I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

8.4.2009

Uradni list Evropske unije

L 94/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 287/2009

z dne 7. aprila 2009

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začetek

(1)

Komisija je 28. maja 2008 prejela pritožbo v zvezi aluminijasto folijo s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil Eurométaux („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijaste folije v Skupnosti.

(2)	Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)	Postopek se je začel 12. julija 2008 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije (2).

2. Stranke, ki jih zadeva postopek

(4)

Komisija je proizvajalce pritožnike Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Armeniji, Braziliji in LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike Armenije, Brazilije in LRK obvestila o začetku postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki v Armeniji in LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija armenskemu proizvajalcu izvozniku in kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, armenskim in kitajskim organom ter vsem drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku, poslala obrazce zahtevka. Armenski proizvajalec izvoznik in šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter njihove povezane prodajne družbe so po potrebi vložili zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)	Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda v tej preiskavi za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila vzorčenje.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK in uvozniki v Skupnosti pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. julija 2007 do 30. junija 2008, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(8)	Šest proizvajalcev izvoznikov v LRK se je odzvalo na vzorčenje. Vendar je ena družba v zgodnji fazi preiskave prekinila sodelovanje, zato je ostalo le pet proizvajalcev izvoznikov. Zato vzorčenje ni bilo več potrebno, vse stranke pa so bile obveščene, da vzorec ne bo izbran.

(9)	Na vzorčenje se je odzvalo osem uvoznikov/uporabnikov. Zato vzorčenje ni bilo več potrebno, vse stranke pa so bile obveščene, da vzorec ne bo izbran.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem ostalim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Vprašalnike je izpolnil en proizvajalec izvoznik iz Armenije, pet iz LRK, eden iz Brazilije in en proizvajalec iz primerljive države, tj. Turčije. V celoti izpolnjene vprašalnike je predložilo tudi 6 proizvajalcev Skupnosti, vprašalnike pa je izpolnilo tudi 8 uvoznikov/uporabnikov. Med to preiskavo Komisiji ni zagotovil informacij oziroma se ni javil noben drug končni uporabnik.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci Skupnosti

—	Alcomet PLC Shumen, Bolgarija,

—	Symetal Aluminium Foil Industry S.A./Elval Hellenic Aluminium Industry S.A. Mandra Attikis, Grčija.

(b)

Proizvajalci izvozniki v LRK

—	Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd., Shanghai and Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd., Hebei,

—	North China Aluminium Co., Ltd., Hebei („severna Kitajska“),

—	Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd., Shandong („Shandong“),

—	Zhenjiang Dinsheng Aluminium Industries Joint-Stock Limited Company, Jiangsu.

(c)

Proizvajalci izvozniki v Armeniji

—	Closed Joint Stock Company „Rusal-Armenal“, Yerevan („Armenal“) in povezani uvozniki v Švici ter Russia Rual Foil Limited, Rual Trade Limited, RTI Limited, Rusal Europe Limited in Rusal Marketing Limited.

(d)

Proizvajalec izvoznik v Braziliji

—	Companhia Brasileira de Aluminio, São Paulo.

(e)

Nepovezani uvozniki/uporabniki

—	Coutinho Caro + Co International Trading GmbH, Hamburg, Nemčija,

—	Fora Folienfabrik GmbH, Radolfzell, Nemčija,

—	ITS Foil, Film and Paper Products bv, Apeldoorn, Nizozemska,

—	Groupe Sphere, Paris, Francija.

(12)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, tj. Turčije, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(f)

Proizvajalec v Turčiji

—	Assan Demir ve Sac Sanayi A.Ș, Tuzla (sedaj Assan Alüminyum Sanayi ve Ticaret A.Ș.).

3. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(13)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(14)

V obvestilu o začetku je bil zadevni izdelek opredeljen kot aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in ne več kot 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje neobdelana, za zvitke širine največ 650 mm s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske, ki je bila na začetku postopka običajno uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 10 .

(15)

Preiskava je pokazala, da je opredelitev zgoraj navedenega izdelka vključevala različne izdelke, zlasti tako imenovane zvitke jumbo in zvitke za široko potrošnjo. Razlika med zvitki jumbo in zvitki za široko potrošnjo je v glavnem v teži (običajno zvitki jumbo tehtajo najmanj 150 kg), zato je treba aluminijasto folijo previti in jo tako preoblikovati v potrošniški izdelek, ki se uporablja za embaliranje in druge gospodinjske uporabe.

(16)

Oznaka KN ex 7607 11 10 iz obvestila o začetku je od januarja 2009 razdeljena na dve oznaki: ex 7607 11 11 (aluminijaste folije debeline manj kot 0,021 mm v zvitkih z maso 10 kg ali manj za zvitke za široko potrošnjo) in ex 7607 11 19 (isto vendar z maso več kot 10 kg za zvitke jumbo). Oznaka KN se nanaša na težo zvitka aluminijaste folije, ki se enači z zvitkom aluminijaste folije iz prvotnega opisa izdelka. Obe se nanašata na aluminijasto folijo, ki je na podpori navita v večji ali manjši zvitek.

(17)

Panoge na koncu proizvodne verige v Skupnosti, t.i. previjalci, so trdili, da bi moral zadevni izdelek vključevati tudi zvitke za široko potrošnjo, saj se lahko izvoz izdelkov iz panog na koncu proizvodne verige, in sicer aluminijastih folij z maso manj kot 10 kg, poveča, če se ukrepi izvajajo le za uvoz aluminijaste folije z maso več kot 10 kg. Previjanje naj bi namesto v državah Skupnosti potekalo v državah izvoznicah, zato naj bi bili „previjalci“ v Skupnosti močno oškodovani. Ta problem je obravnavan v uvodnih izjavah 150 do 162.

(18)

Aluminijasta folija se proizvaja z valjanjem aluminijastih ingotov ali hladno valjanih kolobarjev do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se jo s toplotnim postopkom žari, da postane upogljiva. Po valjanju in žarjenju se aluminijasta folija zvije v zvitke širine ne več kot 650 mm. Dimenzija zvitka določa uporabo folije, kajti uporabniki („navijalci“ ali „previjalci“) bodo aluminijasto folijo navili ali previli v končne izdelke manjše velikosti, namenjene prodaji na drobno.

(19)

Glede na zgornje premisleke se sklene, da je zadevni izdelek aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in ne več kot 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje neobdelana, za zvitke širine največ 650 mm in teže več kot 10 kg s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), običajno uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 19 .

2. Podobni izdelek

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijasta folija, ki jo industrija Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti, aluminijasta folija, ki se proizvaja in prodaja na notranjih trgih v Armeniji, Braziliji in LRK, aluminijasta folija, ki se uvaža iz teh držav v Skupnost, ter aluminijasta folija, ki se proizvaja in prodaja v Turčiji, iste osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter iste osnovne končne uporabe.

(21)	Zato se začasno sklene, da so si v smislu člena 1(4) osnovne uredbe ti izdelki podobni.

C. TRŽNOGOSPODARSKA OBRAVNAVA (TGO) IN PRIMERLJIVA DRŽAVA

(22)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz Armenije in LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so zaradi boljše preglednosti in v strnjeni obliki opisana spodaj:

—	poslovne odločitve se sprejemajo v skladu s tržnimi razmerami, brez občutnega državnega vmešavanja, stroški pa odražajo tržne vrednosti,

—	podjetja imajo jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene,

—	odsotnost znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva,

—	stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata stabilnost in pravno varnost ter

—	pretvorbe deviznih tečajev se opravljajo po tržnih stopnjah.

(23)	Edini armenski sodelujoči proizvajalec izvoznik in pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so sodelovali v tem postopku, so zahtevali TGO in v danih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(24)	Armenal, edini sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Armenije, je trdil, da je uporaba člena 2(7) nezakonita, ker bi se Armeniji moral priznati status tržnega gospodarstva v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(25)	Vendar je obravnava Armenije kot gospodarstva v prehodu v skladu z osnovno uredbo, v kateri je Armenija izrecno navedena v opombi člena 2(7)(a). Ta trditev se zato zavrne.

(26)	Za vse druge sodelujoče proizvajalce izvoznike v Armeniji in LRK je Komisija zahtevala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnega podjetja preverila vse informacije, predložene v zahtevku za TGO.

1. Armenija

(27)	TGO se Armenalu ne odobri, ker merili 2 in 3 nista bili izpolnjeni. V zvezi z merilom 2 so računovodske evidence družbe za leto 2006 vsebovale negativno mnenje revizorjev, revidiranih računovodskih evidenc za leto 2007 pa družba ni predložila.

(28)

Družba je trdila, da usklajenost z revizorskim postopkom (opravljenim v letu 2006) in zaveza za oddajo računovodskih evidenc za leto 2007, revidiranih v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zadostujeta za izpolnitev zahtev iz merila 2. Poleg tega je ta družba trdila, da že samo dejstvo, da je bila družba revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zadostuje za izpolnitev zahtev iz merila 2, ne glede na to, ali revizor poda negativno mnenje o usklajenosti računovodskih evidenc z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS).

(29)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Prvič, njihove revidirane računovodske evidence za leto 2007 niso bile predložene, kljub temu da jih je Komisija zahtevala, in drugič, treba je upoštevati, da v zvezi z revidiranimi evidencami iz leta 2006 člen 2(7)(b) osnovne uredbe predstavlja izjemo, zaradi česar ga je treba ozko razlagati. Jasno je, da se računovodske evidence ne smejo samo revidirati v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ampak morajo biti tudi pripravljene v skladu z MRS. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(30)

V zvezi z merilom 3 je preiskava pokazala, da je cena, plačana državi za znaten odstotek delnic, predstavljala približno eno tretjino svoje normalne vrednosti in da je družba zemljišče brezplačno dobila od države. Trdilo se je, da je bila vrednost, po kateri so bile delnice kupljene, tržna vrednost in posledično izkrivljanja niso velika. Vendar za upravičitev te trditve ni bilo zbranih zadostnih dokazov. Poleg tega je družba trdila, da ne more prodati zadevnega zemljišča, ne da bi plačala katastrske vrednosti državi, in da lastništvo zemljišča ni pomembno. Te utemeljitve ni mogoče sprejeti, ker je, kakor je bilo navedeno zgoraj, zemljišče ključnega pomena in ima neposreden in velik vpliv na delovanje družbe in posledično njeno finančno situacijo.

(31)	Na podlagi zgoraj navedenega se je zato štelo, da se za družbo Rusal Armenal TGO ne odobri. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

2. LRK: tržnogospodarska obravnava

(32)

Vsem petim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK se je zahtevek za TGO zavrnil na podlagi utemeljitve, da stroški za glavno surovino, tj. primarni aluminij, niso bistveno odražali tržnih vrednosti, kot zahteva člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da je bilo to zaradi vmešavanja države v trg aluminija v LRK. Cene za primarni aluminij temeljijo na kotaciji aluminija na šanghajski borzi barvnih kovin pod nadzorom države (SHFE), ki je omejena na kitajske trgovce, svetovna referenca pa je kotacija na londonski borzi barvnih kovin (LME). Kotacija na LME je bila med OP na podlagi mesečne vrednosti za več kot 21 % večja od kotacije na SHFE. Poleg tega za primarni aluminij ne veljajo povračila DDV, velja pa 15 % izvozni davek. Zato se velik del proizvodnje primarnega aluminija proda na kitajskem trgu, kar povzroča znižanje cen domačega primarnega aluminija in pomembno stroškovno prednost za proizvajalce aluminijaste folije v LRK. Če se upošteva, da primarni aluminij predstavlja približno 70 % proizvodnih stroškov aluminijaste folije, je ta razlika enaka približno 14 % stroškovne prednosti za kitajske proizvajalce, kar je veliko za blagovno borzo, kot je borza za aluminijasto folijo.

