza, ki je tudi na glavnih izvoznih trgih v industriji Skupnosti zelo znižal cene.

(56)

Na tej podlagi se potrdijo ugotovitve in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 97 do 99 začasne uredbe.

(57)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s povečanjem proizvodnih stroškov in konkurenco drugih proizvajalcev Skupnosti, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 100 do 102 začasne uredbe potrdijo.

(58)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh drugih znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno znatno škodo pripisati dampinškemu uvozu.

(59)

Glede na zgoraj navedeno, se potrdi, da je dampinški uvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(60)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 103 do 104 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z interesom industrije Skupnosti in interesom drugih proizvajalcev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 105 do 111 začasne uredbe potrdijo.

(62)

Ena zainteresirana stranka, ki uvaža žice in pletene žične vrvi iz LRK, je izjavila, da bo uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov imela velik vpliv na položaj uvoznikov, saj ti povišanja cen ne bodo mogli prenesti na svoje stranke.

(63)

Preiskava je pokazala, da je stopnja dobička uvoznikov za zadevni izdelek razmeroma visoka. Poleg tega bi moral nizek delež stroškov zadevnega izdelka v skupnih stroških strank uvoznikom omogočiti lažji prenos povišanja cen na stranke. Tudi pogoji iz pogodb z dobavitelji uvoznikom ne preprečujejo, da ne bi vira dobave zadevnega izdelka preusmerili na družbe z nizkimi ali brez dajatev ali na druge države dobaviteljice, kot sta Tajska in Južna Afrika. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(64)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 112 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bi imela uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov velik vpliv na položaj uporabnikov žic in pletenih žičnih vrvi PSC, saj ti ne bi mogli povišanja cen prenesti na svoje stranke.

(66)

Kakor je bilo poudarjeno v uvodnih izjavah 4 in 5, se je po uvedbi začasnih ukrepov nadalje preučil morebitni učinek ukrepov na položaj uporabniške industrije, in sicer z izvajanjem dodatnih preiskav na kraju samem, tj. v prostorih štirih uporabnikov. Ti uporabniki so bili vsi vmesni uporabniki, ki so proizvajali in dobavljali elemente iz betona za armirani beton, vzmetne elemente in napete mostove.

(67)

Ugotovitve Komisije so pokazale, da je zadevni izdelek pri najbolj reprezentativnem obiskanem uporabniku in pri večini uporab predstavljal le 5 % celotnih proizvodnih stroškov. Vendar lahko delež pri uporabnikih doseže v povprečju do 13 %. Učinek protidampinške dajatve na njihove stroške je bil ocenjen med 0 in 6 %. Kljub temu bo glede na njihove končne stranke (večinoma gradbena podjetja) učinek dajatve minimalen in v vsakem primeru ne bo večji od 1 % celotnih proizvodnih stroškov. Zato ne bi smeli imeti veliko težav pri prenašanju dajatve na svoje stranke. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(68)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da bi uvedba kakršnega koli protidampinškega ukrepa povzročila pomanjkanje žic in pletenih žičnih vrvi PSC v Združenem kraljestvu, ker je trg Združenega kraljestva odvisen od uvoza. V zvezi s tem je treba upoštevati, da so bile sedanje ugotovitve določene na ravni EU in ne na regionalni ravni ali ravni posamezne države. Ugotovitve so, upoštevajoč samo trg Združenega kraljestva, pokazale na to, da imajo proizvajalci Združenega kraljestva, ki so bili preiskani v zvezi z dobavo, veliko neizkoriščene tržne zmogljivosti. Poleg tega ima industrija Skupnosti kot celota dovolj neizkoriščene tržne zmogljivosti v zvezi z dobavo za celotno potrošnjo v EU. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(69)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da v industriji Skupnosti obstaja kartel za žice in pletene žične vrvi PSC. V tem smislu se opozarja, da je Komisija oktobra 2008 številnim družbam, ki dobavljajo jeklo za prednapenjanje, izdala obvestilo o nasprotovanju. Vendar Komisija o tem še ni sprejela končne odločitve. Izdaja obvestila o nasprotovanju ne vpliva na končni izid postopka. Če bi se pokazalo, da je na trgu Skupnosti obstajal kartel, bi se ukrepi po potrebi ponovno preverili.

(70)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 115 do 117 začasne uredbe potrdijo.

(71)

Glede na rezultate nadaljnje preiskave vidikov interesa Skupnosti se ugotovitve iz uvodne izjave 118 začasne uredbe potrdijo.

