21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/1

(1)

Komisija je po začetku protidampinškega postopka oktobra 2004 (2) z Uredbo (ES) št. 628/2005 (3) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške v obliki dajatve ad valorem.

(2)

Komisija je 1. julija 2005 z Uredbo (ES) št. 1010/2005 (4) spremenila obliko začasnih dajatev v minimalne uvozne cene („MUC“).

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 85/2006 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške („prvotna preiskava“ in „dokončna uredba“). Dokončna dajatev je bila uvedena v obliki minimalne uvozne cene.

(4)

Svet je po vmesnem pregledu, po obsegu omejenem na vidike dampinga, katerega namen je bil oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov, z Uredbo (ES) št. 685/2008 (6) razveljavil protidampinške ukrepe, uvedene z dokončno uredbo.

(5)

Komisija je na lastno pobudo začela delni vmesni pregled, potem ko je upravno sodišče v Talinu zaprosilo Sodišče Evropskih skupnosti za predhodno odločanje o vprašanju, ali zamrznjene hrbtenice (kosti z ribjim mesom) lososa („hrbtenice lososa“) spadajo pod eno od oznak TARIC iz člena 1 dokončne uredbe. Člen 1 dokončne uredbe uvaja ukrepe na različnih ravneh, odvisno od oblike zadevnega proizvoda. Ena od teh oblik je „drugo (vključno brez drobovja, brez glave), svež, ohlajen ali zamrznjen“.

(6)

Zato se je štelo za ustrezno, da se preveri, ali zmrznjene lososove hrbtenice spadajo v opredelitev zadevnega proizvoda in zlasti v obliko „drugo (vključno brez drobovja, brez glave), svež, ohlajen ali zamrznjen“, z možnostjo retroaktivne veljave sklepa od datuma uvedbe ustreznih protidampinških ukrepov.

(7)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom z uradnim obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za gojenega lososa s poreklom iz Norveške, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejenega na preučitev obsega proizvoda.

(8)

Komisija je o začetku preiskave obvestila norveške organe, združenje norveških proizvajalcev, znane uvoznike v Skupnosti, znane uporabnike v Skupnosti, združenja proizvajalcev v Skupnosti in druge znane proizvajalce v Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim strankam in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku.

(10)

Glede na obseg delnega pregleda za ta delni pregled ni bilo določeno nobeno obdobje preiskave. Informacije iz izpolnjenih vprašalnikov so zajemale obdobje od leta 2005 do 2007 („obravnavano obdobje“). Za obravnavano obdobje so bile zahtevane informacije v zvezi z obsegom nakupa, obsegom prodaje in vrednostjo. Poleg tega so bile zadevne stranke zaprošene, da izrazijo mnenje o razlikah ali podobnostih med hrbtenicami lososa in gojenim lososom glede na njihove fizikalne, kemične in/ali biološke značilnosti, končne uporabe, zamenljivost in konkurenčnost.

(11)

V sedanji preiskavi so sodelovali dva uvoznika v Skupnosti in združenje norveških proizvajalcev, ki so predložili zahtevane informacije.

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za razjasnitev obsega obstoječih protidampinških ukrepov, ter opravila preiskave v prostorih naslednjih uvoznikov:

Obiskan je bil tudi naslednji predelovalec hrbtenic lososa:

(12)

Vse zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih so bile sprejete sedanje sklepne ugotovitve. V skladu s členom 20(5) osnovne uredbe je bilo določeno obdobje, v katerem stranke lahko predložijo svoja stališča po razkritju. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(13)

Proizvod, ki se pregleduje, je enak proizvodu iz prvotne preiskave, t. j. gojeni (ne divji) losos, v filetih ali v drugačni obliki, svež, ohlajen ali zamrznjen, s poreklom iz Norveške („zadevni proizvod“). Iz te opredelitve so izključene vse druge podobne gojene ribe, kot so na primer morska postrv (lososova postrv), biomasa (živ losos) in divji losos ter nadalje predelane vrste, kot je na primer prekajeni losos.

(14)

Proizvod je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 0302 12 00, ex 0303 11 00, ex 0303 19 00, ex 0303 22 00, ex 0304 19 13 in ex 0304 29 13, ki ustrezajo različnim oblikam proizvoda (sveža ali ohlajena riba, sveži ali ohlajeni fileti, zamrznjena riba ali zamrznjeni fileti).