(33)	Poleg zgoraj opisane splošne situacije še tri druge družbe ne izpolnjujejo drugih zahtev merila 1. V pomembne poslovne odločitve ene izmed njih se močno vmešava država, ena je prejela veliko podporo za nakup glavne opreme, osnovna sredstva tretje družbe pa niso odražala tržnih vrednosti.

(34)	Ena družba ni izpolnjevala merila 2, saj so bile najdene računovodske napake, o katerih revizorji niso dali mnenja.

(35)

Družbi nista izpolnili zahtev merila 3. Pri eni družbi so izkrivljanja vplivala na pravico do rabe zemljišč. Ko je ta družba leta 1993 spremenila pravno obliko, ni prenesla pravic do rabe zemljišča na novo pravno osebo, kot je stalna praksa. Pravice do rabe zemljišča so bile prenesene 10 let pozneje. Pogodba ni imela člena o pogodbeni kazni za primer, da ne pride do prenosa listin. Poleg tega družba v letu 2004 ni vnaprej plačala davka od dohodka, ne v zahtevanem četrtletju ne na koncu leta. Družba trdi, da nepravilnosti, ugotovljene pri prenosu pravice do rabe zemljišča, ne vplivajo bistveno na računovodske evidence, in da je bil poznejši prenos pravic de jure in ne de facto. Kljub temu možnost uporabe ključnega elementa, kot je zemljišče, že sama po sebi neposredno in močno vpliva na sposobnost delovanja družbe in s tem na njen finančni položaj.

(36)	Druga družba je prejela potrdilo o pravicah za rabo zemljišča, preden je zanj v celoti plačala, in to potrdilo uporabila za pridobitev hipoteke pri državni banki.

(37)	Komisija je rezultate ugotovitev o TGO razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom v LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če zanj obstajajo posebni razlogi.

(38)	En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti primerjava med cenami aluminija primerjava med ceno LME brez DDV in ceno SHFE z DDV. To bi seveda zmanjšalo razliko v ceni, ki je bila ugotovljena med obdobjem preiskave in bila zavrnjena, da se zagotovi ustrezna primerljivost med obema borzama.

(39)

Številne stranke so tudi trdile, da je ugotovitev v zvezi s cenami aluminija neskladna s prakso Komisije, ker je Komisija v predhodnih primerih združitev (analiziranih po pravilih o konkurenci) kot trg za primarni aluminij štela svetovni trg. Vendar v skladu z besedilom odločbe Komisije iz leta 2007 o združitvi Rio Tito/Lacan (3) nobena zadevna stranka ni predložila utemeljitve v zvezi z SHFE, zato je Komisija ni mogla analizirati. Ne glede na to, in tudi če bi ta problem bil izpostavljen, se sklepne ugotovitve, ki jih je Komisija sprejela v primerih o konkurenci v zvezi z ustreznimi geografskimi trgi, upoštevajo v okviru obvestila, ki se uporablja samo za konkurenčno pravo (4), določbe tega obvestila pa se nujno ne uporabljajo ali niso pomembne za zakonodajo o instrumentih trgovinske zaščite („ITZ“). Ta utemeljitev se zato zavrne.

(40)	Na podlagi zgoraj navedenega nobena od družb iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zato se je sklenilo, da se vsem tem družbam TGO ne odobri. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

3. LRK in Armenija: individualna obravnava

(41)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države iz člena 2(7) osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države, razen v primerih, ko lahko družbe v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine kot tudi pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da vmešavanje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom dodeljene različne stopnje dajatev.

(42)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno določeno, da so družba v Armeniji in štiri od petih družb v LRK izpolnile vse zahteve za IO. Eni družbi v LRK IO ni bila odobrena zaradi velikega vmešavanja države v poslovne odločitve podjetja.

4. Primerljiva država

(43)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na osnovi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(44)	Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da Turčijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da v zvezi s tem predložijo svoje pripombe.

(45)

Armenal je za Armenijo kot bolj ustrezno primerljivo državo predlagal Rusijo, in sicer na podlagi dejstva, da imata Rusija in Armenija podobne pogoje za dostop do surovin za zadevni izdelek ter uporabljata isto tehnologijo in znanje, upoštevajoč dejstvo, da je Armenal hčerinska družba skupine Rusal, ki je največji ruski proizvajalec aluminijaste folije. Armenal je poudaril tudi, da je vodilni položaj Rusala v Rusiji podoben vodilnemu položaju Armenala v Armeniji ter da na ruski in in armenski trg in prodajo vpliva vedno večji kitajski izvoz po nizkih cenah. Vendar te trditve niso bile ustrezno utemeljene. Preiskava je tudi pokazala, da je domači trg za zadevni izdelek v Rusiji majhen in celo manjši od turškega.

(46)	Armenal je izjavil, da se zdi, da je Turčija druga najustreznejša izbira primerljive države.

(47)

Družbe, ki so del skupine Alcoa, so kot bolj ustrezno primerljivo državo za LRK predlagale Indijo. Potrjeno je bilo, da indijski trg ni znatno večji od turškega in da je konkurenca predvsem posledica kitajskega uvoza. Drugi dobavitelji indijskega trga so mala in srednje velika podjetja („MSP“), od katerih večina nima valjarn in uvožen kitajski material uporablja v obliki zvitkov jumbo ali neposredno v majhnih zvitkih. Zato se niti Rusija niti Indija ne štejeta za ustrezno izbiro primerljive države.

(48)

Komisija je nato preverila, ali je Turčija ustrezna izbira primerljive države. Ugotovljeno je bilo, da Turčija, ne glede na to, da ima le enega proizvajalca zadevnega izdelka, predstavlja odprt trg z nizko uvozno dajatvijo in velikim uvozom iz tretjih držav. Poleg tega s preiskavo ni bilo ugotovljeno, da bi bila Turčija neprimerna za določitev normalne vrednosti zaradi npr. izjemno visokih stroškov surovin ali energije.

(49)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da je za namene sedanje preiskave Turčija ustreznejša izbira primerljive države. Nobena druga zainteresirana stranka ni trdila, da bi bilo za sedanjo preiskavo treba Indijo uporabiti kot ustrezno primerljivo državo, in Armenal je menil, da je Turčija tudi lahko ustrezna izbira.

(50)	En turški proizvajalec je izpolnil vprašalnik, ki je bil poslan vsem proizvajalcem aluminijaste folije v Turčiji.

(51)	Podatki iz vprašalnika sodelujočega turškega proizvajalca so bili preverjeni in situ in ugotovljeno je bilo, da so zanesljiva informacija, na kateri bi lahko temeljila normalna vrednost.

(52)	Zato je začasno sklenjeno, da je Turčija ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

D. DAMPING

1. Brazilija

(53)	Damping je bil po spodaj opisani metodologiji izračunan za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Braziliji.

1.1 Normalna vrednost

(54)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je domača prodaja zadevnega izdelka edinega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustrezne izvozne prodaje v Skupnost. Domača prodaja edinega proizvajalca izvoznika v Braziliji je bila med obdobjem preiskave reprezentativna.

(55)	Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki jih je navedena družba prodajala na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(56)	Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je med obdobjem preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(57)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo posamezne vrste aluminijaste folije, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla tako, da je določila delež donosne domače prodaje vsake posamezne vrste izvoženega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(58)	Vsa domača prodaja posamezne vrste aluminijaste folije, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, je bila donosna več kot 80 %, zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij med obdobjem preiskave.

(59)	Kadar domačih cen določene vrste izdelka ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(60)	Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se stroškom izdelave izvoženih vrst izdelka, ki jih je imel izvoznik in ki so bili po potrebi prilagojeni, prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) in primerna stopnja dobička.

(61)

V vseh primerih so se PSA-stroški ter dobiček določili v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških ter dobiček, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi, in v tem primeru določila, da so primerni za konstruiranje normalne vrednosti.

1.2 Izvozna cena

(62)	Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

1.3 Primerjava

(63)	Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na podlagi franko tovarna.

(64)

Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, vključno s prilagoditvami za prevoz v državo izvoznico, čezmorski prevoz, obdelavo, pakiranje, stroške kredita in bančne stroške. Družbi je bila na zahtevo začasno odobrena prilagoditev ravni trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe.

1.4 Stopnje dampinga

(65)	V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj.

(66)	Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila stopnja nesodelovanja. V ta namen bila opravljena primerjava obsega izvoza v Skupnost, ki ga je prijavil sodelujoči proizvajalec izvoznik, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(67)

Ker je bila stopnja sodelovanja Brazilije visoka (100-odstotna) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval v preiskavi, se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v Braziliji določi v višini najvišje stopnje, uvedene za sodelujočega izvoznika.

(68)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

Companhia Brasileira de Aluminio	27,6 %
Vse druge družbe	27,6 %

2. Armenija

2.1 Normalna vrednost

(a) Določitev normalne vrednosti za proizvajalca izvoznika, ki mu TGO ni bil odobrena

i) Primerljiva država

(69)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na osnovi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(70)	Kakor je določeno zgoraj, se je Komisija odločila, da Turčijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti.

ii) Normalna vrednost

(71)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalca izvoznika, ki mu TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na turškem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z metodologijo iz uvodnih izjav 43 do 52.

2.2 Izvozne cene

(72)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je nekaj izvoza v Skupnost opravil neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozna cena za ta izvoz je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe zato temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek. Vendar je bila velika večina izvoza opravljena prek trgovskih in uvoznih družb v Rusiji, Švici in Nemčiji. V teh primerih so bile izvozne cene oblikovane v skladu z določbami iz člena 2(9) osnovne uredbe, pri čemer so se začasno prilagodili vsi stroški med uvozom in ponovno prodajo, vključno z ustrezno stopnjo za prodajo, splošnimi in administrativnimi stroški ter stopnjo dobička, izračunano na osnovi dobička, ki ga realizira nepovezani uvoznik zadevnega izdelka ali trgovec z njim.

2.3 Primerjava

(73)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile po potrebi opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi in drugimi takimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški ter provizijami v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

2.4 Stopnje dampinga

(a) Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila IO odobrena

(74)	Stopnja dampinga za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila IO odobrena, je bila določena s primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo iz primerljive države, kakor je opisano zgoraj.

(b) Za vse druge proizvajalce izvoznike

(75)

Ker je bila stopnja sodelovanja Armenije visoka (100-odstotna) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik v tej državi namenoma ni sodeloval v preiskavi, se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v Armeniji določi v višini najvišje stopnje, uvedene za sodelujočega izvoznika.

(76)	Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 37,0 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(77)

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je začasno naslednja:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Closed Joint Stock Company „Rusal-Armenal“	37,0 %
Vse druge družbe	37,0 %

3. LRK:

3.1 Normalna vrednost

(a) Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena

(78)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na turškem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z zgoraj navedeno metodologijo.

(79)

Kadar je bila prodaja nepovezanim strankam na domačem trgu reprezentativna in donosna, je bila normalna vrednost določena na podlagi vseh cen, ki so se na turškem trgu plačale ali se plačujejo za primerljive vrste izdelka v običajnem poteku trgovine, kot je opisano v uvodnih izjavah 43 in 52. Kadar prodaja ni bila reprezentativna ali donosna, je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov izdelave turškega proizvajalca in PSA-stroškov ter razumni vrednosti, ki je ustrezala dobičku na domačem trgu.

3.2 Izvozne cene za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena

(80)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena in so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek. Za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki je prodajal v Skupnost prek povezanega uvoznika, so bile izvozne cene oblikovane v skladu z določbami iz člena 2(9) osnovne uredbe, pri čemer so se začasno prilagodili vsi stroški med uvozom in ponovno prodajo, vključno z ustrezno stopnjo za prodajne, splošne in administrativne stroške ter stopnjo dobička, izračunano na podlagi dobička, ki ga realizira nepovezani uvoznik zadevnega izdelka ali trgovec z njim.

3.3 Primerjava

(81)

3.4 Stopnje dampinga

(a) Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena

(82)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj. Za dve povezani družbi v LRK, ki jima je bila IO odobrena, Alcoa Shanghai in Alcoa Bohai, je bilo s podatki iz obeh družb izračunano povprečje za izračun skupne stopnje dampinga za zadevno družbo.