(72)

Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno ugotovitev, da bi bila stopnja dobička 8,5 % tista stopnja dobička, ki bi jo industrija te vrste v sektorju lahko dosegla v normalnih pogojih konkurence.

(73)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da se pri izračunu stopnje dobička industrije Skupnosti ne sme upoštevati donosnosti v letu 2005, ker je bilo to leto v tem sektorju izjemoma uspešno. Pokazalo se je, da je to res, zato je bila ta trditev sprejeta. Zato se je za izračun stopnje odprave škode uporabila stopnja dobička 6,2 %, ki je bila dosežena leta 2004, ko uvozne količine iz LRK niso bile velike, cene pa so bile višje od cen industrije Skupnosti.

(74)

Potrebno zvišanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(75)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da mora biti tehtano povprečje stopnje prodaje pod ceno izračunano tako, da se kot utež uporabi količina vsake vrste izdelka, ki ga je prodala industrija Skupnosti. Običajno se za izračun tehtanega povprečja stopnje prodaje pod ceno kot utež uporablja vrednost CIF izvoza vsake vrste izdelka. Izračun temelji na dejstvu, da bo na ta način izračunana dajatev, če se uporabi pri prodaji, ki jo je imela družba med OP, vodila v ničelno stopnjo prodaje pod ceno, tj. neškodljivo ceno. To pa ne bi držalo, če bi se količina vsake vrste izdelka, ki ga proda industrija Skupnosti, uporabila kot utež, kakor je bilo zahtevano.

(76)

Stopnja odprave škode enega od kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 24, ki mu je bila odobrena IO, je bila ponovno izračunana zaradi napake pri začasni določitvi dampinga. Stopnja odprave škode je tako znašala manj kot 2 %, kar se je štelo za de minimis. Zato se ne sme uvesti nobena dajatev v zvezi z uvozom zadevnega izdelka, ki ga proizvaja navedena družba.

(77)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave 119 do 122 začasne uredbe potrdijo.

(78)

Stopnja odprave škode na ravni države je bila ponovno izračunana na podlagi podatkov, ki so jih predložile družbe, ki jim ni bila odobrena niti TGO niti IO.

(79)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(80)

Stopnja dokončnih dajatev se dokončno določi:

(81)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in proizvedenih v posebej navedenih družbah. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s podjetji, povezanimi z izrecno navedenimi podjetji, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(82)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno podjetje (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(83)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Kadar so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev. Začasno zavarovani zneski za izdelke, ki niso vključeni v obseg izdelka v skladu z uvodno izjavo 9, se sprostijo.

(84)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve med izvozniki proizvajalci se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so naslednji:

(85)

Predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja taka faktura, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(86)

V primeru, da se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje posamezne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi stopenj individualne dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(87)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih protidampinških ukrepov, je eden od proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila IO odobrena, ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(88)

Ta ponudba je bila proučena in ugotovljeno je bilo, da so se cene izdelka med OP zelo spreminjale, saj je razlika med najnižjo in najvišjo prodajno ceno v EU za isto kategorijo izdelka za navedeno družbo lahko znašala celo 46 %. Poleg tega so bile v obravnavanem obdobju ugotovljene znatne razlike tudi pri prodajnih cenah industrije Skupnosti. Zato izdelek ni primeren za fiksno cenovno zavezo. Družba je predlagala, da se minimalna cena indeksira na podlagi gibanja cene surovine, tj. valjane žice. Vendar zaradi odsotnosti javno dostopnih informacij o cenah surovine, uporabljene v zadevnem izdelku, in glede na nasprotno gibanje cen primerljive surovine, tj. valjane žice primerljive kvalitete, med ugotovljenimi prodajnimi cenami končnega izdelka v Skupnosti in glavne surovine ni bila ugotovljena smiselna povezava. Ponudba zaveze se šteje za nepraktično v smislu člena 8(3) osnovne uredbe, saj ne bi odpravila ugotovljenih škodljivih učinkov dampinga.