(15)

Da bi ocenili, ali hrbtenice lososa spadajo v obseg proizvoda iz člena 1 dokončne uredbe, se je preučilo, ali imajo hrbtenice lososa in gojenega lososa iste fizikalne in/ali biološke značilnosti ter končne uporabe. V zvezi s tem je bilo ocenjeno tudi, ali sta hrbtenice lososa in drugi gojeni losos zamenljiva in ali v Skupnosti drug drugemu konkurirata.

(16)

Hrbtenica lososa, ki običajno tehta 10 % cele ribe, je stranski proizvod, ki nastane pri filetiranju lososa. Po odstranitvi drobovja in glave se fileti pridobijo tako, da se losos nareže na vsaj tri kose: dva fileta in hrbtenico, ki se je še drži meso. Losos se bolj podrobno očisti tako, da se odstranijo hrbtna plavut, ključnica, medmišične koščice, trebušna stena in koža.

(17)

Člen 1 dokončne uredbe se nanaša na različne oblike gojenega lososa, vključno s celimi ribami, celimi ribami brez drobovine z glavo ter fileti v različnih oblikah (po teži, brez ali s kožo).

(18)

Nesporno je, da hrbtenice lososa ne spadajo med oblike, ki se nanašajo na cele ribe, ribe brez drobovja z glavo, ribe brez drobovja in brez glave ali katero koli obliko, ki se nanaša na filete iz člena 1 dokončne uredbe. Glede na obliko so hrbtenice lososa jasno in hitro razpoznavne, ker imajo, kakor je opisano spodaj, nedvomno različne fizikalne značilnosti.

(19)

Zastavlja se vprašanje, ali hrbtenice lososov spadajo v kategorijo „drugo“ iz člena 1 dokončne uredbe, ki vključuje losos brez drobovja z glavo (sveži, ohlajeni ali zamrznjeni), vendar ni izključno omejena na to obliko.

(20)

V tem smislu se je štelo, da dokončna uredba razlikuje med samo dvema vrstama proizvodov, in sicer lososom v filetu in lososom v drugačni obliki, in da se slednji nanaša na cel losos. To je razvidno iz prvotne preiskave, v kateri so bile zbrane informacije le v zvezi s celimi ribami in fileti in ne tudi drugimi deli rib. Tako so bile minimalne uvozne cene, ki se uporabljajo, izračunane samo na podlagi te informacije. Čeprav hrbtenice lososov niso bile izrecno izključene, se zdi, da se preiskava takrat ni osredotočala na hrbtenice.

(21)

Kakor je bilo navedeno zgoraj, se nekaj mesa še vedno drži hrbtenice in to meso je deloma namenjeno tudi prehrani ljudi. Hrbtenica je sestavljena v glavnem iz kosti, medtem ko je gojeni losos v filetih ali drugi obliki v glavnem sestavljen iz mesa. Hrbtenica lososa tako predstavlja okoli 10 % celotne lososove teže, meso na hrbtenici pa predstavlja med 25 % in 40 % teže hrbtenice. Meso, ki se drži hrbtenice, tako predstavlja le 2,5 do 4 % celotne teže ribe, medtem ko lososovo meso cele ribe predstavlja več kot 65 % celotne teže ribe.

(22)

Zato je bilo sklenjeno, da hrbtenice lososa in gojeni losos, kakor sta opredeljena v dokončni uredbi, nimata istih osnovnih fizikalnih značilnosti.

(23)

Preiskava je še razkrila, da ima gojeni losos, kakor je opredeljen v dokončni uredbi, več visokokakovostnih končnih uporab. Takšen proizvod se dejansko trži kot losos brez drobovja z glavo ali brez, kot filet ali zrezek, ali pa se pred prekajevanjem ali mariniranjem nareže v filete. Takšni proizvodi se običajno prodajajo v samopostrežnih trgovinah ali se nadalje predelajo in ponujajo v restavracijah ali specializiranih trgovinah. Glede na ceno se oglašujejo kot visokokakovostni končni izdelki in se lahko štejejo za luksuzen proizvod.

(24)

Hrbtenice lososov se pogosto štejejo kot odpadek in se jih med postopkom filetiranja zavrže. Če se hrbtenice lososov ne zavržejo v pakirnici, kjer poteka tudi filetiranje, se v večini prodajo kot nizkokakovostni končni proizvodi in se v glavnem uporabijo za prehrano živali pa tudi v sestavinah za juhe, polpete za hamburgerje in paštete. Samo v nekaterih primerih se hrbtenice lososa prekadijo in prodajo kot take (tj. brez predhodne odstranitve mesa) za prehrano ljudi. Vendar je prekajeno meso na hrbtenici po teži še bolj omejeno.