(b) Za vse druge proizvajalce izvoznike

(83)	Glede na nizko stopnjo sodelovanja LRK je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, izračunana na podlagi najvišjih dampinških transakcij enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki mu nista bila odobrena ne TGO ne IO.

(84)	Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 42,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(85)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Alcoa Bohai in Alcoa Shanghai	23,9 %
Shandong Loften	31,6 %
Zhenjiang Dingsheng	31,9 %
Vse druge družbe	42,9 %

E. ŠKODA

1. Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti

(86)	Glede na opredelitev industrije Skupnosti („IS“), kakor je določeno v členu 4(1) osnovne uredbe, se je pri določitvi celotnega obsega proizvodnje Skupnosti upoštevala proizvodnja vseh proizvajalcev Skupnosti, ki imajo sedež v Skupnosti in niso povezani z nobenim zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

(87)

Eurométaux je vložil pritožbo v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali v preiskavi. Pritožbi se je pridružil še en proizvajalec, en proizvajalec pa ji je nasprotoval. Proizvodnja petih sodelujočih proizvajalcev je med OP predstavljala 60 % celotne proizvodnje Skupnosti, kakor je določeno v uvodni izjavi 86. Za pet sodelujočih proizvajalcev se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

2. Potrošnja Skupnosti

(88)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje IS na trgu Skupnosti, podatki o predvideni oceni prodaje Skupnosti, ki so jo realizirali drugi proizvajalci, izvoza iz drugih zadevnih držav in drugih tretjih držav, temelječega na podatkih Eurostata, in informacijah, ki so jih predložili zadevni proizvajalci izvozniki.

(89)

Opozarja se, da oznaka KN 7607 11 10 , na podlagi katere je bil določen obseg prodaje, v sedanji preiskavi poleg zadevnega izdelka vključuje tudi druge vrste aluminijaste folije, kot so konverterska aluminijasta folija (ki se uporablja predvsem za dolgoročno hrambo tekočin in živil) ali druga folija, vključno z zvitki za široko potrošnjo (glej uvodno izjavo 15), ki niso zadevni izdelek. Ker iz te velike kategorije izdelkov ni bilo mogoče pridobiti podatkov samo za aluminijasto folijo, je bilo zato treba oceniti celoten obseg uvoza zadevnega izdelka. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je treba določen uvoz, opravljen pod ustrezno oznako, izvzeti zaradi njegovega posebnega izvora (tj. iz držav, v katerih proizvodnja aluminijaste folije ni znana) ali njegovih posebnih ravni cen, ki naj bi kazale, da pri tem uvozu ne gre za zadevni izdelek. Hkrati je treba uvoz, namenjen aktivnemu oplemenitenju, izvzeti, ker aktivno plemenitenje aluminijaste folije zaradi tehnične zapletenosti in visokih stroškov ekonomsko ni upravičeno. Štelo se je, da se s takšno metodologijo lahko prikaže zanesljiva slika o celotnem obsegu uvoza aluminijaste folije.

(90)

Zmanjšanje potrošnje Skupnosti za 8 odstotnih točk v letu 2006 se lahko razloži z strmim povišanjem cen aluminija na mednarodnem trgu, ki so se med navedenim letom povišale za 33 % in imele neposreden učinek na povpraševanje po aluminijasti foliji.

Preglednica 1:

Potrošnja v EU (obseg)

	2005	2006	2007	OP
Potrošnja v tonah	95 296	87 630	115 364	98 689
Potrošnja (indeks)	100	92	121	104

3. Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

(91)	Komisija je proučila, ali naj se uvoz aluminijaste folije s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(92)

Brazilski izvoznik je trdil, da sta se med obravnavanim obdobjem količina uvoza in tržni delež Brazilije zmanjševala, medtem ko se je uvoz iz drugih dveh držav povečeval. Poleg tega naj bi bil uvoženi izdelek iz Brazilije kakovostnejši od izdelka, uvoženega iz LRK in Armenije, različne pa so tudi prodajne poti in „distribucijske metode“. Ti dejavniki naj bi prikazovali, da so konkurenčni pogoji za brazilski uvoz drugačni od pogojev za uvoz iz drugih zadevnih držav. Zato vsaj en pogoj iz člena 3(4) osnovne uredbe ne bi bil izpolnjen.

(93)

Tega zahtevka ni mogoče sprejeti zaradi spodaj navedenih razlogov:

—	Kakor je bilo predstavljeno v uvodnih izjavah 53 do 85, je bila stopnja dampinga, ugotovljena pri uvozu iz vsake od zadevnih držav, nad pragom de minimis, kakor je bilo določeno v členu 9(3) osnovne uredbe;

—

Obseg uvoza iz Armenije, Brazilije in LRK ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe, saj je njegov tržni delež med OP znašal 5,2 %, 12,8 % oziroma 30,7 % (glej preglednico 4). Ugotovljeno je bilo, da je uvoz iz Brazilije ostal stabilen od leta 2006 do konca OP ne glede na ponovno uvedbo uvoza iz Kitajske in začetek uvoza iz Armenije (glej preglednico 3);

—

Glede na konkurenčnost uvoženih izdelkov iz zadevnih držav in podobnimi izdelki Skupnosti je bilo v preiskavi ugotovljeno, da imajo uvoženi izdelki (iz vseh zadevnih držav) in izdelki, proizvedeni v Skupnosti, ne glede na morebitne razlike v kakovosti, iste osnovne fizikalne značilnosti ter iste uporabe. Ugotovljeno je bilo, da so, ne glede na trditve brazilskega izvoznika, prodajne poti podobne v vseh primerih (izdelki se prek previjalcev večinoma prodajajo trgovcem na drobno in končnim potrošnikom). Razlike v „distribucijskih metodah“ so bile predvsem v načinu pridobivanja različnih strank in ta element se ni štel kot dejavnik, ki bi prikazoval različne konkurenčne pogoje;

—

V zvezi s konkurenčnostjo uvoza iz zadevnih držav je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se je obseg uvoza iz zadevnih držav v letih 2005 in 2006 gibal različno, ko je bila protidampinška dajatev, ki se uporablja za LRK, razveljavljena (glej uvodno izjavo 114), kar je posledica dejstva, da se je uvoz iz LRK in Armenije (ponovno) začel šele leta 2006, medtem ko je bil brazilski izdelek že uveljavljen na trgu Skupnosti. Samo na podlagi tega se ne da sklepati, da so konkurenčni pogoji za tri zadevne države različni. Obseg uvoza iz LRK in Armenije ter uvoza iz Brazilije se je med letom 2007 in OP stabiliziral;

—	Iz preglednice 2 spodaj je vidno, da so bile povprečne prodajne cene uvoza iz Brazilije usklajene s prodajnimi cenami iz drugih zadevnih držav in so se v zadevnem obdobju enako gibale.

Preglednica 2:

Povprečne uvozne cene iz zadevnih držav

Cene na enoto (EUR/tono)	2005	2006	2007	OP
LRK	2 170	2 666	2 722	2 602
Indeks	0	100	102	98
Armenija	—	2 316	2 724	2 614
Indeks	—	100	118	113
Brazilija	2 252	2 609	2 712	2 440
Indeks	100	116	120	108

(94)	Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe in da je treba zato uvoz iz zadevnih držav proučiti kumulativno.

4. Uvoz iz zadevnih držav

4.1 Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(95)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal iz 13 499 ton v letu 2005 na 48 141 ton v OP, kar pomeni 257-odstotno rast. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2006 in 2007, ko je uvoz narasel za 276 %.

Preglednica 3:

Uvoz iz zadevnih držav

Uvoz (v tonah)	2005	2006	2007	OP
Armenija	0	65	5 477	5 195
Indeks	—	100	8 374	7 943
Brazilija	13 452	12 672	12 556	12 628
Indeks	100	94	93	94
LRK	47	3 416	35 358	30 318
Indeks	—	100	1 035	888
Zadevne države skupaj	13 499	16 153	53 391	48 141
Indeks	100	120	396	357

(96)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2005 in OP povečal s 14 % na 49 %, tj. za 35 odstotnih točk. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2006 in 2007, ko je uvoz narasel za 28 odstotnih točk.

Preglednica 4:

Tržni delež zadevnih držav

Tržni deleži	2005	2006	2007	OP
Armenija	—	0,07 %	4,75 %	5,26 %
Brazilija	14,12 %	14,46 %	10,88 %	12,80 %
LRK	0,05 %	3,90 %	30,65 %	30,72 %
Zadevne države skupaj	14 %	18 %	46 %	49 %

4.2 Cene

(97)

Uvozne cene iz zadevnih držav so med letom 2005 in OP narasle za 15 % z 2 211 EUR/ tono na 2 552EUR/ tono, kar je dražalo povečanje cen surovin, ki pa je bilo manjše od povečanja cen industrije Skupnosti (glej preglednico 7 spodaj).

Preglednica 5:

Cene zadevnega uvoza

Cene na enoto (EUR / tono)	2005	2006	2007	OP
Zadevne države skupaj	2 211	2 530	2 719	2 552
Indeks	100	114	123	115

4.3 Nelojalno nižanje cen

(98)

Zaradi analize nelojalnega nižanja cen je bila narejena primerjava med tehtanimi povprečnimi prodajnimi cenami za vrsto izdelka IS nepovezanim strankam na trgu Skupnosti, prilagojene franko tovarna, in ustreznimi tehtanimi povprečnimi uvoznimi cenami iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki, določenimi na podlagi cene CIF, pri čemer so bile narejene ustrezne prilagoditve za stroške, nastale po uvozu.

(99)	Prodajne cene IS in uvozne cene zadevnih držav so se primerjale na isti ravni trgovine, in sicer z neodvisnimi strankami na trgu Skupnosti.

(100)

Med OP je bilo tehtano povprečje stopenj nelojalnega nižanja cen, izraženo v odstotkih prodajnih cen IS, za Armenijo 8,0 %, za Brazilijo 12,6 % in za LRK 20 %. Skupna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za vse zadevne države med OP je bila 10,0 %.

5. Stanje industrije Skupnosti

(101)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na IS vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na stanje IS v obravnavanem obdobju.

5.1 Proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 6:

Proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2005	2006	2007	OP
Proizvodnja v tonah	56 662	50 184	41 482	33 645
Proizvodnja (indeks)	100	95	79	64
Proizvodna zmogljivost v tonah	61 144	60 142	56 873	55 852
Proizvodna zmogljivost (indeks)	100	98	93	91
Izkoriščenost zmogljivosti	86 %	83 %	73 %	60 %
Izkoriščenost zmogljivosti (indeks)	100	97	85	70

(102)

Gibanje obsega proizvodnje IS je bilo med letom 2005 in OP negativno. Obseg proizvodnje IS se je zmanjšal za 36 % in celotna proizvodna zmogljivost se je zmanjšala za 9 %. S tem je pojasnjeno, zakaj je med obravnavanim obdobjem izkoriščenost zmogljivosti upadla samo za 30 %, saj bi bil upad drugače še večji.

5.2 Obseg prodaje, tržni deleži, rast in povprečna cena na enoto v ES

(103)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost IS v povezavi s prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 7:

Obseg prodaje, tržni delež, cene in povprečne cene na enoto v Skupnosti

	2005	2006	2007	OP
Obseg prodaje (v tonah)	43 972	45 540	37 531	30 589
Obseg prodaje (indeks)	100	104	85	70
Tržni delež	47 %	52 %	33 %	31 %
Cene na enoto v EUR/ tono	2 574	3 052	3 229	3 081
Cene na enoto (indeks)	100	119	125	120

(104)

Medtem ko se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti spreminjala in nazadnje na koncu OP narasla za 4 % v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja, se je obseg prodaje zadevnega izdelka IS neodvisnim strankam na trgu Skupnosti zmanjšal za 30 %. To pomeni, da IS zaradi dampinškega uvoza ni mogla imeti koristi od povečane potrošnje, zlasti med letom 2007 in koncem OP, in potrošnje, ki je bila med obravnavanim obdobjem na splošno stabilna. Zato se je med letom 2005 in OP tržni delež IS zmanjšal za 16 odstotnih točk.

(105)

V istem obdobju so se povprečne prodajne cene IS franko tovarna nepovezanim strankam na trgu Skupnosti zvišale za 20 %, kar odraža znatno zvišanje cen glavne surovine, tj. aluminija. Medtem ko so se stroški aluminija povečali za 27 %, so se prodajne cene IS zvišale samo za 20 %. IS dejansko ni mogla v celoti prenesti skupnega povečanja stroškov na stranke.

5.3 Zaloge

(106)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 8:

Zaloge

	2005	2006	2007	OP
Zaloge v tonah	3 300	2 936	3 260	3 068
Zaloge (indeks)	100	89	99	93

(107)

Preiskava je pokazala, da zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben dejavnik škode, saj je velika večina proizvodnje opravljena na podlagi naročil. Zato so gibanja zalog zgolj informativna. Vsekakor se je raven zalog med letom 2005 in OP zmanjšala za 7 %.

5.4 Naložbe in zmožnost zbiranja kapitala

Preglednica 9:

Naložbe

	2005	2006	2007	OP
Naložbe (EUR)	6 900 065	671 268	1 329 302	3 993 640
Naložbe (indeks)	100	10	19	58

(108)

Med letom 2005 in OP so se naložbe v proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale za 42 %. Po strmem 90-odstotnem upadu med letoma 2005 in 2006 so leta 2007 ostale na nizki ravni. Med OP se je vrednost naložb povečala za 39 %, vendar je v primerjavi z letom 2005 ostala nizka. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, obrate in stroje opravljene predvsem za ohranjanje proizvodne zmogljivosti. Opozarja se, da se te naložbe lahko uporabijo tudi za proizvodnjo drugih aluminijastih folij, ki niso zadevni izdelek. Čeprav natančnega zneska za zadevni izdelek ni bilo mogoče določiti zaradi zgoraj navedene nizke izkoriščenosti zmogljivosti, se je zdelo, da naložbe vsekakor niso bile opravljene zaradi povečanja skupne proizvodne zmogljivosti, ampak zaradi izboljšanja in nadaljnje racionalizacije proizvodnega procesa, da se zmanjšajo stroški.

5.5 Donosnost, donosnost naložb in denarni tok

Preglednica 10:

Donosnost, donosnost naložb in denarni tok

	2005	2006	2007	OP
Donosnost prodaje ES	–4,8 %	–3,0 %	–0,1 %	–3,7 %
Donosnost celotnih naložb	–90,3 %	– 718,8 %	–9,7 %	–85,7 %
Denarni tok	3 %	–2 %	–1 %	1 %

(109)

V obravnavanem obdobju je donosnost, izražena kot odstotek neto prodaje IS, ostala negativna in sledila istemu gibanju potrošnje Skupnosti, kar pomeni, da je bilo v preiskavi ugotovljeno rahlo izboljšanje v smislu povečanja potrošnje Skupnosti v letu 2007, med OP pa se je donosnost spet zmanjšala.

(110)

Donosnost celotnih naložb (ROI) je bila izračunana tako, da je bil neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo izražen kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, določenih za podobni izdelek. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta kazalnik med obravnavanim obdobjem negativen ter izrazit med letoma 2005 in 2006, v katerih je ROI padla iz – 90 % na – 719 %.

(111)

Glede na denarni tok, ki ga je ustvarila IS, je bilo ugotovljeno negativno gibanje, ki je povzročilo občutno poslabšanje celotnega finančnega stanja industrije Skupnosti med OP.

5.6 Zaposlovanje, produktivnost in plače

Preglednica 11:

Zaposlovanje, produktivnost in plače

	2005	2006	2007	OP
Število zaposlenih oseb	528	492	412	370
Število zaposlenih oseb (indeks)	100	93	78	70
Stroški zaposlovanja	12 868 631	12 653 345	10 281 921	9 116 970
Stroški zaposlovanja (indeks)	100	98	80	71
Povprečni stroški dela	24 379	25 710	24 967	24 655
Povprečni stroški dela (indeks)	100	105	102	101
Produktivnost (ton/zaposleno osebo)	100	102	101	91
Produktivnost (indeks)	100	102	101	91

(112)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je v celoti zmanjšalo za 30 %, deloma zaradi prestrukturiranja na koncu obravnavanega obdobja. Čeprav so se skupni stroški zaposlovanja znatno zmanjšali, so povprečne plače ostale stabilne. Zmanjšanje zaposlovanja ni potekalo tako hitro kot zmanjšanje proizvodnje. Zato IS ni mogla ohraniti enake ravni produktivnosti kot leta 2005.

5.7 Višina stopnje dampinga

(113)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

5.8 Okrevanje od preteklega dampinga

(114)

Svet je leta 2001 uvedel dokončno protidampinško dajatev na aluminijasto folijo s poreklom iz LRK in Rusije (5). Ti ukrepi so prenehali veljati maja 2006 (6). Podatki, zbrani med sedanjo preiskavo, kažejo, da industrija Skupnosti po preteklih dampinških praksah še ni okrevala, njeno stanje po letu 2006 pa se je še bolj poslabšalo, ko so protidampinške dajatve prenehale veljati in je na trgu Skupnosti ponovno prišlo do dampinškega uvoza.

5.9 Rast

(115)

Preiskava je pokazala, da sta se v obravnavanem obdobju kljub razmeroma stabilni ravni potrošnje, ki se je ne glede na to v obravnavanem obdobju spreminjala, zmanjšala tako obseg prodaje IS (– 31,4 %) kot tržni delež (– 35 %).

6. Sklepna ugotovitev o škodi

(116)

Analiza kazalnikov škode je pokazala, da se je stanje IS v obravnavanem obdobju zelo poslabšalo. Gibanje vseh kazalnikov škode v obravnavanem obdobju je bilo negativno, z izjemo prodajnih cen na enoto zaradi povišanja cen surovin, zato ni pozitivno vplivalo na donosnost IS, ki je ostala negativna v celotnem obravnavanem obdobju. Za preprečitev izgube še več tržnega deleža in ohranitev proizvodnje na razumni ravni industriji Skupnosti ni preostalo drugega, kot da sledi ravnem cen, ki jih je določil dampinški uvoz, zaradi česar velikega povečanja stroškov surovin ni mogla v celoti prenesti na stranke. Zato je IS utrpela izgubo in njeno finančno stanje se je med obravnavanim obdobjem zelo poslabšalo.

(117)

Zmanjšanje obsega prodaje je pomenilo tudi, da IS med obravnavanim obdobjem ni mogla izkoristiti razmeroma stabilnega povpraševanja na trgu aluminijaste folije.

(118)

Glede na prej navedeno se začasno sklene, da je IS utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

F. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(119)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK povzročil škodo industriji Skupnosti v obsegu, ki ga je mogoče šteti za znatnega. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, s katerimi se je zagotovilo, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2. Učinek dampinškega uvoza

(120)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 257 % v smislu obsega, kar pomeni znatno povečanje, in za 35 odstotnih točk v smislu tržnega deleža, ki je med OP predstavljal 49 % trga Skupnosti. Hkrati se je tržni delež IS zmanjšal za približno 17 odstotnih točk.

(121)

Povprečna prodajna cena na tono uvoza iz zadevnih držav se je zvišala samo za 15 %, čeprav so se cene surovin na mednarodni ravni zvišala za 27 %, zaradi česar je med OP prišlo do povprečno 10-odstotnega nelojalnega znižanja povprečnih cen IS. Znatno povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav in njihovo povečanje tržnega deleža med obravnavanim obdobjem po cenah, ki so bile znatno nižje od cen IS, sta sovpadla z očitnim poslabšanjem celotnega finančnega stanja IS v istem obdobju. To poslabšanje je razvidno zlasti v smislu obsega proizvodnje in obsega prodaje, ki sta zelo upadla. Poleg tega povečanje prodajnih cen ni potekalo enako hitro kot povečanje stroškov surovin. Čeprav so se med letom 2005 in koncem OP stopnje dobička malo izboljšale, so v celem obravnavanem obdobju ostale negativne.

(122)

V analizi učinka dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena pomemben element konkurence, saj kakovost nima pomembne vloge. Treba je opozoriti, da so bile cene dampinškega uvoza znatno pod cenami IS in cenami izvoznikov iz drugih tretjih držav.

(123)

Zato se začasno sklene, da je pritisk zaradi zadevnega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2005 povečevala in ki se je izvajal z zelo nizkimi dampinškimi cenami, igral ključno vlogo pri povzročitvi znatne škode.

3. Učinek drugih dejavnikov

(a) Uvoz s poreklom iz tretjih držav, razen LRK, Armenije in Brazilije

Preglednica 12:

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (količina)

Uvoz (v tonah)	2005	2006	2007	OP
Rusija	10 661	11 393	9 835	7 139
Indeks	100	107	92	67
Turčija	3 525	2 278	1 968	2 075
Indeks	100	65	56	59
Venezuela	3 446	1 346	1 814	1 039
Indeks	100	39	53	30
Druge tretje države	1 982	1 489	2 124	2 617
Indeks	100	75	107	132
Skupaj	19 614	16 506	15 741	12 870
Indeks	100	84	80	66

Preglednica 13:

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (povprečna cena na tono)

Povprečne cene (EUR)	2005	2006	2007	OP
Rusija	2 366	2 718	2 905	2 743
Indeks	100	115	123	116
Turčija	3 124	2 977	3 027	2 948
Indeks	100	95	97	94
Venezuela	2 351	2 885	2 982	2 698
Indeks	100	123	127	115
Druge tretje države	2 325	2 728	3 123	3 307
Indeks	100	117	134	142
Skupaj	2 541	2 827	3 009	2 924
Indeks	100	111	118	115

Preglednica 14:

Tržni deleži

Tržni deleži (%)	2005	2006	2007	OP
Rusija	11,19 %	13,00 %	8,52 %	7,23 %
Turčija	3,70 %	2,60 %	1,71 %	2,10 %
Venezuela	3,62 %	1,54 %	1,57 %	1,05 %
Druge tretje države	2,08 %	1,70 %	1,84 %	2,65 %
Skupaj	20,6 %	18,8 %	13,6 %	13,0 %

(124)

Druge glavne države izvoznice so Rusija, Turčija in Venezuela, katerih tržni deleži so med OP predstavljali med 1,0 % in 7,3 %. Kakor je razvidno iz preglednice 11, se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem znatno manjšal, in sicer za 34 odstotnih točk, z 19 614 ton v letu 2005 na 12 870 ton v OP. Prav tako so se zmanjšali tržni deleži, z 20, 6 % v letu 2005 na 13 % v OP.

(125)

V zvezi z uvoznimi cenami se opozarja, da je bil uvoz iz treh drugih glavnih držav izvoznic, tj. Rusije, Turčije in Venezuele, opravljen po cenah, ki so bile malo nižje od prodajnih cen IS. Vendar se za njihov omejeni in celo postopoma upadajoč tržni delež ni štelo, da ima negativni učinek na stanje IS. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene drugih tretjih držav, razen Rusije, Turčije, Venezuele in treh zadevnih držav, v povprečju višje od cen IS (+ 7,8 %).

(126)

Zato se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni znatno vplival na stanje IS.

(b) Izvoz industrije Skupnosti

(127)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil vzrok za znatno poslabšanje uvoza IS neugoden razvoj menjalnega tečaja EUR/USD, kar je industriji Skupnosti povzročilo znatno škodo.

(128)

Izvoz aluminijaste folije IS iz Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (za 63 %). Poleg tega so se izvozne cene IS v obravnavanem obdobju znižale za 26 %. Vendar pa je izvoz v OP predstavljal samo 6,6 % celotne prodaje IS nepovezanim strankam, zato je bilo sklenjeno, da ni imel znatnega vpliva na škodo, ki jo je utrpela IS.

(129)

En proizvajalec Skupnosti je uvozil zadevni izdelek iz povezane družbe v LRK in ga na trgu Skupnosti prodal naprej. Čeprav so cene pri nadaljnji prodaji pravzaprav nelojalno nižale cene IS, je treba opozoriti, da je ta obseg kitajskega uvoza predstavljal samo manjši del celotnega uvoza iz LRK (med 1 % in 5 %). Poleg tega je bil ta uvoz opravljen zgolj za ohranitev strank po svetu, ki bi drugače zadevni izdelek kupile po dampinških cenah od kitajskih dobaviteljev. Zato je bilo sklenjeno, da majhen obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK, ki ga je opravil proizvajalec Skupnosti, ne prekinja vzročne zveze med dumpinških uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela IS.

(d) Samopovzročena škoda

(130)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da obseg prodaje IS ni upadel zaradi obravnavanega uvoza, ampak zaradi tega, ker je IS sklenila, da bo proizvodnjo in prodajo prenesla na bolj donosen trg konverterske aluminijaste folije.

(131)

Previjalci so trdili, da je zadevni izdelek v bistvu stranski izdelek IS in se uporablja le zato, da „stroji obratujejo“, ko je povpraševanje na trgu konverterske aluminijaste folije nizko.

(132)

Vendar se je po preiskavi začasno sklenilo, da te domneve niso utemeljene. Obseg proizvodnje konverterske aluminijaste folije enega največjih proizvajalcev Skupnosti je med obravnavanim obdobjem ostal stabilen, medtem ko se je obseg prodaje zadevnega izdelka znatno zmanjšal. Zato se lahko začasno sklene, da so v IS na razpolago velike neizkoriščene zmogljivosti. Neizkoriščene zmogljivosti v IS so se dejansko povečale, odkar se je znatno zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti (s 86 % na 60 %).

(e) Razvoj potrošnje na trgu Skupnosti

(133)

Proučilo se je, ali bi razvoj potrošnje lahko bil dejavnik, ki je industriji Skupnosti povzročil znatno škodo.

(134)

Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 88, potrošnja Skupnosti ne kaže homogenega gibanja. Čeprav je skupna potrošnja Skupnosti med letoma 2005 in 2006 upadla, se je leta 2007 spet povečala. Med OP je upadla za 17 odstotnih točk. Vendar obseg prodaje IS ni sledil istemu gibanju, saj je prišlo pri prodaji do strmega upada, zlasti med letoma 2006 in 2007 (– 19 %), medtem ko je v istem obdobju potrošnja Skupnosti narasla za + 29 %. Če se upošteva obravnavano obdobje, se zdi, da IS med OP ni dosegla iste stopnje obsega prodaje v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja (– 30 %), čeprav se je na koncu OP potrošnja Skupnosti znižala na skoraj isto stopnjo, kar pomeni skupno povečanje za + 4 %.

(f) Razvoj stroškov industrije Skupnosti

(135)

Ker stroški surovin predstavljajo med 60 % in 65 % celotnih proizvodnih stroškov, je hitro povišanje cen aluminija na mednarodnem trgu, ki so se med obravnavanim obdobjem zvišale za 27 %, pripeljalo do znatnega povečanje stroškov IS.

(136)

Medtem ko so stroški surovin narasli za 27 %, so prodajne cene IS narasle le za 19 %, kar pomeni, da povišanja stroškov ni bilo mogoče v celoti prenesti na stranke.

4. Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(137)

Glede na zgoraj opisano se začasno zaključi, da znatne škode, ki jo je utrpela IS, ni mogoče pripisati uvozu iz drugih tretjih držav ali zmanjšanju povpraševanja na trgu Skupnosti, ampak nenadnemu povečanju dampinškega uvoza iz zadevnih držav med obravnavanim obdobjem. Zaradi istočasnega povečanja dampinškega uvoza iz Armenije, Brazilije in LRK, njihovega tržnega deleža in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter očitnega poslabšanja stanja IS na drugi strani, se sklepa, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Industrija Skupnosti zlasti ni mogla znižati svojih prodajnih cen na trgu Skupnosti zaradi pritiska cen dampinškega uvoza. Skupnega povečanja stroškov se zato ni dalo v celoti prenesti na stranke in stopnja dobička je ostala zelo nizka, ne glede na hitro rast potrošnje Skupnosti med letoma 2006 in 2007, kar je močno vplivalo na celotno finančno stanje IS. Analiziran je bil morebitni učinek drugih dejavnikov, večinoma uvoza IS iz drugih tretjih držav, in razvoj stroškov, vendar je bilo ugotovljeno, da ti dejavniki niso odločilni za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(138)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na stanje IS, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz aluminija iz Armenije, Brazilije in LRK industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

G. INTERES SKUPNOSTI

(139)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V zvezi s tem je treba proučiti možen vpliv morebitnih ukrepov na vse stranke, vključene v postopek, in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

(140)

Da bi se ocenil morebitni vpliv uvedbe ali neuvedbe ukrepov, so se informacije zahtevale od vseh zainteresiranih strank, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile same. Na podlagi tega je Komisija industriji Skupnosti, dvema nepovezanima uvoznikoma in 24 uporabnikom poslala vprašalnike.

(141)

Kakor je razloženo v uvodni izjavi 10, je vprašalnik izpolnilo šest proizvajalcev IS in osem nepovezanih uvoznikov/uporabnikov.

1. Interesi industrije Skupnosti

(142)

Razmere, škodljive za IS, so posledica njenih težav pri konkurenčnosti dampinškemu uvozu po nizkih cenah.

(143)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja trga in zniževanje cen ter ponovno vzpostavila pošteno konkurenco. IS bi tako lahko povečala obseg svoje prodaje in ponovno pridobila tržni delež ter s tem omogočila boljšo ekonomijo obsega in dosegla potrebno stopnjo dobička za izboljšanje finančnega stanja industrije. To bi IS omogočilo, da še naprej vlaga v proizvodne zmogljivosti in zagotovi svoj obstoj.

(144)

Če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se stanje IS še naprej slabšalo. IS je zlasti zaznamovana z izgubo prihodka, ne glede na to, da se prodajne cene na enoto povečujejo. To se dogaja zaradi upada obsega prodaje in upada tržnega deleža IS, ki sta posledica dampinškega uvoza. Zaradi pritiska cen dampinškega uvoza IS tudi ni mogla prenesti povečanja celotnih stroškov surovin na svoje stranke. Glede na nizke prihodke in vedno slabše gibanje med OP, bi se po vsej verjetnosti finančno stanje industrije Skupnosti brez kakršnih koli ukrepov še bolj poslabšalo. To bi nazadnje povzročilo nadaljnje zmanjšanje proizvodnje, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti. Z zaprtjem proizvodnje Skupnosti bi uporabniki aluminijaste folije postali bolj odvisni od dobaviteljev zunaj Skupnosti.

(145)

V skladu s tem se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od škodljivega dampinga, ki ga je utrpela, in bi zato bila v njenem interesu.

2. Interes nepovezanih uvoznikov

(146)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom/trgovcem. Od vseh uvoznikov sta na vprašalnik odgovorila samo dva. Obseg zadevnega izdelka, ki sta ga uvozila ta uvoznika, je predstavljal 17,0 % celotnega uvoza iz zadevnih držav v Skupnost in 8,0 % potrošnje Skupnosti.

(147)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili zadevni uvozniki, se zdi, da je stopnja dobička zadevnega izdelka v resnici razmeroma nizka. Zato se je trdilo, da se morebitnih protidampinških dajatev ne da prenesti na končne stranke, ki so predvsem previjalci.

(148)

Najprej je treba opozoriti, da je preiskava razkrila, da je povišanje cen mogoče vsaj delno prenesti na stranke, ker, kakor je navedeno spodaj, cene aluminijaste folije zelo nihajo, večja povišanja cen v preteklosti pa so že bila prenesena na stranke.

(149)

Drugič, izdelek se lahko brez protidampinške dajatve uvaža iz drugih držav dobaviteljic, kot so Rusija, Venezuela ali Turčija. Čeprav ni mogoče zanikati, da bi uvedba protidampinške dajatve lahko imela določen vpliv na ti družbi, bi bil ta vpliv zmanjšan zaradi obstoja drugih držav dobaviteljic.

3. Interes uporabnikov

(150)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uporabnikom v Skupnosti, od katerih jih je vprašalnike izpolnilo šest. Glavni uporabniki v Skupnosti so previjalci, ki trgujejo z materialom za embaliranje (aluminijasto folijo in tudi papirjem ali plastiko), potem ko se uvoženi zadevni izdelki previjejo v manjše zvitke, ki se ponovno prepakirajo za industrijsko prodajo in maloprodajo. Previjalci ne kupujejo konverterske aluminijaste folije in predstavljajo 80 % potrošnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(151)

Če bodo protidampinški ukrepi uvedeni, bodo previjalci zaskrbljeni predvsem zaradi (i) tveganja izkrivljanja konkurence previjalcev iz drugih tretjih držav, (ii) obstoja zadostne dobave aluminijaste folije v Skupnosti in (iii) vpliva morebitnih ukrepov na njihov segment industrije.

3.1 Bistveno slabši položaj v primerjavi s previjalci iz drugih tretjih držav

(152)

Trdilo se je, da bodo v primeru uvedbe ukrepov proizvajalci aluminijaste folije v zadevnih državah, zlasti v LRK, svojo dejavnost razširili na proizvodnjo izdelkov iz panog na koncu proizvodne verige (tj. previjanje zadevnega izdelka v zvitke aluminijaste folije za široko potrošnjo) za izvoz v Skupnost, da bi se izognili plačilu protidampinških dajatev. V tem primeru naj bi do dampinga prišlo pri izdelku iz panog na koncu proizvodne verige in zato naj bi bili previjalci v Skupnosti izrinjeni s trga.

(153)

Opozoriti je treba, da so prevozni stroški zvitkov za široko potrošnjo razmeroma visoki in zato prevoz tega izdelka v Skupnost morda ne bi bil ekonomsko izvedljiv. Zato bodo previjalci Skupnosti še vedno imeli ugodnosti od prednosti, kot so nižji stroški prevoza in širša paleta izdelkov za maloprodajo.

3.2 Pomanjkanje dobave

(154)

Previjalci so trdili, da se proizvajalci Skupnosti zvitkov jumbo bolj zanimajo za izdelavo konverterske aluminijaste folije, ki se prodaja po višji prodajni ceni kot aluminijasta folija, ter da jim dobavljajo aluminijasto folijo le takrat, ko je povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji nizko. Ker se konverterska aluminijasta folija in aluminijasta folija izdelujeta v isti proizvodni liniji, bi bil prehod od enega izdelka na drugega enostaven in ne bi pomenil znatnih stroškov.

(155)

Iste zainteresirane stranke so trdile, da zato dobava aluminijaste folije v Skupnosti ni dovolj velika (ali vsaj ni stabilna), kar pomeni večjo odvisnost od uvoza, zlasti iz zadevnih držav. Vendar je preiskava na tej stopnji na podlagi preverjenih razpoložljivih informacij pokazala, da te domneve niso utemeljene. Obseg proizvodnje konverterske aluminijaste folije enega največjih proizvajalcev Skupnosti je med obravnavanim obdobjem ostala stabilna, medtem ko se je obseg prodaje aluminijaste folije znatno zmanjšal. To kaže, da proizvodnja konverterske aluminijaste folije ni zamenjala proizvodnje aluminijaste folije, kakor se je trdilo.

(156)

Na splošno gledano so se neizkoriščene zmogljivosti v IS povečale, odkar se je znatno zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti (z 88 % na 62 %). Zato je bilo ugotovljeno, da so v IS na razpolago velike neizkoriščene zmogljivosti za aluminijasto folijo, ki bi lahko ustrezale povečanju povpraševanja po izdelku IS. Na tej podlagi se ni dalo ugotoviti, ali so stranke v Skupnosti odvisne od uvoza aluminijaste folije.

(157)

Dajatve ne bi smele povzročiti pomanjkanja dobave. Na razpolago so alternativni viri dobave iz drugih tretjih držav brez dajatev. Poleg tega so se trgi v drugih tretjih državah zmanjšali, kar kaže, da so v teh državah razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti za dobavo na trg Skupnosti, če bo ponovno vzpostavljena poštena konkurenca.

3.3 Vpliv morebitnih ukrepov na previjalce

(158)

Ti končni izdelki manjše velikosti („zvitki za široko potrošnjo“) tehtajo manj kot 10 kg in se uporabljajo za večnamensko kratkotrajno pakiranje (predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno).

(159)

Previjalci so trdili, da so se znašli v občutljivem položaju med proizvajalci aluminijaste folije in glavnimi maloprodajnimi distribucijskimi verigami, ki jim vsiljujejo zelo nizke stopnje dobička. Ugotovljeno je bilo, da se skupna donosnost previjalcev giblje med – 2 % in + 2 %.

(160)

Čeprav so previjalci na splošno dobavitelji široke palete izdelkov za embaliranje, predstavlja aluminijasta folija velik del njihovega prometa (do 70 %) in glede na nizko stopnjo donosnosti bi bil vpliv morebitnih ukrepov znaten, saj menijo, da jih ne bi mogli prenesti na svoje stranke.

(161)

Previjalci lahko še vedno prenesejo protidampinško dajatev na svoje stranke, zlasti če cene glavne surovine ostanejo razmeroma nizke v primerjavi z zelo visokimi cenami v letih 2006 in 2007. Poleg tega so na razpolago druge države dobaviteljice, kakor je navedeno v uvodni izjavi 149.

(162)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da vpliv na uporabnike ne bo takšen, da se bo štelo, da so ukrepi v nasprotju s splošnim interesom Skupnosti.

4. Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(163)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na stanje uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka. Na tej podlagi se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih protidampinških ukrepov.

H. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(164)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, ki bodo preprečevali, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(165)

Pri določitvi višine dajatve so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela Skupnost. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in na splošno ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred obdavčitvijo za proizvajalce je bila 5 %; ta stopnja je bila predlagana tudi v pritožbi in uporabljena v postopku prvotne preiskave. Ta stopnja dobička je bila potrjena med to preiskavo.

(166)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno za vsako vrsto izdelka, in sicer na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 98 do 100), in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je IS prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena s prilagoditvijo prodajne cene IS, pri čemer se je upoštevala dejanska izguba med OP, in s pribitkom zgoraj navedene stopnje dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF. Glede na visoko raven sodelovanja Brazilije in Armenije je bila preostala stopnja škode določena na ravni stopnje, ugotovljene za sodelujoče zadevne izvoznike. Glede na nizko stopnjo sodelovanja Kitajske je bila preostala stopnja škode izračunana na podlagi najbolj škodljivega uvoza enega izmed sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila odobrena IO.

2. Začasni ukrepi

(167)

Glede na že navedeno se zato šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na ravni nižje od obeh stopenj (stopnja dampinga ali stopnja škode) v skladu s pravilom nižje dajatve.

(168)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju s preostalimi dajatvami, ki se uporabljajo za „vse druge družbe“ v Armeniji, Braziliji in LRK) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe, torej za posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(169)

Vsak zahtevek glede uporabe teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (7), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(170)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

Država	Družba	Stopnja dampinga	Stopnja škode	Začasna dajatev
Brazilija	Companhia Brasileira de Aluminio	27,6 %	25,9 %	25,9 %
Brazilija	Vse druge družbe	27,6 %	25,9 %	25,9 %
LRK	Alcoa Bohai and Alcoa Shanghai	23,9 %	10,7 %	10,7 %
	Shandong Loften	31,6 %	28,3 %	28,3 %
	Zhenjiang Dingsheng	31,9 %	33,3 %	31,9 %
	Vse druge družbe	42,9 %	52 %	42,9 %
Armenija	RUSAL Armenal	37,0 %	20,0 %	20,0 %
Armenija	Vse druge družbe	37,0 %	20,0 %	20,0 %

I. KONČNA DOLOČBA

(171)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz aluminijaste folije debeline najmanj 0,008 mm in ne več kot 0,018 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje neobdelane, za zvitke širine največ 650 mm in teže več kot 10 kg, običajno uvrščene pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607 11 19 10), s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, so za izdelke, ki jih izdelujejo spodaj navedene družbe, naslednje:

Država	Družba	Protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Armenija	Closed Joint Stock Company „Rusal-Armenal“	20,0 %	A943
Armenija	Vse druge družbe	20,0 %	A999
Ljudska republika Kitajska	Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd. in Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd.	10,7 %	A944
	Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd.	28,3 %	A945
	Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd.	31,9 %	A946
	Vse druge družbe	42,9 %	A999
Brazilija	Companhia Brasileira de Aluminio	25,9 %	A947
Brazilija	Vse druge družbe	25,9 %	A999

3. Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe v Ljudski republiki Kitajski iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge. Kadar družbe takega računa ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

4. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe za carinske dajatve.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke predložijo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2009

Za Komisijo

Catherine ASHTON

Članica Komisije

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2) UL C 177, 12.7.2008, str. 13.

(3) UL C 59, 4.3.2008, str. 1.

(4) Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti. UL C 372, 9.12.1997, str. 5.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 950/2001 (UL L 134 z dne 17.5.2001, str. 1).

(6) UL C 112, 12.5.2006, str. 2.

(7) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruselj, Belgija.

PRILOGA

Veljavni trgovinski račun iz člena 1(3) te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše uradnik družbe, in imeti uradni žig družbe v naslednji obliki:

(1)	Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdal trgovinski račun.

(2)

Izjava: „Podpisani potrjujem, da je [količina] aluminijaste folije, prodane za izvoz v Evropsko skupnost, zajetie s tem trgovinskim računom, proizvedla [ime in naslov družbe] [dodatna oznaka TARIC] v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični.“

8.4.2009

Uradni list Evropske unije

L 94/38

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 288/2009

z dne 7. aprila 2009

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 103h(f) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1234/2007 je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 13/2009 (2), da bi zagotovili pomoč Skupnosti v okviru sistema razdeljevanja sadja v šolah za oskrbo otrok, ki redno obiskujejo eno od izobraževalnih ustanov, ki jo upravljajo ali priznavajo pristojni organi države, s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan.

(2)

Da bi države članice, ki želijo sodelovati v sistemu razdeljevanja sadja v šolah, zagotovile pravilno izvajanje svojega sistema na nacionalni ali regionalni ravni, morajo najprej pripraviti strategijo za njegovo izvajanje. Za zagotovitev dodane vrednosti sistemov razdeljevanja sadja v šolah, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, morajo države članice v svoji strategiji pojasniti, kako bodo zagotavljale dodano vrednost svojega sistema, zlasti kadar je hkrati s proizvodi, ki se financirajo na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah, organizirana redna šolska prehrana. Kadar se države članice odločijo, da bodo izvajale več kot en sistem, morajo pripraviti strategijo za vsak tak sistem.

(3)

Strategija države članice mora vsebovati ključne elemente iz člena 103ga(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in sicer proračun sistema, vključno s prispevkom Skupnosti in nacionalnim prispevkom, trajanje sistema, ciljno skupino, do pomoči upravičene proizvode in sodelovanje ustreznih zainteresiranih skupin, kot so izobraževalni in zdravstveni organi, zasebni sektor in starši otrok. V strategiji države članice morajo biti opisani tudi spremljevalni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev učinkovitosti sistema.

(4)

V skladu s členom 152(1) Pogodbe je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik Skupnosti zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Da bi države članice zagotovile, da proizvodi, upravičeni do pomoči, zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja otrok in spodbujajo zdrave prehranjevalne navade, morajo iz svoje strategije izključiti proizvode z dodanim sladkorjem, maščobo, soljo ali sladili, razen kadar države članice v ustrezno utemeljenih primerih v svoji strategiji določijo, da so lahko taki proizvodi upravičeni na podlagi njihovega sistema. V vseh primerih mora seznam do pomoči upravičenih proizvodov države članice potrditi pristojni nacionalni zdravstveni organ.

(5)

Za učinkovitost sistemov razdeljevanja sadja v šolah so potrebni spremljevalni ukrepi. Spremljevalni ukrepi ne smejo biti omejeni na nekatera zemljepisna območja ali izobraževalne ustanove, saj bi bili nekateri otroci izključeni s področja njihove uporabe. Zato si morajo države članice prizadevati, da bi imelo čim več otrok iz ciljne skupine njihovega sistema dostop do spremljevalnih ukrepov.

(6)	Zaradi dobrega poslovodenja in upravljanja proračuna morajo države članice, ki izvajajo sistem razdeljevanja sadja v šolah, za pomoč Skupnosti zaprositi vsako leto.

(7)	Zaradi preglednosti je treba določiti okvirno dodelitev pomoči Skupnosti na državo članico, izračunano na podlagi ključa dodelitve iz člena 103ga(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Zaradi upoštevanja demografskega razvoja mora Komisija vsaj vsaka tri leta oceniti, ali je navedena dodelitev še ustrezna.

(8)

Da bi se razpoložljiva sredstva čim bolje porabila, je treba pomoč Skupnosti, ki je bila okvirno dodeljena državam članicam, ki svoje strategije niso pravočasno sporočile Komisiji, prerazporediti med sodelujoče države članice, ki so Komisijo obvestile o svoji pripravljenosti, da izkoristijo več kot svojo začetno dodelitev pomoči Skupnosti.

(9)

Do pomoči Skupnosti morajo biti upravičeni ne samo stroški nabave sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter proizvodov iz banan, ampak tudi nekateri s tem povezani stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem sistema razdeljevanja sadja v šolah, če so predvideni v strategiji države članice. Vendar je treba za ohranitev učinkovitosti sistema za te povezane stroške dodeliti le majhen odstotek pomoči. Za namene finančnega poslovodenja in nadzora morajo biti ti stroški fiksni zneski, izračunani sorazmerno.

(10)

Zaradi dobrega poslovodenja, upravljanja proračuna in nadzora je treba določiti pogoje za dodelitev pomoči, odobritev vlagateljev zahtevkov za pomoč in veljavne zahtevke za pomoč. Glede izplačila pomoči je treba opredeliti zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji zahtevkov, ter pravila o vlaganju zahtevkov, preverjanjih in sankcijah, ki jih izvajajo pristojni organi, ter o postopku izplačila.

(11)

Za zaščito finančnih interesov Skupnosti je treba sprejeti ustrezne ukrepe nadzora za boj proti nepravilnostim in goljufijam. Ti nadzorni ukrepi morajo vključevati popoln upravni nadzor, dopolnjen s pregledi na kraju samem. Opredeliti je treba obseg, vsebino in časovno razporeditev takih nadzornih ukrepov ter poročanje o njih, da se zagotovi pravičen in enoten pristop držav članic ob upoštevanju njihovega različnega izvajanja sistema.

(12)	Neupravičeno izplačane zneske je treba vrniti in določiti sankcije, da se vlagatelji zahtevkov odvrnejo od goljufivega ravnanja in resne malomarnosti.

(13)

Da bi države članice ocenile učinkovitost sistema razdeljevanja sadja v šolah ter omogočile strokovne preglede in izmenjavo najboljše prakse, morajo redno spremljati in ocenjevati izvajanje svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah ter pošiljati rezultate in ugotovitve Komisiji. Kadar se sadje in zelenjava, predelano sadje in zelenjava ter proizvodi iz banan ciljni skupini njihovega sistema ne razdeljujejo brezplačno, morajo države članice oceniti vpliv prispevka staršev na učinkovitost svojega sistema.

(14)	Izkušnje so pokazale, da se upravičenci projektov, ki se sofinancirajo s pomočjo Skupnosti, ne zavedajo vedno dovolj vloge, ki jo ima Skupnost v zadevnem projektu. Vlogo Skupnosti v sistemu razdeljevanja sadja v šolah je treba torej jasno poudariti v vsaki sodelujoči izobraževalni ustanovi.

(15)

Da bi države članice imele dovolj časa za vzpostavitev svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah ali da bi svoj obstoječi sistem uskladile z novimi določbami, lahko za začetno obdobje od 1. avgusta 2009 do 31. julija 2010 izdelajo strategijo, ki vsebuje samo glavni ključni element. V tem prehodnem obdobju jim mora biti tudi omogočeno, da odložijo sprejetje spremljevalnih ukrepov.

(16)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe in uporaba izrazov

1. Ta uredba določa pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan ter za nekatere s tem povezane stroške na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah.

2. Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo isti pomen kot v Uredbi (ES) št. 1234/2007, razen če je s to uredbo določeno drugače.

Člen 2

Ciljna skupina

Pomoč iz člena 103ga Uredbe (ES) št. 1234/2007 je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo katero koli od izobraževalnih ustanov, ki jo upravljajo ali priznavajo pristojni organi države članice.

Člen 3

Strategija

1. Države članice, ki želijo vzpostaviti sistem razdeljevanja sadja v šolah, pripravijo strategijo iz člena 103ga(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Strategija države članice ne zajema proizvodov iz Priloge I k tej uredbi. Vendar je lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kot na primer kadar država članica želi zagotoviti široko izbiro proizvodov v svojem sistemu ali želi, da bi njen sistem postal privlačnejši, v strategiji določeno, da lahko taki proizvodi postanejo upravičeni do pomoči, če so dodane samo omejene količine snovi iz navedene priloge.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni zdravstveni organi potrdijo seznam proizvodov, ki so upravičeni do pomoči na podlagi njihovega sistema razdeljevanja sadja v šolah.

3. Države članice v svoji strategiji pojasnijo, kako bodo zagotavljale dodano vrednost svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah, zlasti kadar njihova strategija omogoča hkrati redno šolsko prehrano in proizvode, ki se financirajo na podlagi njihovega sistema razdeljevanja sadja v šolah. V strategiji opišejo svoje nadzorne ukrepe.

4. Države članice v svoji strategiji opišejo, katere spremljevalne ukrepe bodo sprejele za zagotovitev uspešnega izvajanja svojega sistema. Ti ukrepi so lahko osredotočeni na izboljšanje seznanjenosti ciljne skupine s sektorjem sadja in zelenjave ali z zdravimi prehranjevalnimi navadami ter lahko vključujejo izdelavo spletnih strani ali organizacijo obiskov na kmetijah ali ure vrtnarjenja.

5. Države članice lahko izberejo ustrezno zemljepisno in upravno raven, na kateri želijo izvajati „sistem razdeljevanja sadja v šolah“. Če se odločijo, da bodo izvajale več kot en sistem, pripravijo strategijo za vsak sistem. Država članica, ki izvaja več sistemov, lahko uvede okvir za usklajevanje.

Člen 4

Pomoč za dobavo sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter proizvodov iz banan za otroke

1. Države članice, ki vzpostavljajo sistem razdeljevanja sadja v šolah, lahko zaprosijo za pomoč iz člena 103ga Uredbe (ES) št. 1234/2007 za obdobje od 1. avgusta do 31. julija enega ali več let, pri čemer Komisijo o svoji strategiji obvestijo do 31. januarja leta, v katerem se navedeno obdobje začne.

2. Države članice, ki imajo že pred začetkom veljavnosti te uredbe sistem razdeljevanja sadja v šolah ali druge sisteme razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje, so upravičene do pomoči Skupnosti pod pogoji iz člena 103ga(6) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Komisijo o svoji strategiji obvestijo do roka iz odstavka 1.

3. V Prilogi II k tej uredbi je določena okvirna dodelitev pomoči Skupnosti na državo članico, izračunana na podlagi ključa dodelitve iz člena 103ga(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Komisija vsaj vsaka tri leta oceni, ali je Priloga II še v skladu z navedenim ključem dodelitve.

4. Dodelitve pomoči Skupnosti, rezervirane za države članice, ki Komisije niso obvestile do 31. januarja leta, v katerem se začne obdobje iz odstavka 1, ali ki so zahtevale samo del svoje začetne dodelitve, se prerazporedijo med sodelujoče države članice, ki so Komisijo do roka iz odstavka 1 obvestile o svoji pripravljenosti, da izkoristijo več kot svojo začetno dodelitev pomoči Skupnosti.

Prerazporeditev pomoči Skupnosti iz prvega pododstavka se izvede sorazmerno z začetno dodelitvijo za državo članico, izračunano na podlagi ključa dodelitve iz člena 103ga(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Komisija odloči o dokončni dodelitvi pomoči Skupnosti državam članicam do 31. marca leta, v katerem se začne obdobje iz odstavka 1.

Člen 5

Upravičeni stroški

1. Do pomoči Skupnosti iz člena 103ga Uredbe (ES) št. 1234/2007 so upravičeni naslednji stroški:

(a)	stroški sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter proizvodov iz banan, ki so zajeti v sistemu razdeljevanja sadja v šolah iz člena 3(1) in dobavljeni izobraževalni ustanovi;

(b)

s tem povezani stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem sistema razdeljevanja sadja v šolah in vključujejo samo:

(i)	stroške nabave, izposoje, najema in zakupa opreme, če so predvideni v strategiji;

(ii)	stroške spremljanja in ocenjevanja iz člena 12, ki so neposredno povezani s sistemom razdeljevanja sadja v šolah;

(iii)

stroške obveščanja, ki vključujejo stroške plakata iz člena 14(1).

Kadar se stroški za prevoz in razdeljevanje proizvodov, zajetih s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, zaračunajo posebej, ne presegajo 3 % stroškov proizvodov.

Kadar se proizvodi izobraževalnim ustanovam dobavijo brezplačno, lahko države članice sprejmejo račune za prevoz in razdeljevanje, za katere velja zgornja meja, določena v strategiji države članice.

Stroški obveščanja iz točke (b)(iii) prvega pododstavka se ne smejo financirati na podlagi drugih programov pomoči Skupnosti.

2. Skupni znesek stroškov iz točk (b)(i) in (iii) prvega pododstavka odstavka 1 je fiksni znesek, za katerega po dokončni dodelitvi pomoči Skupnosti iz člena 4(4) velja zgornja meja, ki ne presega 5 % deleža države članice v sredstvih pomoči Skupnosti.

Za leto, v katerem se izvaja ocenjevanje v skladu s členom 12, skupni znesek stroškov iz točk (b)(i) in (ii) prvega pododstavka odstavka 1 po dokončni dodelitvi pomoči Skupnosti iz člena 4(4) ne presega 10 % deleža države članice v sredstvih pomoči Skupnosti za leto, v katerem se izvaja ocenjevanje.

Člen 6

Splošni pogoji za dodelitev pomoči

1. Države članice zagotovijo, da se pomoč, določena v njihovi strategiji, razdeli vlagateljem zahtevkov za pomoč, če so ti vlagatelji pri svojih pristojnih organih vložili veljaven zahtevek za pomoč. Zahtevek za pomoč je veljaven samo, če ga vloži vlagatelj, ki so ga za ta namen odobrili pristojni organi države članice, v kateri je izobraževalna ustanova, ki so ji proizvodi dobavljeni.

2. Država članica lahko vlagatelje zahtevkov za pomoč izbere med naslednjimi organi:

(a)	izobraževalne ustanove;

(b)	izobraževalni organi v zvezi z razdeljevanjem proizvodov otrokom na svojem območju;

(c)	dobavitelji in/ali distributerji proizvodov;

(d)	organizacije, ki delujejo v imenu ene ali več izobraževalnih ustanov ali izobraževalnih organov in so ustanovljene posebej za ta namen;

(e)

kateri koli drug javni ali zasebni organ za vodenje:

(i)	razdeljevanja sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter proizvodov iz banan izobraževalnim ustanovam na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah, vzpostavljenega ali usklajenega s to uredbo;

(ii)	ocenjevanja in/ali obveščanja.

Člen 7

Splošni pogoji za odobritev vlagateljev zahtevkov za pomoč

Odobritev je odvisna od naslednjih pisnih zavez vlagatelja pristojnemu organu:

(a)	da bo proizvode, financirane na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah, vzpostavljenega ali usklajenega s to uredbo, porabil za otroke iz svoje izobraževalne ustanove ali ustanov, v zvezi s katerimi bo zaprosil za pomoč;

(b)	da bo povrnil kakršno koli neupravičeno izplačano pomoč za zadevne količine, če bi se izkazalo, da proizvodi niso bili razdeljeni otrokom iz člena 2 ali da je bila pomoč izplačana za proizvode, ki niso upravičeni na podlagi te uredbe;

(c)	da bo v primeru goljufije ali resne malomarnosti plačal znesek, ki je enak razliki med začetno plačanim zneskom in zneskom, do katerega je vlagatelj upravičen;

(d)	da bo pristojnim organom na zahtevo predložil dokazila;

(e)	da se bo podredil kakršnemu koli pregledu, ki ga odredi pristojni organ države članice, predvsem pregledu dokumentacije in fizičnemu inšpekcijskemu pregledu.

Države članice lahko zahtevajo, da vlagatelj pristojnemu organu predloži dodatne pisne zaveze.

Člen 8

Posebni pogoji za odobritev nekaterih vlagateljev

Če za pomoč zaprosi vlagatelj iz točk (c) do (e) člena 6(2), mora poleg zavez, navedenih v členu 7, predložiti tudi pisno zavezo, da bo vodil evidenco imen in naslovov izobraževalnih ustanov ali, kadar je ustrezno, izobraževalnih organov ter proizvodov in količin, ki so bili tem ustanovam ali organom prodani ali dobavljeni.

Člen 9

Začasen odvzem in umik odobritve

Če se ugotovi, da vlagatelj zahtevka za pomoč ne izpolnjuje več pogojev iz členov 6, 7 in 8 ali katere koli druge obveznosti iz te uredbe, se odobritev začasno odvzame za dobo od enega do dvanajstih mesecev ali umakne, odvisno od teže nepravilnosti. Tak ukrep se ne sprejme v primeru višje sile ali če država članica ugotovi, da nepravilnost ni bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti ali da je manj pomembna. Če je bila odobritev umaknjena, se lahko na zahtevo vlagatelja obnovi po najmanj 12 mesecih.

Člen 10

Zahtevki za pomoč

1. Zahtevki za pomoč se vložijo v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, pri čemer vsebujejo najmanj naslednje informacije:

(a)	razdeljene količine;

(b)	ime in naslov ali identifikacijsko številko izobraževalne ustanove ali izobraževalnega organa, na katerega se nanašajo informacije iz točke (a); in

(c)	število otrok v zadevni izobraževalni ustanovi ciljne skupine, kot je opredeljena v strategiji države članice.

2. Države članice določijo pogostost zahtevkov za pomoč v skladu s svojo strategijo, toda obdobja zahtevkov za pomoč ne smejo zajemati več kot 5 mesecev. Če sistem traja več kot 6 mesecev obdobja iz člena 4(1), je skupno število zahtevkov za pomoč na obdobje najmanj tri.

3. Razen v primerih višje sile morajo biti zahtevki za pomoč, da so veljavni, pravilno izpolnjeni in vloženi najpozneje zadnji dan tretjega meseca po koncu obdobja, za katero veljajo.

4. Zneski, navedeni v zahtevku, morajo biti podprti z listinskimi dokazi, ki morajo biti na voljo pristojnim organom. Ti dokazi morajo prikazovati ceno dobavljenih proizvodov in vključevati potrdilo o prejemu ali dokazilo o plačilu.