(89)

Poleg tega zadevni izdelek obstaja v številnih različnih oblikah. Družba je zaradi olajšanja zahtevanega poročanja v okviru preiskave poenostavila merila za razvrščanje izdelka in uspela združiti število proizvedenih in prodanih vrst izdelkov. To ne spremeni dejstva, da je družba med OP proizvedla in prodala več vrst žic in pletenih žičnih vrvi v EU. Da se omeji tveganje navzkrižnih izravnav med različnimi vrstami izdelkov, je družba predlagala, da se upoštevajo tri minimalne uvozne cene, in sicer ena za žice in dve za pletene žične vrvi, odvisno od premera. Vendar zaradi razlogov iz uvodne izjave 88, zaveze, ki jo je predlagal proizvajalec izvoznik, ni mogoče sprejeti.

(90)

Zadevni proizvajalec izvoznik, in sicer skupina sestavljena iz dveh povezanih družb, torej Ossen MaanShan Steel Wire and Co. Ltd, Maanshan, in Ossen Jiujiang Steel Wire Cable Co. Ltd, Jiujiang, je po OP in med sedanjo preiskavo spremenil ime v Ossen Innovation Materials Co. Joint Stock Company Ltd, Maanshan, and Ossen Jiujiang Steel Wire Cable Co. Ltd, Jiujiang.

(91)

Ta sprememba nima znatnega vpliva na ugotovitve sedanje preiskave, zato je bilo sklenjeno, da se dokončne ugotovitve glede Ossen MaanShan Steel Wire and Co. Ltd, Maanshan, and Ossen Jiujiang Steel Wire Cable Co. Ltd, Jiujiang uporabljajo za Ossen Innovation Materials Co. Joint Stock Company Ltd, Maanshan, and Ossen Jiujiang Steel Wire Cable Co. Ltd, Jiujiang –

13.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/11

13.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/13

(1)

Direktiva 2007/46/ES vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila. Direktiva vključuje obveznost proizvajalca vozila, da mora kot imetnik ES-homologacije vsakemu vozilu, ki je izdelano v skladu z zakonodajo Skupnosti o homologaciji, priložiti certifikat o skladnosti.

(2)

Certifikat o skladnosti, vzorec katerega je določen v Prilogi IX k Direktivi 2007/46/ES, je uradna izjava, ki se izroči kupcu vozila in zagotavlja, da je bilo posamezno vozilo izdelano v skladu z zahtevami zakonodaje Skupnosti o homologaciji.

(3)

Treba je zagotoviti, da so informacije, ki jih vsebuje certifikat o skladnosti, razumljive zadevnim potrošnikom in gospodarskim subjektom. Vzorec certifikata o skladnosti bi moral vključevati vse tehnične informacije, pomembne za to, da lahko organi držav članic dovolijo začetek uporabe vozil.

(4)

Vzorec certifikata o skladnosti ni bil posodobljen že vse od sprejetja Direktive Komisije 2001/116/ES z dne 20. decembra 2001 o prilagajanju Direktive Sveta 70/156/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil tehničnemu napredku (2). Zato je primerno, da se navedeni vzorec posodobi ob upoštevanju številnih bistvenih sprememb, ki jih prinaša Direktiva 2007/46/ES, po kateri se bo ES-homologacija celotnega vozila za gospodarska vozila podeljevala od 29. aprila 2009.

(5)

Poleg tega morajo organi za registracijo v državah članicah na podlagi Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (3) prejeti zanesljive tehnične informacije, da lahko nova vozila prvič registrirajo na ozemlju Skupnosti. Tehnični podatki, ki jih vsebuje certifikat o skladnosti, so primeren vir informacij, ki se lahko uporabijo za namene registracije. Da bi se v skladu z načeli, vsebovanimi v sporočilih Komisije z naslovom Action Plan „Simplifying and Improving the Regulatory Environment“ (Akcijski načrt „Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja“) (4) in Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji (5), zmanjšala upravna obremenitev za evropske državljane, je primerno, da certifikat o skladnosti vsebuje tudi vse informacije, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 1999/37/ES.

(6)

Za zagotavljanje ustreznega delovanja homologacijskega postopka Skupnosti je primerno posodobiti priloge k Direktivi 2007/46/ES, da se jih tako prilagodi razvoju znanstvenega in tehničnega znanja.

(7)

Prilogo IX k Direktivi 2007/46/ES je treba ustrezno nadomestiti.

(8)

Za izvajanje novega sistema upravljanja zbiranja vseh podatkov, ki jih je treba navesti v certifikatu o skladnosti, mora proizvajalec vozila vzpostaviti ustrezne mehanizme. Zato je treba določiti zadostno prehodno obdobje, v katerem se lahko še naprej uporabljajo prejšnji vzorci certifikata o skladnosti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –