5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/1

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/3

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 348/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/5

(1)

Uredbo (ES) št. 1698/2005, ki določa pravni okvir za podporo EKSRP za razvoj podeželja v Skupnosti, spreminja Uredba Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2). Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 1974/2006 (3) dopolniti z dodatnimi natančnimi izvedbenimi pravili.

(2)

Odprava režima mlečnih kvot iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (4) zahteva posebna prizadevanja kmetovalcev, ki proizvajajo mleko. Zato je treba odpraviti omejitev naložbene pomoči za mlečne kmetije, da upoštevajo proizvodne kvote, ki so bile dodeljene posamezni kmetiji. To mora začeti veljati od začetka programskega obdobja.

(3)

Uredba (ES) št. 74/2009 je uvedla zahtevo za revizijo nacionalnih strateških načrtov. Opredeliti je treba osnovno vsebino te revizije.

(4)

Zaradi pomembnosti prednosti iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005 je treba revizije programov za razvoj podeželja, ki se opravijo po prvem izvajanju tega člena, obravnavati kot revizije v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in mora o njih odločati Komisija.

(5)

Uredba (ES) št. 74/2009 je opredelila seznam možnih učinkov, ki naj bi se dosegli z aktivnostmi, povezanimi s prednostmi iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005. Ta seznam ni izčrpen, zato lahko države članice predlagajo dodatne možne učinke, ki naj bi se dosegli z omenjenimi aktivnostmi. Vendar mora Komisija za zagotovitev skladnosti z že ugotovljenimi možnimi učinki in za splošno krepitev aktivnosti, povezanih z novimi izzivi, preučiti možnost držav članic, da predlagajo takšne dodatne možne učinke, Odbor za razvoj podeželja pa mora podati svoje mnenje o tem. Zato mora Komisija sprejeti odločitev o spremembah, ki uvajajo nov možen učinek.

(6)

Ker se v več primerih pri revizijah obravnavajo manj pomembne izjeme od načel razmejitve med skupnimi ureditvami trga in razvojem podeželja ter da se omeji upravna obremenitev, Komisija ne sme več sprejemati odločitev o revizijah, ki obravnavajo spremembe v zvezi z izjemo iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Zato je treba to kategorijo revizije črtati s seznama iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1974/2006.

(7)

Opredeliti je treba vsebino in merila poslovnih načrtov glede podpore za kmetijska gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja zaradi reforme skupne ureditve trga.

(8)

Po odpravi „ukrepa prahe“ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (5) je treba prilagoditi določbe, ki veljajo za ta ukrep.

(9)

V času gospodarske in finančne krize je treba dvigniti zgornjo mejo za predplačila za leti 2009 in 2010, da se olajša uresničevanje naložbenih projektov.

(10)

Prilagoditi je treba določbe o državni pomoči za nekatere ukrepe, ki jih sofinancira EKSRP, ter za dodatno nacionalno financiranje, da se pojasni področje njihove uporabe ter upošteva nov ukrep za kmetijska gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja zaradi reforme skupne ureditve trga, ki jo uveljavlja Uredba (ES) št. 74/2009.

(11)

Opredeliti je treba izraz „bistvene spremembe“ v členu 78(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(12)

Da se omogoči spremljanje ukrepov, povezanih s prednostmi iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba za posamezno vrsto aktivnosti določiti kazalnike donosa in z njimi povezane cilje, ki so del okvira skupnega spremljanja in vrednotenja iz člena 80 navedene uredbe.

(13)

Države članice morajo v svojih revidiranih programih navesti informacije o vrstah aktivnosti, ki so povezane s prednostmi iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005, pri čemer morajo navesti, katere od teh aktivnosti temeljijo na novih ukrepih, tj. ukrepih, ki še niso bili odobreni s programom za razvoj podeželja. Poleg tega je treba prikazati okviren prispevek EKSRP za obdobje 2010–2013. Zato je treba spremeniti priloge k Uredbi (ES) št. 1974/2006.

(14)

Ta uredba mora začeti veljati od 1. januarja 2009, da bo v skladu z datumom uporabe Uredbe (ES) št. 74/2009, ki jo določbe navedene uredbe dopolnjujejo. Takšna retroaktivna uporaba ne sme kršiti načela pravne varnosti zadevnih upravičencev.

(15)

Uredbo (ES) št. 1974/2006 je treba zato ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

1.

V členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Če skupna ureditev trga, ki vključuje tudi programe neposredne podpore, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), postavi omejitve za proizvodnjo ali omejitve za podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, kmetijskih gospodarstev ali predelovalnih obratov, po Uredbi (ES) št. 1698/2005 ne prejme podpore nobena naložba, ki bi povečala proizvodnjo čez dane omejitve, razen v mlečnem sektorju.“;

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Revizije nacionalnih strateških načrtov v skladu s členom 21a Uredbe (ES) št. 1698/2005 vključujejo revizijo zadevnih elementov iz člena 11(3) navedene uredbe, ki so povezani s prednostmi iz člena 16a(1) navedene uredbe, ter zlasti glavnih ovrednotenih ciljev.

Nacionalna strategija določa približen in okviren prispevek EKSRP iz člena 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki se dodeli za vsako prednost iz člena 16a(1) navedene uredbe v državi članici, ter vsebuje ustrezne razlage v zvezi s to dodelitvijo.“;

3.

V členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsebina programov za razvoj podeželja, kot je navedeno v členu 16 in 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005, se določi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.“

4.

Člen 7(1) se spremeni:

5.

V členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Spremembe programov držav članic iz člena 6(1)(c) lahko vključujejo spremembe pri razdelitvi finančnih sredstev po ukrepih znotraj osi, nefinančne spremembe v zvezi z uvajanjem novih ukrepov in vrst aktivnosti ter odpravo obstoječih ukrepov in vrst aktivnosti ter spremembe v zvezi z izjemo iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali informacijami o obstoječih ukrepih iz programa oziroma njihovimi opisi.“;

6.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 24a

Poslovni načrt iz člena 35a Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora:

7.

V členu 27(6) se črta prvi pododstavek.

8.

Členu 46 se doda naslednji odstavek:

„Ta člen velja tudi za obveznosti v zvezi z odpravo prahe po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 73/2009. Na zahtevo upravičenca so lahko takšne obveznosti prilagodijo tudi v primeru, ko ni klavzule o reviziji.“

9.

V prvem pododstavku člena 56(2) se doda stavek:

„V primeru naložb, za katere se v letu 2009 ali letu 2010 sprejme individualna odločitev o odobritvi pomoči, se lahko višina predplačila poviša za 50 % javne pomoči, povezane s to naložbo.“

10.

V členu 57 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Programi za razvoj podeželja lahko vključujejo plačila držav članic za razvoj podeželja, ki ne spadajo na področje uporabe člena 36 Pogodbe, za ukrepe iz členov 25, 43 do 49 in 52 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter za aktivnosti v okviru ukrepov iz členov 21, 24, 28, 29, 30 in 35a navedene uredbe ali dodatno nacionalno financiranje, ki ne spada na področje uporabe člena 36 Pogodbe, za ukrepe iz členov 25, 27, od 43 do 49 in 52 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter za dejavnosti v okviru ukrepov iz členov 21, 24, 28, 29, 30 in 35a navedene uredbe samo v primeru, da je državna pomoč določena v skladu s točko 9.B Priloge II k tej uredbi.“;

11.

V oddelku 4 „Spremljanje in vrednotenje“ se vstavi naslednji člen 59a:

„Člen 59a

Za namene člena 78(f) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „bistveni predlogi za spremembe“ vključujejo spremembe, za katere je obvezna odločitev Komisije, in spremembe iz člena 9(1) navedene uredbe, razen sprememb v zvezi z izjemo iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter informacijami o obstoječih ukrepih v programih in njihovim opisom.“

12.

V členu 62(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za ukrepe, ki vključujejo vrste aktivnosti, kot določa člen 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005, se kazalniki donosa in okvirni cilji za kazalnike donosa razporedijo po vrstah aktivnosti.“;

13.

V členu 63(8) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V primerih višje sile ali v izrednih razmerah ter zlasti ob okvari sistema ali prekinitvah povezave lahko država članica Komisiji predloži dokumente v tiskani obliki ali shranjene na drugem primernem elektronskem sredstvu. O takšni predložitvi v tiskani obliki ali na drugem elektronskem sredstvu je treba Komisijo vnaprej obvestiti.“

14.

Priloge I, II, VII in VIII so spremenjene v skladu s Prilogo k tej uredbi.

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/13

(1)

Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. maja 2009, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 360/2009 (3).

(2)

Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 360/2009.

(3)

Uredbo (ES) št. 360/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/16

(1)

Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov (3) je bila vsebinsko spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Razvijanje računalniških programov terja znatne naložbe človeških, tehničnih in finančnih sredstev, pri čemer pa je mogoče računalniške programe kopirati ob neznatnem deležu stroškov, ki bi bili sicer potrebni za njihov samostojen razvoj.

(3)

Računalniški programi igrajo vedno bolj pomembno vlogo v celi vrsti industrijskih dejavnosti in je zato tehnologijo računalniških programov mogoče šteti kot temeljnega pomena za industrijski razvoj Skupnosti.

(4)

Nekatere razlike pri pravnem varstvu računalniških programov, ki izhajajo iz zakonov držav članic, imajo neposredne in negativne učinke na delovanje notranjega trga glede računalniških programov.

(5)

Obstoječe razlike s takimi učinki je treba odpraviti in preprečiti nastajanje novih, medtem ko razlik, ki niso v znatni meri v nasprotju z delovanjem notranjega trga, ni potrebno odstraniti ali preprečiti njihov nastanek.

(6)

Pravni okvir Skupnosti o varstvu računalniških programov je lahko temu ustrezno v prvi fazi omejen na opredelitev, da naj države članice priznajo avtorsko-pravno varstvo računalniških programov kot za književna dela, in nadalje na opredelitev, kdo in kaj naj bo varovano, na opredelitev izključnih pravic, ki jih varovane osebe lahko uveljavijo tako, da dovolijo ali prepovedo določena dejanja, ter koliko časa traja varstvo.

(7)

Za namene te direktive pojem „računalniški program“ pomeni programe v katerikoli obliki, vključno s tistimi, ki so vključeni v strojno opremo. Ta pojem vključuje tudi pripravljalno delo, ki pripelje do razvoja računalniškega programa pod pogojem, da je pripravljalno delo take narave, da iz njega lahko v kasnejši fazi nastane računalniški program.

(8)

Pri kriterijih, ki se uporabijo pri odločanju, ali je nek računalniški program izvirno delo ali ne, ne bi smeli uporabiti ocen glede kakovostne ali estetske ravni programa.

(9)

Skupnost se v celoti zavzema za pospeševanje mednarodne standardizacije.

(10)

Funkcija računalniškega programa je komuniciranje in delovanje skupaj z drugimi komponentami računalniškega sistema in z uporabniki ter se za ta namen zahteva logična in, kjer je to potrebno, tudi fizična medsebojna povezava in interakcija, ki dovoljuje, da vsi elementi programske in strojne opreme delujejo z drugo programsko in strojno opremo in z uporabniki na vse načine, za katere je bila namenjena. Deli programa, ki zagotavljajo tako medsebojno povezavo in interakcijo med elementi programske in strojne opreme, so na splošno znani kot „vmesniki“. Ta funkcijska medsebojna povezava in interakcija je na splošno znana kot „interoperabilnost“; ta interoperabilnost se lahko opredeli kot zmožnost izmenjati informacije in vzajemno uporabiti informacije, ki so bile izmenjane.

(11)

V izogib dvomom je treba pojasniti, da je varovan samo izraz računalniškega programa ter da ideje in načela, ki so osnova kateremu koli elementu programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, niso varovani z avtorsko pravico po tej direktivi. V skladu s tem načelom avtorskega prava kolikor logika, algoritmi in programski jeziki obsegajo ideje in načela, te ideje in načela niso varovani po tej direktivi. V skladu z zakonodajo in sodno prakso držav članic in mednarodnimi konvencijami o avtorski pravici naj bo izraz teh idej in načel varovan z avtorsko pravico.

(12)

Za namene te direktive pojem „dajanje v najem“ pomeni omogočanje uporabe računalniškega programa ali njegove kopije za določen čas in z namenom doseganja dobička. Ta pojem ne vključuje javnega posojanja, ki tako ostaja izven okvira te direktive.

(13)

Pri izključni pravici avtorja, da prepreči nedovoljeno reproduciranje svojega dela, v primeru računalniškega programa bi bilo treba predvideti omejeno izjemo ter dovoliti reproduciranje, ki je tehnično potrebno za uporabo tega programa s strani zakonitega pridobitelja. To pomeni, da s pogodbo ni mogoče prepovedati dejanj nalaganja in izvajanja, ki so potrebna za uporabo zakonito pridobljene kopije programa, kakor tudi ne dejanja odprave njegovih napak. Zakoniti pridobitelj kopije programa, tudi kadar je ta bila prodana, lahko izvrši vsako drugo dejanje, ki je potrebno za uporabo te kopije v skladu z njenim namenom, če ni bilo posebnih pogodbenih določb.

(14)

Osebi, ki ima pravico uporabljati računalniški program, ne bi smeli preprečiti dejanj, ki so potrebna za to, da opazuje, proučuje ali testira delovanje programa, pod pogojem, da ta dejanja ne kršijo avtorske pravice na programu.

(15)

Nedovoljeno reproduciranje, prevod, priredba ali sprememba kodne oblike, v kateri je bila kopija računalniškega programa dana na razpolago, predstavlja kršitev izključnih pravic avtorja. Ne glede na navedeno pa so možne okoliščine, v katerih je tako reproduciranje kode ali prevod kodne oblike nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega programa z drugimi programi. Zato je treba šteti, da je samo v teh omejenih okoliščinah izvrševanje dejanj reproduciranja in prevoda s strani ali v imenu osebe, ki ima pravico uporabljati kopijo programa, zakonito in združljivo z dobrimi običaji ter je zato treba šteti, da ni potrebno dovoljenje imetnika pravice. Namen te izjeme omogočiti povezavo vseh komponent računalniškega sistema, vključno tistih od različnih proizvajalcev, tako da lahko skupaj delujejo. Takšna izjema od avtorjevih izključnih pravic se ne sme uporabiti na način, ki bi prizadel zakonite interese imetnika pravic ali ki bi bil v nasprotju z normalno uporabo programa.

(16)

Varstvo računalniških programov po zakonih o avtorski pravici ne bi smelo vplivati na uporabo drugih oblik varstva v ustreznih primerih. Pri čemer pa naj bo nična vsaka pogodbena določba, ki je v nasprotju z določili te direktive o dekompiliranju ali z izjemami, določenimi v tej direktivi glede izdelave varnostne kopije ali opazovanja, proučevanja ali testiranja delovanja programa.

(17)

Določbe te direktive ne vplivajo na uporabo pravil o konkurenci po členih 81 in 82 Pogodbe, če ponudnik s prevladujočim tržnim položajem odkloni dati razpoložljive informacije, ki so potrebne za interoperabilnost, kot je opredeljena v tej direktivi.

(18)

Določbe te direktive naj ne bi vplivale na posebne zahteve že veljavnega prava Skupnosti glede objave vmesnikov na področju telekomunikacij ali sklepov Sveta, ki se nanašajo na standardizacijo na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij.

(19)

Ta direktiva ne vpliva na ureditve odstopanj, ki jih predvidevajo nacionalne zakonodaje v skladu z Bernsko konvencijo glede točk, ki niso zajete s to direktivo.

(20)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B –

(a)

trajno ali začasno reproduciranje delov ali celotnega računalniškega programa, s katerim koli sredstvom in v kateri koli obliki. Kolikor nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenašanje ali shranjevanje računalniškega programa zahteva takšno reproduciranje, je za ta dejanja potrebno dovoljenje imetnika pravice;

(b)

prevod, priredbo, aranžiranje ali vsako drugo predelavo računalniškega programa ter reproduciranje rezultatov teh predelav, vendar brez vpliva na pravice osebe, ki je spremembo opravila;

(c)

vsako obliko distribuiranja javnosti izvirnika računalniškega programa ali njegovih kopij, vključno z dajanjem v najem.

(a)

da ta dejanja izvrši pridobitelj licence ali druga oseba, ki ima pravico uporabljati kopijo programa ali v njihovem imenu za to pooblaščena oseba;

(b)

da informacije, potrebne za doseganje interoperabilnosti, niso bile predhodno brez nadaljnjega dostopne osebam iz točke (a); in

(c)

da so ta dejanja omejena na tiste dele prvotnega programa, ki so potrebni za doseganje interoperabilnosti.

(a)

uporabile za drug namen kot za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa;

(b)

odstopile tretjim osebam, razen kadar bi bilo to potrebno za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa; ali

(c)

uporabile za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben, ali uporabile za katerokoli drugo dejanje, s katerim se krši avtorska pravica.

(a)

vsako dejanje dajanja v promet kopije računalniškega programa, za katero ve ali bi utemeljeno lahko domnevala, da je nedovoljena kopija;

(b)

posest kopije računalniškega programa za komercialne namene, za katero ve ali bi utemeljeno lahko domnevala, da je nedovoljena kopija;

(c)

vsako dejanje dajanja v promet ali posest za komercialne namene kakršnih koli sredstev, katerih edini namen je, da olajšajo neupravičeno odstranitev ali obid katerekoli tehnične naprave, uporabljene za zaščito računalniškega programa.

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/23

(1)

Z dopisom z dne 30. maja 2006, ki ga je Komisija prejela istega dne, so nemški organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES obvestili Komisijo o prvem delu ukrepa, ki ga je Komisija registrirala kot državno pomoč, zadeva N 339/06.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 22. junija 2006 zahtevala dodatne informacije. Nemški organi so odgovorili z dopisom z dne 13. julija 2006. Komisija je z dopisom z dne 31. avgusta 2006 zahtevala dodatne informacije, pri čemer so nemški organi odgovorili z dopisom z dne 22. septembra 2006. Komisija je 11. oktobra 2006 zahtevala dodatne informacije, pri čemer so nemški organi odgovorili z dopisom z dne 6. novembra 2006.

(3)

Z dopisom z dne 9. novembra 2006, ki ga je Komisija prejela istega dne, so nemški organi obvestili Komisijo o drugem delu ukrepa, ki ga je Komisija registrirala kot državno pomoč, zadeva N 729/06. Zaradi prekrivanja med obema obvestiloma (N 339/06 in N 729/06) je v dopisu z dne 6. decembra 2006 Komisija predlagala, da se zadevi združita in se vsi dopisi obravnavajo kot dopisi, ki zadevajo obe zadevi, ter je zahtevala tudi dodatne informacije v zvezi z obema zadevama. Nemški organi so odgovorili z dopisom z dne 23. januarja 2007.

(4)

Komisija je 28. februarja 2007 zahtevala dodatne informacije. Po podaljšanju roka so nemški organi odgovorili z dopisom z dne 11. aprila 2007. Komisija je 4. maja 2007 zahtevala dodatne informacije. Po podaljšanju roka so nemški organi odgovorili z dopisom z dne 29. junija 2007.

(5)

Komisija je z dopisom z dne 30. avgusta 2007 obvestila Nemčijo o odločitvi za sprožitev postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočjo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka). Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala nemške organe in zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe.

(6)

Nemški organi so predložili pripombe o odločitvi o sprožitvi postopka z dopisom z dne 19. oktobra 2007. Po podaljšanju roka je Komisija prejela ugotovitve zainteresiranih strani, in sicer sklada IBG Beteiligungsgesellschaft Sachsen-Anhalt mbH (v nadaljnjem besedilu „sklad IBG“), z dopisom z dne 10. decembra 2007. Z dopisom z dne 21. januarja 2008 je Komisija te ugotovitve poslala nemškim organom. Na ugotovitve so nemški organi odgovorili z dopisom z dne 14. februarja 2008.

(7)

Komisija je zahtevala dodatne informacije z dopisom z dne 18. aprila 2008 ter z elektronsko pošto z dne 28. aprila 2008 in 11. junija 2008. Nemški organi so predložili dodatne informacije z dopisom z dne 5. junija 2008 in z elektronsko pošto z dne 13. junija 2008.

(8)

Sklad IBG je javni sklad tveganega kapitala, ki ga je ustanovila in ga financira dežela Saška-Anhalt. Cilj sklada IBG je zagotavljati tvegani kapital za tehnološka inovativna mala in srednje velika podjetja v deželi Saška-Anhalt na začetni stopnji njihovega razvoja ter med njihovo rastjo. Dežela Saška-Anhalt je regija, ki je upravičena do pomoči na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES (3).

(9)

Od 1. julija 2007 sklad IBG upravlja družba za upravljanje GOODVENT Beteiligungsmanagement GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada), ki je bila izbrana na odprtem in nediskriminatornem javnem razpisu. Celoten znesek javnega financiranja znaša približno 130 milijonov EUR. Ukrep velja do 31. decembra 2013.

(10)

Sklad IBG zagotavlja naslednje naložbe:

(11)

V zvezi z navadnimi deleži v lastniškem kapitalu in ukrepi za pretvorbo je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka sklenila, da država investitorjem (4) ali upravitelju sklada IBG (5) ni podelila nobene državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Morda obstaja državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES za sklad IBG (6) ali za ciljna podjetja. Toda Komisija je ugotovila, da je ukrep v skladu s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (7) (v nadaljnjem besedilu: Smernice) ter združljiv s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(12)

V odločitvi o sprožitvi postopka so bile ločeno ocenjene tihe udeležbe v skladu IBG, ker so nemški organi menili, da so to dolžniški instrumenti v skladu s tržnimi pogoji, ki ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, medtem ko je imela Komisija pomisleke, ali jih je treba v gospodarskem smislu razvrstiti kot dolžniške instrumente ali kot lastniške instrumente.

(13)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave vprašanja, ali bi morale biti tihe udeležbe v skladu IBG v gospodarskem smislu razvrščene kot dolžniški instrumenti, kot trdijo nemški organi, ali kot lastniški instrumenti. Če tihe udeležbe v skladu IBG izpolnjujejo pogoje za opredelitev kot dolžniški instrumenti, bi bilo treba uporabiti Obvestilo Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8) (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo iz leta 1997), ki se uporablja kot kazalnik tržne stopnje, za določitev, ali te udeležbe vključujejo državno pomoč za ciljna podjetja v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (9).

(14)

V svoji odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija menila, da tihe udeležbe v skladu IBG, če bi se lahko razvrstile kot dolžniški instrumenti, ne bi pomenile prednosti za podjetja prejemnike v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ker bi bile v skladu s tržnimi pogoji iz Obvestila iz leta 1997. Če pa bi se tihe udeležbe v skladu IBG lahko razvrstile kot lastniški instrumenti, ni mogoče izključiti državne pomoči za ciljna podjetja, ker bi lahko ukrep odpravljal pomanjkljivosti trga tveganega kapitala.

(15)

Za določitev, ali je treba tihe udeležbe v skladu IBG razvrstiti kot dolžniške instrumente ali lastniške instrumente, je odločitev o sprožitvi postopka preverila gospodarsko vsebino instrumentov v skladu s točko 4.3.3 Smernic ob upoštevanju stopnje tveganja in potencialnih izgub, ki jih ima investitor, pri čemer so prevladovali izplačilo na podlagi dobička ali fiksno izplačilo, stopnja podrejenosti v primeru stečaja in obravnava naložbenega instrumenta v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi, regulativnimi, finančnimi in računovodskimi pravili.

(16)

Potem ko je preverila gospodarsko naravo tihih udeležb v skladu IBG, je Komisija določila naslednje mogoče razlike med standardnimi dolžniškimi instrumenti in tihimi udeležbami v skladu IBG:

(a)   podrejenost: v primeru stečaja ciljnega podjetja so tihe udeležbe v skladu IBG nadrejene lastniškim deležem, vendar so podrejene posojilom in drugim obveznostim;

(b)   varnost: tihe udeležbe v skladu IBG so delno zavarovane (najmanj 10 %), čeprav je ta varnost zelo oddaljena od ravni, ki bi bila potrebna za financiranje dolga;

(c)   odplačilo: tihe udeležbe v skladu IBG se odplačujejo dvakrat na leto, medtem ko se pri standardnih dolžniških instrumentih glavnica in obresti navadno odplačujejo vsak mesec;

(d)   pravice do informacij in nadzora: zdi se, da obstajajo razlike med tihimi udeležbami v skladu IBG in standardnimi dolžniškimi instrumenti v smislu pravic do informacij in nadzora, čeprav so klavzule o lastništvu in spremembi nadzora včasih vključene v standardne pogodbe o kreditu;

(e)   odpoved pogodbe: zdi se, da obstajajo razlike med tihimi udeležbami v skladu IBG in standardnimi dolžniškimi instrumenti, kar zadeva odpoved pogodb;

(f)   izplačilo: v zvezi s komponento z dobičkom povezanega enkratnega izstopnega izplačila (Exitvergütung) ni bilo mogoče s 100-odstotno zanesljivostjo ugotoviti, da je bilo fiksno izplačilo prevladujoča komponenta izplačila.

(17)

Zato je imela Komisija pomisleke, ali je mogoče tihe udeležbe v skladu IBG razvrstiti kot dolžniške instrumente, in je zainteresirane strani zaprosila, naj predložijo pripombe o teh točkah.

(18)

V skladu s členom 20(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10) ter v odgovor na Obvestilo, objavljeno v Uradnem listu  (11), je Komisija prejela pripombe ene zainteresirane strani, in sicer sklada IBG, ki navaja natančne utemeljitve v dokaz, da je mogoče tihe udeležbe v skladu IBG razvrstiti kot dolžniške instrumente.

(19)

Sklad IBG je razložil podrejen položaj tihih udeležb. Po njegovih navedbah je podrejenost dogovorjena na prostovoljni ravni in ni pravno potrebna. Dolžniški instrumenti se pogosto razporedijo v različne razrede. Na primer na področju financiranja nakupov podjetij je dolgove skoraj vedno treba razdeliti na dolgove, ki se plačujejo prednostno, in dolgove, ki se ne plačujejo prednostno. V svojih pripombah je sklad IBG poudaril, da so tihe udeležbe, medtem ko jih je mogoče podrediti drugim posojilom in obveznostim, vedno nadrejene lastniškim deležem in niso nikoli vključene v izgube ciljnega podjetja.

(20)

Sklad IBG je razložil, da je približno med 10 % in 30 % vrednosti tihih udeležb zavarovanih z jamstvi, ki jih zagotovijo delničarji ciljnih podjetij. Natančen znesek zavarovanja je odvisen od posameznega primera ter zlasti od sredstev, ki jih je delničar predhodno nakazal podjetju, npr. v obliki lastniškega deleža ali pravic intelektualne lastnine. Po navedbah sklada IBG lahko imajo dolžniški instrumenti različne oblike, odvisno od posameznega primera. V praksi obstaja celo 0 % zavarovanja, poleg tega je posojilo nezavarovano; to dolžniškega instrumenta ne pretvori samodejno v lastniški instrument.

(21)

Po navedbah sklada IBG so postopki odplačila za njegove tihe udeležbe podobni postopkom dolžniških instrumentov. V primeru standardnih posojil, odvisno od likvidnostnega položaja podjetja, ni nujno, da se glavnica in obresti odplačujejo mesečno. Odplačila, plačana na šest mesecev ali na tri mesece, so prav tako običajna kot mesečna plačila. Nemški civilni zakonik določa plačilo obresti ob koncu vsakega leta, vendar se je mogoče dogovoriti tudi za druge ureditve.

(22)

V zvezi odplačilom glavnice sklad IBG poudarja, da nemški civilni zakonik določa, da glavnica zapade, kadar je pogodba o posojilu odpovedana, razen če je v pogodbi določeno drugače. Po navedbah sklada IBG so njegove tihe udeležbe združljive z določbami nemškega civilnega zakonika, ne da bi pri tem katera koli pogodbena določba morala odstopati od splošnega pravila.

(23)

Sklad IBG je predložil dodatne utemeljitve za dokaz podobnosti med klavzulami o informacijah in lastništvu ter spremembi nadzora za tihe udeležbe v skladu IBG in za dolžniške instrumente. Po navedbah sklada IBG se je navadno mogoče dogovoriti o klavzulah o lastništvu in spremembi nadzora za dolžniške instrumente. Upniki vztrajajo pri tem zlasti v primeru komercialnih posojil in projektov ter financiranja nakupov podjetij. Te vrste kredita imajo s tihimi udeležbami v skladu IBG skupno to, da so pogosto dolgoročna posojila, ki se začnejo odplačevati ob njihovem izteku. V zameno upniki zahtevajo obsežne obveznosti, ki jim zagotavljajo pravico, da predhodno prekinejo pogodbo o kreditu, če dolžnik krši obveznost.

(24)

V zvezi s komercialnimi posojili je krovna organizacija nemških zasebnih bank, Bundesverband Deutscher Banken, pripravila posebno vzorčno pogodbo, ki vsebuje obsežno klavzulo o lastništvu in spremembi nadzora. Kar zadeva financiranje projekta in nakupa podjetja, se sklad IBG sklicuje na več zadevnih nemških opomb, ki razpravljajo o obsežnih klavzulah o nadzoru v korist upnika in jih priznavajo.

(25)

Sklad IBG zagotavlja dodatne utemeljitve za prikaz podobnosti med svojimi tihimi udeležbami in posojili glede pogojev za odpoved pogodbe. V primeru kršitve pogodbe, neskladnosti z dogovorjenimi pogoji, nepravilnih informacij ali spremembe nadzora sta ciljno podjetje in sklad IBG upravičena do odpovedi pogodbe. Kadar se posebna terminologija o prekinitvi pogodbe za tihe udeležbe v skladu IBG razlikuje od terminologije za standardna posojila, izraža le posebno naravo instrumenta v primerjavi s standardnim posojilom.

(26)

Sklad IBG razloži strukturo izplačila svojih tihih udeležb, da pokaže, da so fiksna izplačila prevladujoča komponenta skupnega letnega izplačila v višini 13 %. Skupno izplačilo je sestavljeno iz stalne obrestne mere, določene na podlagi stopnje kreditnega tveganja vsakega ciljnega podjetja in plačljive ne glede na donosnost naložbe, ter na dobiček vezane komponente, ki se plača, če se presežejo nekateri pragi dobičkonosnosti. V skladu s skladom IBG je na dobiček vezana komponenta vedno vsaj 250 osnovnih točk nižja od stalne obrestne mere. Fiksno enkratno izplačilo se plača poleg skupnega 13-odstotnega letnega izplačila. To se izračuna kot odstotek nominalnega zneska tihe udeležbe in ni odvisno od donosnosti naložbe.

(27)

Sklad IBG zagotavlja natančne informacije, s katerimi dokaže, da se na podlagi nemške zakonodaje (civilno pravo, računovodsko pravo in davčno pravo) ter mednarodnih računovodskih pravil (IFRS in IAS) njegove tihe udeležbe obravnavajo kot običajne tihe udeležbe in zato dolžniški instrumenti.

(28)

V skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in kot odgovor na Obvestilo, objavljeno v Uradnem listu  (12), je Komisija prejela pripombe nemških organov. Nemški organi so trdili, da so tihe udeležbe sklada IBG običajne tihe udeležbe in jih je zato treba obravnavati kot dolžniške instrumente iz naslednjih razlogov:

(29)

V svojih ugotovitvah na pripombe zainteresiranih strani so nemški organi izrazili svoje soglasje in poudarili sklepe, ki so bili predstavljeni v njihovih izvirnih pripombah na odločitev o sprožitvi postopka. Razen tega so nemški organi poudarili, da so tihe udeležbe v skladu IBG podeljene pod tržnimi pogoji in ne vsebujejo državne pomoči, ker so v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (13) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo iz leta 2008).

(30)

V nadaljnji korespondenci s Komisijo so nemški organi razložili sistem za ocenjevanje kreditne sposobnosti sklada IBG, ki ga je preučil Price Waterhouse Coopers in uvrstil ciljna podjetja od oznake „zelo uspešna“ (AAA) do oznake „slaba/finančne težave“ (CCC); podjetja, ocenjena z oznako CCC, niso upravičena do financiranja. Nizko zavarovanje s premoženjem in nizke ocene tihe udeležbe v skladu IBG se upoštevajo pri ocenjevanju kreditnega tveganja ciljnih podjetij.

(31)

Sistem ocenjevanja zagotavlja podlago za vzpostavitev obrestnih mer, prilagojenih tveganju. Tihe udeležbe se vedno poplačajo po stalni obrestni meri, ki jo sestavlja IBOR z ustrezno maržo. Slednja lahko niha med 100 in 650 osnovnimi točkami, odvisno od ocene podjetja. V primeru ciljnih podjetij, ki jih ni mogoče razvrstiti z uporabo sistema za ocenjevanje sklada IBG, se uporablja marža najmanj 400 osnovnih točk, ki ne more biti nižja od marže, ki bi se uporabljala za matično družbo.

(32)

Nemški organi so izpolnili svojo obveznost iz člena 88(3) Pogodbe ES, tako da so ukrep pred njegovo uvedbo priglasili. Začetek veljavnosti ukrepa mora odobriti Komisija.

(33)

Za razvrstitev tihih udeležb v skladu IBG kot dolžniških instrumentov ali lastniških instrumentov v gospodarskem smislu jih je treba oceniti na podlagi Smernic. Točka 2.2 Smernic določa naslednje opredelitve nepravih lastniških in dolžniških naložbenih instrumentov:

(34)

Točka 4.3.3 Smernic določa, da bo „Komisija […] upoštevala gospodarsko vsebino instrumenta, ne pa njihovega imena in kvalifikacij, ki so jim jih pripisali investitorji … [pri čemer bo] upoštevala stopnjo tveganja pri tvegani naložbi v ciljno podjetje, ki jo ima investitor, potencialne izgube, ki jih ima investitor, prevladovanje povračila, ki je odvisno od dobička, nad fiksnim povračilom ter stopnjo podrejenosti investitorja v primeru stečaja podjetja … [in] bo morebiti tudi upoštevala obravnavo, ki se uporablja za instrument naložbe v skladu s prevladujočimi domačimi pravnimi, ureditvenimi, finančnimi in računovodskimi pravili, če so slednja združljiva in pomembna za kvalifikacijo“.

(35)

Potem ko so se preverile utemeljitve nemških organov in informacije, prejete od zainteresiranih strani (sklad IBG) v odgovor na odločitev o sprožitvi postopka, so bili sprejeti naslednji sklepi:

(36)

V skladu s Smernicami je Komisija obravnavala stopnjo tveganja in možnih izgub za sklad IBG. Pri tem je upoštevala dejstvo, da tihe udeležbe v skladu IBG podobno kot dolžniški instrumenti ne vključujejo nobenega tveganja popolnega izstopa, kot ga imajo investitorji v lastniški kapital (14). Tihe udeležbe v skladu IBG niso nikoli del izgub ciljnih podjetij, kar se dogaja pri naložbah v lastniški kapital; to merilo za razlikovanje med lastniškim deležem in dolgom je izrecno omenjeno v točki 4.3.3 Smernic. Podobno kot dolžniški instrumenti tudi pogodbeni pogoji za tiho udeležbo v skladu IBG zahtevajo, da se glavnica in obresti, vključno s komponento, vezano na dobiček, odplačajo iz gotovinskega toka podjetja. Kar zadeva stopnjo tveganja in možne izgube za investitorje, se lahko tihe udeležbe v sklad IBG razvrstijo kot dolžniški naložbeni instrumenti.

(37)

V skladu s Smernicami je treba upoštevati stopnjo podrejenosti v primeru stečaja. Tihe udeležbe v skladu IBG so podrejene posojilom in drugim obveznostim, vendar so nadrejene lastniškemu deležu in niso nikoli vključene med izgube ciljnih podjetij; to je značilna lastnost dolžniških instrumentov. Podrejenost nezavarovanega ali delno zavarovanega dolga za terjatve nadrejenih upnikov je standardna praksa. Medtem ko so podrejene tihe udeležbe v skladu IBG resnično bolj tvegane od nepodrejenega dolga, se to kaže v obrestni meri, prilagojeni tveganju. Iz teh razlogov podrejenost drugim upnikom sama po sebi ni vzrok za razvrstitev tihih udeležb v skladu IBG kot navideznih lastniških instrumentov.

(38)

Smernice zahtevajo, da mora biti dolžniški instrument, da se razvrsti kot tak, vsaj delno zavarovan. Upoštevati je treba dejstvo, da je med 10 % in 30 % vrednosti tihih udeležb v sklad IBG zavarovanih z jamstvi, ki jih zagotovijo delničarji ciljnega podjetja. Nizke zahteve glede zavarovanja s premoženjem je večinoma mogoče pojasniti z dejstvom, da hitro rastoča tehnološka mala in srednje velika podjetja nimajo premoženja z dovolj visoko vrednostjo. Razen tega bi bilo delno zavarovanje zadostno ob upoštevanju nižje razvrstitve tihih udeležb v skladu IBG. Podrejena in delno varovana narava tihih udeležb v skladu IBG se ustrezno kaže v višini izplačila. Zato je mogoče sklepati, da so tihe udeležbe v skladu IBG delno zavarovane, kot to zahtevajo Smernice.

(39)

Smernice zahtevajo, da mora imeti dolžniški instrument za razvrstitev kot tak prevladujočo komponento fiksnega izplačila. Komponenta izplačila tihih udeležb v skladu IBG, povezana z dobičkom, je vedno vsaj 250 osnovnih točk nižja od komponente stalne obrestne mere. Poleg tega dejstvo, da je mogoče dodatno fiksno enkratno izstopno izplačilo dodati k 13-odstotnemu skupnemu izplačilu, poveča prevladujoč položaj fiksnega izplačila pri skupnih izplačilih. Komponenta stalne obrestne mere tihih udeležb v skladu IBG je zato prevladujoča komponenta izplačila, kot zahtevajo Smernice.

(40)

Po oceni podrobnih informacij, ki jih je zagotovila zainteresirana stran, je Komisija sklenila, da se zdijo klavzule v zvezi z informacijami in lastništvom ter spremembi nadzora za tihe udeležbe v skladu IBG podobne klavzulam za nezavarovane ali delno zavarovane podrejene dolžniške instrumente, ki navadno zahtevajo intenzivno spremljanje ter natančne in takojšnje informacije o gospodarskem napredku podjetij, poleg tega opredeljujejo posebne finančne kazalnike ali obveze, ki jih mora podjetje upoštevati. Zato se lahko v smislu klavzul o informacijah, lastništvu in spremembi nadzora za tihe udeležbe v skladu IBG ti instrumenti razvrstijo kot dolžniški instrumenti.

(41)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija priznala, da so pogoji sklada IBG za odpoved pogodbe o tihi udeležbi podobni tistim za dolžniške instrumente v smislu, da je naložbe mogoče odpovedati v primeru kršitve pogodbe, nespoštovanja dogovorjenih pogojev, nepravilnih informacij in spremembe nadzora. Komisija upošteva, da razlike v terminologiji izražajo le posebno naravo tihih udeležb v skladu IBG v primerjavi s standardnimi dolžniškimi instrumenti. Zato so razen razlik v terminologiji določbe o odpovedi za tihe udeležbe v skladu IBG načeloma podobne določbam standardnih dolžniških instrumentov.

(42)

Komisija ugotavlja, da so nemški organi in sklad IBG dokazali, da so tihe udeležbe v skladu IBG običajne tihe udeležbe in se zato obravnavajo kot dolžniški instrumenti na podlagi zadevne nemške zakonodaje (civilno pravo, računovodsko pravo in davčno pravo) ter na podlagi mednarodnih računovodskih standardov (IAS).

(43)

Po proučitvi ekonomske narave tihih udeležb v skladu IBG ter ob upoštevanju pravne, računovodske in davčne obravnave teh instrumentov Komisija ugotavlja, da je v gospodarskem smislu tihe udeležbe v skladu IBG mogoče razvrstiti kot dolžniške instrumente.

(44)

Komisija je proučila tihe udeležbe v skladu IBG ob upoštevanju člena 87 Pogodbe ES. Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES, morajo biti izpolnjena štiri merila:

(45)

V svoji odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija sklenila, da bi se tihe udeležbe v skladu IBG, če bi bile razvrščene kot dolžniški instrumenti, obravnavale kot dolžniški instrumenti v skladu s pogoji trga iz Obvestila iz leta 1997. Instrument je prav tako v skladu s tržnimi pogoji iz Sporočila iz leta 2008, ker sklad IBG ocenjuje kreditna tveganja vsakega podjetja, vključno s stopnjo podrejenosti in zavarovanja premoženja, ter velja za obrestne mere, prilagojene tveganju.

(46)

Zato je mogoče skleniti, da tihe udeležbe v skladu IBG ne pomenijo državne pomoči ciljnim podjetjem v smislu člena 87(1) Pogodbe ES –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/31

(1)

Dne 30. avgusta 2007 je družba Vitatene pri pristojnih organih Združenega kraljestva vložila zahtevek za dajanje na trg likopena, pridobljenega iz glive Blakeslea trispora kot nove živilske sestavine; pristojni organ Združenega kraljestva za ocenjevanje živil je 17. oktobra 2007 izdal poročilo o začetni oceni. V navedenem poročilu je ugotovil, da je glede na druge nerešene zahtevke v zvezi z likopenom potrebna dodatna ocena, da se zagotovijo enaki pogoji za odobritev uporabe različnih likopenov kot novih živilskih sestavin.

(2)

Komisija je 11. februarja 2008 vsem državam članicam poslala poročilo o začetni oceni.

(3)

Leta 2008 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane, ki je 4. decembra 2008 izdala svoje mnenje.

(4)

V svojem mnenju je EFSA ugotovila, da mora biti likopen pripravljen kot suspenzije v jedilnih oljih ter neposredno zgoščeni ali v vodi dispergirani praški, ker so pri njem možne oksidacijske spremembe. Zagotoviti je treba zadostno antioksidacijsko zaščito.

(5)

EFSA je prav tako ugotovila, da bo povprečni uporabnik sicer užival likopen pod povprečnim dnevnim vnosom, nekateri uporabniki likopena pa povprečni dnevni vnos lahko presežejo. Zato se prav tako zdi primerno zbirati podatke o vnosu več let po odobritvi, da se ta odobritev lahko pregleda ob upoštevanju kakršnih koli novih informacij o varnosti likopena in njegovega uživanja. Posebno pozornost je treba nameniti zbiranju podatkov v zvezi z ravnmi likopena v žitnih kosmičih za zajtrk. Vendar ta zahteva v tej odločbi velja za uporabo likopena kot nove živilske sestavine in ne za uporabo likopena kot živilskega barvila, ki je zajeta v področje uporabe Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (2).

(6)

Iz znanstvene ocene izhaja, da likopen, pridobljen iz glive Blakeslea trispora izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(7)

Družba Vitatene se je strinjala, da se Odločba Komisije 2006/721/ES (3) razveljavi.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/35

(1)

Potrditev obračunov plačilnih služb iz člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 je treba opraviti na podlagi letnih obračunov v zvezi z izdatki na področju ukrepov za razvoj podeželja, ki jih skupaj z zahtevanimi podatki predložijo Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška. Potrditev zajema popolnost, točnost in verodostojnost predloženih obračunov glede na poročila, ki jih sestavijo certifikacijski organi.

(2)

Roki iz člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2), ki so bili odobreni Češki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški, da Komisiji predložijo dokumente iz člena 8(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005 in člena 7(1) Uredbe (ES) št. 885/2006, so potekli.

(3)

Komisija je preverila predložene podatke in pred 31. marcem 2009 Češki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški sporočila rezultate preverjanj skupaj s potrebnimi spremembami.

(4)

Za izdatke za razvoj podeželja, zajete v členu 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 27/2004 z dne 5. januarja 2004 o prehodnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 glede financiranja Jamstvenega oddelka EKUJS ukrepov za razvoj podeželja v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (3) je treba rezultat odločitve o potrditvi obračunov odšteti od naknadnih plačil ali ga prišteti k naknadnim plačilom, ki jih izvede Komisija.

(5)

Glede na opravljena preverjanja letni obračuni in spremni dokumenti Komisiji omogočajo, da za nekatere plačilne agencije ugotovi popolnost, točnost in verodostojnost predloženih obračunov. Podrobnosti o zneskih so bile navedene v zbirnem poročilu, ki je bilo predloženo Odboru sklada hkrati s to odločbo.

(6)

Glede na opravljena preverjanja so za podatke, ki so jih predložile nekatere druge plačilne agencije, potrebne dodatne preiskave, zato se njihovi obračuni v tej odločbi ne morejo potrditi.

(7)

Za izdatke za razvoj podeželja, zajete v Uredbi (ES) št. 27/2004, je treba zneske za izterjavo ali plačilo v skladu z odločitvijo o potrditvi obračunov odšteti od naknadnih plačil ali jih prišteti k naknadnim plačilom.

(8)

V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta odločba ne posega v poznejše odločitve Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izločijo izdatki, ki niso bili izvedeni v skladu s predpisi Skupnosti –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/44

(1)

V skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 Komisija na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih predložijo države članice, skupaj s podatki, ki se zahtevajo za potrditev obračunov, ter certifikatom o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov in poročil certifikacijskih organov, potrdi obračune plačilnih agencij iz člena 6 navedene uredbe.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (2) se za proračunsko leto 2008 upoštevajo izdatki, ki so jih imele države članice med 16. oktobrom 2007 in 15. oktobrom 2008.

(3)

Komisija je preverila podatke, ki so jih predložile države članice, in pred 31. marcem 2009 državam članicam sporočila rezultate preverjanj, skupaj s potrebnimi spremembami.

(4)

Komisija lahko na podlagi letnega računovodskega izkaza in spremnih dokumentov za nekatere plačilne agencije odloči o popolnosti, točnosti in verodostojnosti predloženih letnih računovodskih izkazov. Priloga I navaja zneske, ki jih je potrdila država članica, in zneske, ki jih je treba izterjati od države članice ali plačati državi članici.

(5)

Podatki, ki so jih predložile nekatere druge plačilne agencije, je treba dodatno preučiti, zato njihovi obračuni ne morejo biti potrjeni s to odločbo. Priloga II navaja te plačilne agencije.

(6)

V skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 883/2006 se morebitne prekoračitve rokov v avgustu, septembru in oktobru upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov. Posamezni izdatki, ki so jih nekatere države članice prijavile med navedenimi tremi meseci leta 2008, so bili izvedeni po veljavnih rokih. V tej odločbi je zato treba določiti ustrezna znižanja.

(7)

Komisija je v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1290/2005 in členom 9 Uredbe (ES) št. 883/2006 zmanjšala ali začasno ustavila vrsto mesečnih plačil pri vknjižbi izdatkov za proračunsko leto 2008. Da bi se izognili kakršnemu koli prezgodnjemu ali začasnemu povračilu zadevnih zneskov, se jih v tej odločbi ne sme priznati in jih je treba nadalje pregledati v skladu s postopkom potrditve skladnosti iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(8)

V skladu s členom 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005 zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjave, če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči. V skladu s členom 32(3) navedene uredbe morajo države članice Komisiji skupaj z letnimi računovodskimi izkazi predložiti poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti. Podrobna pravila za izpolnjevanje obveznosti poročanja držav članic o zneskih, ki jih je treba izterjati, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3). V Prilogi III k navedeni uredbi je tabela, ki so jo države članice morale predložiti v letu 2009. Na podlagi tabel, ki jih izpolnijo države članice, mora Komisija odločiti o finančnih posledicah zaradi neizvršenih izterjav, ki so starejše od štirih oziroma osmih let. Ta odločba ne posega v prihodnje odločbe o skladnosti s členom 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(9)

V skladu s členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale postopka izterjave. Takšna odločitev se lahko sprejme le, če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo. Če je takšna odločitev sprejeta v štirih letih po prvi upravni ali sodni ugotovitvi ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodišči, se 100 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjave krije iz proračuna Skupnosti. V poročilu iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005 so navedeni zneski, za katere so se države članice odločile, da jih ne bodo izterjale, in razlogi za takšno odločitev. Ti zneski niso v breme državam članicam in se zato krijejo iz proračuna Skupnosti. Ta odločba ne posega v prihodnje odločbe o uskladitvi v skladu s členom 32(8) navedene uredbe.

(10)

V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta odločba ne posega v poznejše odločitve Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izločijo izdatki, ki niso bili izvedeni v skladu s pravili Skupnosti –

5.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/50

(1)

Komisija mora za vsako zadevno državo članico določiti zneske pomoči za diverzifikacijo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 320/2006 in dodatne pomoči za diverzifikacijo iz člena 7 navedene uredbe.

(2)

Zneski pomoči za diverzifikacijo in dodatne pomoči za diverzifikacijo se v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 968/2006 izračunajo na podlagi ton kvote za sladkor, ki je bila v zadevni državi članici opuščena v tržnem letu 2009/2010 –