(25)

Zbrane informacije so pokazale, da so cene za hrbtenice lososa znatno nižje od cen za gojeni losos. Čeprav se gojeni losos v obdobju od januarja 2006 do julija 2008 ni nikoli uvažal pod 2,88 EUR/kg, so se hrbtenice lososa v istem obdobju uvažale po povprečno 0,50 EUR/kg. Treba je tudi opozoriti, da so bile cene za hrbtenice lososa stabilne, medtem ko se je cena za gojenega lososa v zgoraj navedenem obdobju zelo spreminjala.

(26)

Glede na zgoraj povedano, se sklene, da proizvoda nimata istih osnovnih končnih uporab in sta namenjena za različne trge. Gojeni losos je visokokakovostni končni proizvod, medtem ko je hrbtenica lososa stranski proizvod za nizkokakovostne trge in se v glavnem uporablja kot sestavina v prehrani živali ali živilsko-predelovalni industriji.

(27)

Iz tega sledi, da gojeni losos in hrbtenice lososa nimata istih osnovnih končnih uporab in zato med seboj nista zamenljiva.

(28)

Zgoraj navedene ugotovitve kažejo, da hrbtenice lososa in gojeni losos, kakor je opredeljen v dokončni uredbi, nimata niti istih osnovnih fizikalnih lastnosti niti istih osnovnih končnih uporab. Proizvoda med seboj nista zamenljiva in si na trgu Skupnosti ne konkurirata. Na tej podlagi se sklepa, da so hrbtenice lososa in gojeni losos, kakor je opredeljen v členu 1 dokončne uredbe, dva različna proizvoda. Ker hrbtenice lososa ne spadajo v obseg prvotne preiskave, se protidampinška dajatev ne sme uporabljati za uvoz hrbtenic lososa.

(29)

Na podlagi zgoraj navedenega je treba obseg uporabe ukrepov razjasniti retroaktivno s spremembo dokončne uredbe.

(30)

Ker je sedanja preiskava v zvezi s pregledom omejena na razjasnitev obsega proizvoda, hrbtenice lososa pa niso bile zajete v prvotni preiskavi in posledično protidampinškem ukrepu, se zdi primerno, da se ugotovitve uporabljajo od začetka veljavnosti dokončne uredbe, vključno z vsem uvozom, za katerega so veljale začasne dajatve.

(31)

Zato je treba dokončno pobrane začasne dajatve in dokončne protidampinške dajatve, plačane v skladu z Uredbo (ES) št. 85/2006 o uvozu hrbtenic lososa v Skupnost, povrniti ali opustiti. Povrnitev ali opustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno nacionalno carinsko zakonodajo –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/5

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/7

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 306/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/9

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali.

(2)

Člen 25 Uredbe (ES) št. 1831/2003 določa prehodne ukrepe za zahtevke za dovoljenja za krmne dodatke, predložene v skladu z Direktivo 70/524/EGS pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Zahtevki za dovoljenja za dodatke iz prilog k tej uredbi so bili predloženi pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Začetne pripombe na navedene zahtevke so bile v skladu s členom 4(4) Direktive 70/524/EGS poslane Komisiji pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003. Navedeni zahtevki se tako še naprej obravnavajo v skladu s členom 4 Direktive 70/524/EGS.

(5)

Uporaba encimskega pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze, pridobljene iz glive Bacillus subtilis (LMG S-15136), je bila začasno dovoljena za kokoši nesnice z Uredbo Komisije (ES) št. 358/2005 (3). Uporaba navedenega pripravka brez časovne omejitve je bila z Uredbo Komisije (ES) št. 1259/2004 (4) dovoljena za pitovne piščance, z Uredbo Komisije (ES) št. 1206/2005 (5) za pujske (odstavljene), z Uredbo Komisije (ES) št. 516/2007 (6) za pitovne prašiče in pitovne purane, z Uredbo Komisije (ES) št. 242/2007 (7) pa za deset let za race. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni encimski pripravek za kokoši nesnice so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo takega dovoljenja določa člen 3a Direktive 70/524/EGS. Zato je treba uporabo navedenega encimskega pripravka, kakor je opredeljen v Prilogi I k tej uredbi, dovoliti brez časovne omejitve.

(6)

Uporaba encimskega pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze, pridobljene iz glive Trichoderma longibrachiatum (IMI SD 135), je bila z Uredbo Komisije (ES) št. 1436/1998 (8) začasno dovoljena za kokoši nesnice, pitovne prašiče in odstavljene pujske. Uporaba navedenega pripravka brez časovne omejitve je bila z Uredbo Komisije (ES) št. 2148/2004 (9) dovoljena za pitovne piščance, z Uredbo Komisije (ES) št. 828/2007 (10) pa za pitovne purane. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni encimski pripravek za kokoši nesnice in odstavljene pujske so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo takega dovoljenja določa člen 3a Direktive 70/524/EGS. Zato je treba uporabo navedenega encimskega pripravka, kakor je opredeljen v Prilogi II k tej uredbi, dovoliti brez časovne omejitve.

(7)

Uporaba encimskega pripravka endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, pridobljenih iz glive Penicillium funiculosum (IMI SD 101), je bila z Uredbo (ES) št. 2148/2004 začasno dovoljena za pujske (odstavljene) in pitovne race. Uporaba navedenega pripravka brez časovne omejitve je bila z Uredbo (ES) št. 1259/2004 dovoljena za pitovne piščance, z Uredbo Komisije (ES) št. 943/2005 (11) za kokoši nesnice in pitovne purane, z Uredbo (ES) št. 1206/2005 pa za pitovne prašiče. V podporo zahtevku za dovoljenje brez časovne omejitve za navedeni encimski pripravek za pitovne race in odstavljene pujske so bili predloženi novi podatki. Ocena kaže, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo takega dovoljenja določa člen 3a Direktive 70/524/EGS. Zato je treba uporabo navedenega encimskega pripravka, kakor je opredeljen v Prilogi III k tej uredbi, dovoliti brez časovne omejitve.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/14

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 sta bili vloga za registracijo imena „Wielkopolski ser smażony“, ki jo je predložila Poljska, in vloga za registracijo imena „Budapesti téliszalámi“, ki jo je predložila Madžarska, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeni imeni registrirati –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/16

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala vlogo Španije za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla „Jamón de Teruel“, registrirane v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3). Ker v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, je treba spremembo odobriti –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/18

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za veterinarske ukrepe, zlasti glede politike informiranja o zdravju živali, dobrem počutju živali ter varnosti hrane, tehničnih in znanstvenih ukrepih ter nadzoru.

(2)

Skupnost v skladu s členom 16 Odločbe 90/424/EGS odobri finančni prispevek za oblikovanje politike informiranja na področju zdravja in dobrega počutja živali ter varnosti proizvodov živalskega izvora, vključno z izvedbo študij, potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje na področju dobrega počutja živali.

(3)

Zato je primerno, da Skupnost financira študije, ocene učinkov, ocene in politike informiranja na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zootehnike za leto 2009. Določiti je treba najvišji znesek, ki ga Skupnost dodeli za te ukrepe.

(4)

Opraviti je treba študijo izvedljivosti v zvezi s splošno revizijo zakonodaje Skupnosti na področju dobrega počutja domačih živali in vključevanjem kazalnikov o dobrem počutju domačih živali v zakonodajo. Poleg tega je treba izvesti študijo ocene učinka v zvezi z dobrim počutjem živali med prevozom in zakolom gojenih rib. Te študije bodo podpirale opredeljene ukrepe v akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010.

(5)

Akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (2) zlasti predvideva oceno napredka, kot tudi načrtovanje nadaljnjih programov po letu 2010. Zato je treba celovito oceniti politiko Skupnosti o dobrem počutju živali pred letom 2010.

(6)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013) „Bolje preprečiti kot zdraviti“ (3) predvideva razvoj splošnega zakona EU o zdravju živali ter usklajen okvir meril EU za odgovornost in delitev stroškov. Zato je treba izvesti študijo v podporo splošnemu zakonu EU o zdravju živali in študijo izvedljivosti za revizijo Odločbe 90/424/EGS.

(7)

Vse študije, razen študije izvedljivosti za revizijo Odločbe 90/424/EGS, so predmet posebnih pogodb na podlagi okvirne pogodbe GD SANCO za oceno, oceno učinka in povezane storitve, Sklop 3 (prehranjevalna veriga), za katero je bil leta 2004 izveden javni razpis. Te posebne pogodbe morata podpisati Komisija ter izbrani izvajalec, določen v okvirni pogodbi. V letu 2009 bo objavljen javni razpis za izvedbo študije izvedljivosti za revizijo Odločbe 90/424/EGS.

(8)

Člen 37a(1)(b) Odločbe 90/424/EGS določa, da se finančni prispevek Skupnosti lahko dodeli za uvajanje računalniške tehnologije v veterinarske postopke v zvezi z gostovanjem, upravljanjem in vzdrževanjem celovitih računalniških veterinarskih sistemov, če je primerno, vključno z vmesniki z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami. Finančni prispevek Skupnosti je zato treba dodeliti za gostovanje, upravljanje in vzdrževanje celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES (Trade Control and Expert System), uvedenega z Odločbo Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (4), da se zagotovijo dostopnost, varnost in posodabljanje sistema.

(9)

Člen 37(1) Odločbe 90/424/EGS določa, da se lahko finančna pomoč Skupnosti dodeli za uvedbo sistemov identifikacije živali in prijavljanja bolezni v okviru zakonodaje s področja veterinarskih pregledov, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z živimi živalmi. Finančni prispevek Skupnosti je zato treba dodeliti za posodobitev sistema prijavljanja živalskih bolezni, ki temelji na Odločbi Komisije 2005/176/ES z dne 1. marca 2005 o kodificirani obliki in kodah za prijavljanje živalskih bolezni v skladu z Direktivo Sveta 82/894/EGS (5), s potrebnimi tehničnimi izboljšavami.

(10)

Sporočilo o novi strategiji o zdravstvenem varstvu živali za EU (2007–2013) priznava pomen dialoga med državljani, združenji civilne družbe ter institucijami ES (zlasti Komisije). Zato je potrebna učinkovita komunikacijska strategija z zainteresiranimi stranmi, organizacijami in celotno družbo za spodbujanje vprašanj v zvezi z zdravjem živali in načel strategije za zdravje živali.

(11)

V skladu s členom 19 Odločbe 90/424/EGS lahko Skupnost sprejme ali državam članicam ali mednarodnim organizacijam pomaga pri sprejetju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine.

(12)

Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) je medvladna organizacija, ki je odgovorna za izboljšanje zdravja živali po celem svetu. Svetovna trgovinska organizacija (STO) jo priznava kot referenčno organizacijo za določanje standardov za mednarodno trgovino z živalmi in živalskimi proizvodi.

(13)

OIE načrtuje mednarodno konferenco o slinavki in parkljevki. Ta konferenca bo podprla ukrepe, navedene v Sporočilu o novi strategiji o zdravstvenem varstvu živali za EU (2007–2013). Zato je primerno, da se Skupnost vključi v to pobudo in tako doseže boljšo zaščito pred to boleznijo. Skupnost mora zato podpreti pobudo OIE.

(14)

OIE ima dejanski monopol v svojem sektorju, kot je to navedeno v členu 168(1)(c) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6); zato razpis za zbiranje predlogov, da bi Skupnost sodelovala pri organizaciji in gostila mednarodno konferenco o slinavki in parkljevki, ni potreben.

(15)

Ta sklep predstavlja odločitev za financiranje v smislu člena 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), in člena 90 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(16)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

600 000 EUR za gostovanje;

(b)

450 000 EUR za pridobitev potrebne logistične podpore v okviru pomoči uporabnikom;

(c)

400 000 EUR za zagotovitev podpore za vzdrževanje, potrebne za uskladitev sistema s pravnimi in tehničnimi spremembami;

(d)

380 000 EUR za potreben razvoj obdelave podatkov;

(e)

300 000 EUR za razvoj vmesnika med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami za identifikacijo goveda;

(f)

120 000 EUR za nakup informacijskih dovoljenj.

—

1 400 000 EUR za publikacije ter razširjanje informacij in strategije o zdravju živali,

—

150 000 EUR za publikacije ter razširjanje informacij in strategije o dobrem počutju živali.

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/22

(1)

Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (1) je temeljito spremenila sistem vodenja in financiranja teh dveh programov.

(2)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 683/2008 določa, da Komisija vodi vse zadeve, povezane z varnostjo sistemov, ob ustreznem upoštevanju potrebe po pregledu nad varnostnimi zahtevami in njihove celostne vključitve v programa. V skladu z odstavkom 2 istega člena Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo glavne tehnične zahteve za nadzor nad dostopom do in upravljanjem tehnologij, ki zagotavljajo varnost sistemov. Odstavek 3 pa določa, da Komisija zagotovi, da se stori vse potrebno za izpolnitev ukrepov iz odstavka 2 in vseh morebitnih nadaljnjih zahtev v zvezi z varnostjo sistemov, pri tem pa se dosledno upoštevajo nasveti stroke.

(3)

Poleg tega člen 23 Uredbe (ES) št. 683/2008 razveljavlja z učinkom od 25. julija 2009 člen 7 Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (2). V skladu z določbami navedenega člena 7 se za obravnavanje vprašanj varnosti v zvezi s sistemom Galileo ustanovi varnostni odbor.

(4)

Da bi Komisija izpolnila nalogo, ki ji je naložena z navedenimi določbami člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008, in da bi od 25. julija 2009 izpolnjevala naloge, ki jih bo do takrat opravljal varnostni odbor, ustanovljen na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 876/2002, potrebuje pomoč strokovnjakov iz držav članic.

(5)

Poleg tega je ob sprejemu Uredbe (ES) št. 683/2008 Komisija dala izjavo, v kateri je izrazila svoj namen, da ustanovi skupino strokovnjakov, sestavljeno iz zastopnikov držav članic, da bi uresničila zadevne določbe člena 13(1) Uredbe in proučila vprašanja, povezana z varnostjo sistemov.

(6)

Ta izjava navaja, da bo Komisija zagotovila, da bo strokovna skupina sestavljena iz po enega zastopnika vsake države članice in enega zastopnika Komisije, ki bo tudi predsedoval, in da bo sprejela svoj notranji poslovnik, ki bo med drugim določal, da se mnenja sprejemajo soglasno in da lahko strokovnjaki obravnavajo vsako zadevno vprašanje, povezano z varnostjo sistemov.

(7)

V isti izjavi se je Komisija tudi zavezala, da bo pri izvajanju svojih pristojnosti v celoti upoštevala mnenja te strokovne skupine in da se bo posvetovala z njo zlasti pred določitvijo glavnih zahtev, povezanih z varnostjo sistemov, ki so predvidene v členu 13 Uredbe (ES) št. 683/2008.

(8)

V isti izjavi je Komisija ocenila, da bi morali pri delu strokovne skupine v skladu s pogoji, določenimi v njenem poslovniku, kot opazovalci sodelovati tudi zastopniki evropskega nadzornega organa za GNSS, evropske vesoljske agencije in generalni sekretar/visoki zastopnik ter da lahko po drugi strani sporazumi, ki jih je sklenila Evropska skupnost, predvidijo sodelovanje zastopnikov tretjih držav pri delu strokovne skupine v skladu s pogoji, določenimi v njenem poslovniku.

(9)

Zato je primerno ustanoviti skupino strokovnjakov, imenovano „varnostni odbor za evropske sisteme GNSS“, katerega ustanovitev, naloge, sestava in delovanje so v skladu z elementi iz prej navedene izjave Komisije in tudi upoštevajo horizontalna pravila iz okvira za strokovne skupine Komisije, določenega v Sklepu Komisije C(2005) 2817.

(10)

Poleg tega je treba predvideti možnost, da tretje države sodelujejo pri delu zadevne strokovne skupine. Zlasti je Norveški in Švici, članicama Evropske vesoljske agencije, glede na dejstvo, da sodelujeta v evropskih programih GNSS in da sta tesno povezani z varnostnimi vprašanji teh programov, pomembno dovoliti, da sta povezani z delom strokovne skupine med začasnim obdobjem treh mesecev, ki se lahko podaljša v okviru sporazuma, ki ga je treba skleniti med Evropsko skupnostjo in vsako od teh dveh tretjih držav –

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/25

(1)

Da se zagotovi enoten pristop držav članic pri določanju finančne garancije iz člena 14 Direktive 2006/21/ES, je treba določiti najmanjšo skupno osnovo za izračun garancije, zlasti v zvezi z informacijami, ki jih je treba upoštevati, in metodo za izračun garancije.

(2)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 23(2) Direktive 2006/21/ES –

(a)

verjetnih učinkov objekta za ravnanje z odpadki na okolje in zdravje ljudi;

(b)

opredelitve pojma sanacija, vključno s prihodnjo uporabo objekta za ravnanje z odpadki;

(c)

veljavnih okoljskih standardov in ciljev, vključno s fizikalno stabilnostjo objekta za ravnanje z odpadki, minimalnimi standardi za kakovost zemeljskih in vodnih virov ter najvišjimi stopnjami emisij onesnaževal;

(d)

tehničnih ukrepov, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, zlasti ukrepov, namenjenih zagotavljanju stabilnosti objekta za ravnanje z odpadki in omejevanju okoljske škode;

(e)

ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev med zapiranjem in po zaprtju objekta, vključno s sanacijo zemljišča, ravnanjem z objektom po zaprtju in njegovim spremljanjem, če sta potrebna, in po potrebi z ukrepi za obnovitev biotske raznovrstnosti;

(f)

ocenjenega časovnega okvira vplivov in potrebnih ukrepov za njihovo omejevanje;

(g)

ocene potrebnih stroškov za sanacijo zemljišča, zaprtje objekta in upravljanje z njim po zaprtju, vključno z morebitnim spremljanjem onesnaževal po zaprtju ali ravnanjem z njimi.

21.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/26

(1)

Komisija je s Sklepom 2005/56/ES (2) ustanovila Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (v nadaljevanju „agencija“) in jo zadolžila za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture.

(2)

Nato je Komisija večkrat spremenila pristojnosti in pooblastila agencije, da bi jih razširila na upravljanje novih projektov in programov.

(3)

Ob novih spremembah je treba zaradi jasnosti Sklep 2005/56/ES zamenjati s tem sklepom.

(4)

Uredba (ES) št. 58/2003 pooblašča Komisijo, da ustanavlja izvajalske agencije v skladu s splošnim statutom, določenim s to uredbo, in jih zadolži za določene naloge v zvezi z upravljanjem enega ali več programov Skupnosti.

(5)

Pooblastilo za ustanavljanje izvajalskih agencij naj bi Komisiji omogočilo, da se osredotoči na temeljne dejavnosti in naloge, ki jih ni mogoče oddati v zunanje izvajanje, ne da bi pri tem izgubila nadzor ali končno odgovornost za dejavnosti, ki jih upravljajo navedene izvajalske agencije.

(6)

Upravljanje nekaterih centraliziranih sklopov programov na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture zadeva izvajanje projektov tehničnega značaja, ki ne zajema političnega odločanja, zahteva pa visoko raven tehničnega in finančnega znanja skozi celoten življenjski cikel projekta.

(7)

Prenos pooblastil na izvajalsko agencijo za opravljanje nalog, vezanih na izvajanje teh programov, se lahko izvede z jasno ločitvijo med etapami načrtovanja in sprejemanja odločitev o financiranju, ki so naloga Komisije, ter izvajanjem projektov, ki je naloga izvajalske agencije.

(8)

Ustanovitev izvajalske agencije ne spreminja pooblastil Sveta Komisiji o upravljanju nekaterih faz dejavnosti različnih programov, ali pooblastil državnim agencijam glede nalog upravljanja v zvezi z nekaterimi programi.

(9)

V ta namen izvedena analiza stroškov in prednosti je pokazala, da je uporaba izvajalske agencije za vodenje nekaterih centraliziranih sklopov programov na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture najboljša možnost s finančnega in z nefinančnega vidika.

(10)

Program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) je del sedanjih pristojnosti in pooblastil agencije; iztekel se je 31. decembra 2008 in je bil nadomeščen z akcijskim programom Erasmus Mundus 2009–2013 za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013, namenjenim izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanju medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (v nadaljevanju „program Erasmus Mundus II“).

(11)

Zunanja ocena iz februarja 2009, ki jo je naročila Komisija, je pokazala, da je uporaba agencije najboljša rešitev za upravljanje programa Erasmus Mundus II. Ocena vključuje tudi priporočilo za razširitev pristojnosti in pooblastil agencije na upravljanje tega programa.

(12)

Uredba Komisije (ES) št. 1653/2004 (3) ustanavlja standardno finančno uredbo za izvajalske agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 58/2003.

(13)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije.

(14)

Sklep 2005/56/ES se razveljavi –

1.

programi s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (Phare), predvideni z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 (4);

2.

program za spodbujanje razvoja in razširjanja evropskih avdiovizualnih del (MEDIA II – razvoj in razširjanje) (1996–2000), odobren s Sklepom Sveta 95/563/ES (5);

3.

program usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (MEDIA II – usposabljanje) (1996–2000), odobren s Sklepom Sveta 95/564/ES (6);

4.

druga faza akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja „Socrates“ (2000–2006), odobrena s Sklepom št. 253/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

5.

druga faza akcijskega programa Skupnosti na področju poklicnega usposabljanja „Leonardo da Vinci“ (2000–2006), odobrena s Sklepom Sveta 1999/382/ES (8);

6.

akcijski program Skupnosti „Mladi“ (2000–2006), odobren s Sklepom št. 1031/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9);

7.

program „Kultura 2000“ (2000–2006), odobren s Sklepom št. 508/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10);

8.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb o pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (2000–2006), predvideni z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 (11);

9.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni Gori, Srbiji in Kosovu (UNSCR 1244) (2000–2006), odobreni v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2666/2000 (12);

10.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-mediteranskega partnerstva, odobreni z Uredbo Sveta (ES) št. 2698/2000 (13);

11.

tretja faza vseevropskega programa sodelovanja za visoko šolstvo (Tempus III) (2000–2006), odobrenega s Sklepom Sveta 1999/311/ES (14);

12.

projekti, ki se lahko financirajo na podlagi določb sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o prenovi programa sodelovanja na področju visokošolskega ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (2001–2005), odobrenega s Sklepom Sveta 2001/196/ES (15);

13.

projekti, ki se lahko financirajo na podlagi določb sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o prenovi programa sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja in usposabljanja (2001–2005), odobrenega s Sklepom Sveta 2001/197/ES (16);

14.

program za spodbujanje razvoja evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus – razvoj, razširjanje in promocija) (2001–2006), odobren s Sklepom Sveta 2000/821/ES (17);

15.

program usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (usposabljanje MEDIA) (2001–2006), odobren s Sklepom št. 163/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18);

16.

večletni program za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi („program e-učenja“) (2004–2006), odobren z Odločbo št. 2318/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

17.

akcijski program Skupnosti za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba) (2004–2006), odobren s Sklepom Sveta 2004/100/ES (20);

18.

akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju mladih (2004–2006), odobren s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 790/2004/ES (21);

19.

akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so dejavne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja (2004–2006), odobren s Sklepom št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22);

20.

akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (2004–2006), odobren s Sklepom št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23);

21.

program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004–2008), odobren s Sklepom št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24);

22.

projekti, ki se lahko financirajo na podlagi določb sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o prenovi programa sodelovanja na področju visokošolskega ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (2006-2013), odobrenega s Sklepom Sveta 2006/910/ES (25);

23.

projekti, ki se lahko financirajo na podlagi določb sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o vzpostavitvi okvira sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja, usposabljanja in mladih (2006–2013), odobrenega s Sklepom Sveta 2006/964/ES (26);

24.

akcijski program na področju vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja „Lifelong Learning“ (2007–2013), odobren s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27);

25.

program „Kultura“ (2007–2013), odobren s Sklepom št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28);

26.

program „Evropa za državljane“, namenjen spodbujanju aktivnega evropskega državljanstva (2007–2013), odobren s Sklepom št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29);

27.

program „Mladi v akciji“ (2007–2013), odobren s Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30);

28.

program podpore evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007) (2007–2013), odobren s Sklepom št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31);

29.

akcijski program Erasmus Mundus (II) 2009-2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami, odobren s Sklepom št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32);

30.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb o pomoči državam v razvoju v Aziji ter o gospodarskem sodelovanju z njimi, odobreni v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 443/92 (33);

31.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja in mladih, ki se lahko financirajo na podlagi določb instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), vzpostavljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 (34);

32.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo na podlagi določb evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (35);

33.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo s finančnim instrumentom za razvojno sodelovanje, vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (36);

34.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja in mladih, ki se lahko financirajo s finančnim instrumentom za sodelovanje z razvitimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, vzpostavljenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 (37);

35.

projekti s področja visokošolskega izobraževanja, ki se lahko financirajo s sredstvi Evropskega razvojnega sklada v okviru izvajanja Sporazuma o partnerstvu med skupino afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (Sklep Sveta 2003/159/ES (38)), kakor je bil spremenjen s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (Sklep Sveta 2005/599/ES (39)).

(a)

upravljanje celotnega življenjskega cikla projektov v okviru izvajanja programov Skupnosti, ki so ji dodeljeni, na osnovi letnega delovnega načrta, ki določa sklep o financiranju, kar zadeva subvencije in javna naročila na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture in ga je sprejela Komisija, ali na osnovi posebnih odločitev Komisije o financiranju kot tudi za ta namen potrebnih nadzorov, s sprejemom primernih odločitev na podlagi pooblastila Komisije;

(b)

sprejemanje aktov o izvrševanju proračuna v prihodkih in odhodkih in na osnovi pooblastila Komisije za izvajanje nekaterih ali vseh postopkov, potrebnih za upravljanje programov Skupnosti, in zlasti postopkov za dodeljevanje subvencij in javnih naročil;

(c)

zbiranje, analiza in prenos Komisiji vseh informacij, ki so potrebne za usmerjanje izvajanja programov Skupnosti;

(d)

vzpostavitev informacijske mreže na ravni Skupnosti o izobraževanju v Evropi (Eurydice) za zbiranje, analizo in širjenje informacij ter za pripravo študij in objav.