Člen 11

Plačilo pomoči

1. Dobaviteljem, organizacijam ali organom iz točk (c) do (e) člena 6(2) se pomoč plača samo:

(a)	ob predložitvi potrdila za dejansko dobavljene količine ali

(b)	na podlagi poročila inšpekcijskega pregleda, ki ga opravi pristojni organ pred končnim plačilom pomoči, pri čemer to poročilo potrjuje, da so bili izpolnjeni pogoji za plačilo; ali

(c)	če država članica to dovoljuje, ob predložitvi drugega dokazila, da so bile količine, dobavljene za namene te uredbe, plačane.

2. Pristojni organ izplača pomoč v treh mesecih od dneva vložitve pravilno izpolnjenega in veljavnega zahtevka za pomoč. Države članice določijo obliko in vsebino veljavnega zahtevka za pomoč.

3. Če je rok iz člena 10(3) presežen za manj kot dva meseca, se pomoč še vedno izplača, vendar se zniža:

(a)	za 5 %, če je rok presežen za en mesec ali manj;

(b)	za 10 %, če je rok presežen za več kot mesec, vendar manj kot dva meseca.

Če je rok iz člena 10(3) presežen za dva meseca, se pomoč zniža za 1 % na dodatni dan.

Člen 12

Spremljanje in ocenjevanje

1. Države članice letno spremljajo izvajanje svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah. Spremljanje temelji na podatkih, ki izhajajo iz obveznosti upravljanja in nadzora, vključno s tistimi iz členov 10 in 11. Države članice poskrbijo za ustrezne strukture in obrazce za zagotovitev rednega spremljanja izvajanja programa.

2. Države članice ocenjujejo izvajanje svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah in njegovo učinkovitost. Za obdobje od 1. avgusta 2010 do 31. julija 2011 sporočijo države članice Komisiji rezultate svojega ocenjevanja do 29. februarja 2012. Za naslednja obdobja države članice ocenijo izvajanje svojega sistema vsaj vsakih pet let in sporočijo svoje rezultate vsakih pet let po navedenem datumu.

3. Kadar država članica rezultatov svojega ocenjevanja ne sporoči do datuma iz odstavka 2 ali vsakih pet let po navedenem datumu, se znesek naslednje dodelitve zmanjša:

(a)	za 5 %, če je zamuda en mesec ali krajša;

(b)	za 10 %, če je zamuda daljša kot mesec, vendar krajša kot dva meseca.

Če je rok iz pododstavka 1 presežen za dva meseca, se pomoč zniža za 1 % na dodatni dan.

Člen 13

Nadzor in sankcije

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Ti ukrepi vključujejo popolne upravne preglede zahtevkov za pomoč, ki se dopolnijo s pregledi na kraju samem, kot je določeno v odstavkih 2 do 8.

2. Upravni pregledi se izvajajo pri vseh zahtevkih za pomoč in vključujejo preverjanje dokazil, kot jih opredelijo države članice za dobavo proizvodov. Upravni pregledi se dopolnijo s pregledi na kraju samem, s katerimi se preverjajo predvsem:

(a)	evidence iz člena 8, vključno s finančno dokumentacijo, kot so računi nakupov in prodaje ter bančni izpiski;

(b)	uporaba subvencioniranih proizvodov v skladu s to uredbo, zlasti če obstaja utemeljen sum za kakršno koli nepravilnost.

3. Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih za vsako obdobje od 1. avgusta do 31. julija, zajema vsaj 5 % pomoči, razdeljene na nacionalni ravni, in vsaj 5 % vseh vlagateljev iz člena 6.

Če je število vlagateljev v državi članici manjše od sto, se pregledi na kraju samem opravijo v prostorih petih vlagateljev.

Če je število vlagateljev v državi članici manjše od pet, se nadzor opravi pri 100 % vlagateljev.

4. Pregledi na kraju samem se izvajajo skozi vse obdobje od 1. avgusta do 31. julija in zajemajo najmanj prejšnjih 12 mesecev.

5. Vlagatelje, pri katerih se izvedejo pregledi na kraju samem, izbere pristojni organ nadzora ob ustreznem upoštevanju različnih zemljepisnih območij ter na podlagi analize tveganja, pri kateri se upoštevajo zlasti ponavljajoče se napake ter ugotovitve med pregledi, izvedenimi v zadnjih letih. Pri analizi tveganja se upoštevajo tudi različni zneski zadevne pomoči in vrsta vlagateljev iz člena 6(2).

6. Če za pomoč zaprosi vlagatelj iz točk (b) do (e) člena 6(2), se pregled na kraju samem, ki se izvede v vlagateljevih prostorih, dopolni s pregledi na kraju samem v prostorih najmanj dveh izobraževalnih ustanov ali najmanj 1 % izobraževalnih ustanov, navedenih v vlagateljevi vlogi, pri čemer se upošteva višja vrednost.

7. Če se s tem ne ogrozi namen nadzora, se lahko izda predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno časovno obdobje.

8. Pristojni organ nadzora o vsakem pregledu na kraju samem sestavi poročilo o nadzoru. V poročilu se natančno opišejo različne postavke nadzora.

Poročilo o nadzoru je razdeljeno na naslednje dele:

(a)

splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje informacije:

(i)	program, zajeto obdobje, pregledani zahtevki za pomoč, količine proizvodov, zajetih v sistemu razdeljevanja sadja v šolah, sodelujoče izobraževalne ustanove, ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o številu otrok, za katere je bila pomoč plačana, in zajeti finančni znesek;

(ii)	navzoče odgovorne osebe;

(b)

del, v katerem so ločeno opisani opravljeni pregledi in ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)	pregledana dokumentacija;

(ii)	narava in obseg izvedenih pregledov;

(iii)

opombe in ugotovitve.

9. Za vračilo neupravičeno plačanih zneskov se smiselno uporablja člen 73(1), (3), (4) in (8) Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (3).

10. Brez poseganja v člen 9 mora vlagatelj v primeru goljufije ali resne malomarnosti, za katero je odgovoren, poleg vračila neupravičeno plačanih zneskov v skladu z odstavkom 9 tega člena plačati znesek, ki je enak razliki med začetno plačanim zneskom in zneskom, do katerega je vlagatelj upravičen.

Člen 14

Plakat o evropskem „sistemu razdeljevanja sadja v šolah“

1. Države članice, ki sodelujejo v evropskem „sistemu razdeljevanja sadja v šolah“, javnosti sporočijo, da je bila za sistem dodeljena finančna podpora Evropske skupnosti. Za to lahko države članice uporabijo plakat, izdelan v skladu z minimalnimi zahtevami iz Priloge III ter ki mora biti stalno obešen na jasno vidnem in berljivem mestu pri glavnem vhodu v izobraževalno ustanovo.

2. Kadar se države članice odločijo, da ne bodo uporabile plakata iz odstavka 1, v svoji strategiji pojasnijo, kako bodo javnost obvestile o finančnem prispevku Evropske skupnosti k njihovemu sistemu. Na plakatih, spletnih straneh ali katerem koli drugem sredstvu obveščanja ali oglaševanja o sistemu razdeljevanja sadja v šolah mora vsekakor biti prikazana evropska zastava in naveden naslednji stavek: „Naš(-a) (vrsta izobraževalne ustanove) sodeluje v evropskem ‚sistemu razdeljevanja sadja v šolah‘ s finančno podporo Evropske skupnosti.“

3. Navajanja finančnega prispevka, ki ga je zagotovila Evropska skupnost, morajo biti vsaj tako vidna kot navajanja prispevkov drugih zasebnih ali javnih subjektov, ki podpirajo sistem države članice.

Člen 15

Obvestila

1. Države članice Komisiji pošljejo obvestila iz člena 4(1) in (2) do 31. januarja leta, v katerem se začne obdobje iz člena 4(1). Ta obvestila se pošljejo po elektronski pošti na naslov AGRI-HORT-SCHOOLFRUIT@ec.europa.eu v obliki, ki jo določi Komisija.

Od leta 2010 obvestijo države članice Komisijo vsako leto po koncu obdobja iz člena 4(1) do 30. novembra leta, v katerem se konča obdobje iz člena 4(1):

(a)	o rezultatih spremljanja, kadar je to določeno na podlagi člena 12;

(b)	o pregledih na kraju samem, opravljenih v skladu s členoma 13 in 16, ter o s tem povezanih ugotovitvah.

2. Oblika in vsebina obvestil iz odstavka 1 se določita na podlagi smernic, ki jih da Komisija na voljo državam članicam. Navedeni modeli se ne uporabljajo, dokler se o njih ne obvesti Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

3. Komisija redno objavlja strategije držav članic ter rezultate njihovega spremljanja in ocenjevanja.

4. Kadar država članica spremeni strategijo iz člena 3, Komisijo nemudoma obvesti o svoji novi strategiji po elektronski pošti na naslov iz prvega pododstavka odstavka 1.

Člen 16

Prehodne določbe

1. Države članice lahko za obdobje od 1. avgusta 2009 do 31. julija 2010 pripravijo strategijo, ki vsebuje samo naslednje ključne elemente: proračun, ciljno skupino in do pomoči upravičene proizvode, ter se lahko na podlagi odstopanja od člena 3(2) odločijo, da svojega seznama sprejemljivih proizvodov ne bodo dale potrditi pristojnim zdravstvenim organom. Do konca navedenega obdobja lahko odložijo tudi izvajanje spremljevalnih ukrepov.

2. Države članice lahko za obdobje iz odstavka 1 in na podlagi odstopanja od člena 4(1) in (2) svojo strategijo sporočijo do 31. maja 2009, medtem ko Komisija o dokončni dodelitvi pomoči Skupnosti odloči do 31. julija 2009.

3. Za obdobje iz odstavka 1 in na podlagi odstopanja od člena 11(2) izplača pristojni organ pomoč v štirih mesecih od dneva vložitve pravilno izpolnjenega in veljavnega zahtevka iz člena 6(1), medtem ko odstotek pregledov na kraju samem iz člena 13(3) zajema najmanj 10 % pomoči in 10 % vlagateljev zahtevkov za pomoč.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. aprila 2009.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 5, 9.1.2009, str. 1.

(3) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

PRILOGA I

Seznam proizvodov, ki so izključeni iz sistema razdeljevanja sadja v šolah, sofinanciranega s pomočjo Skupnosti

Proizvodi z:

—	dodanim sladkorjem,

—	dodano maščobo,

—	dodano soljo,

—	dodanimi sladili.

PRILOGA II

Okvirna dodelitev pomoči Skupnosti na državo članico

Država članica	Stopnja sofinanciranja v %	Otroci 6–10 abs. številke	EUR
Avstrija	50	439 035	1 320 400
Belgija	50	592 936	1 782 500
Bolgarija	75	320 634	1 446 100
Ciper	50	49 723	175 000
Češka republika	73	454 532	1 988 100
Danska	50	343 807	1 034 000
Estonija	75	62 570	282 400
Finska	50	299 866	901 200
Francija	51	3 838 940	11 778 700
Nemčija	52	3 972 476	12 488 300
Grčija	59	521 233	1 861 300
Madžarska	69	503 542	2 077 900
Irska	50	282 388	849 300
Italija	58	2 710 492	9 521 200
Latvija	75	99 689	450 100
Litva	75	191 033	861 300
Luksemburg	50	29 277	175 000
Malta	75	24 355	175 000
Nizozemska	50	985 163	2 962 100
Poljska	75	2 044 899	9 222 800
Portugalska	68	539 685	2 199 600
Romunija	75	1 107 350	4 994 100
Slovaška	73	290 990	1 276 500
Slovenija	75	93 042	419 200
Španija	59	2 006 143	7 161 900
Švedska	50	481 389	1 447 100
ZK	51	3 635 300	11 148 900
EU 27	58	25 920 489	90 000 000

PRILOGA III

Minimalne zahteve za plakat o evropskem „sistemu razdeljevanja sadja v šolah“

Velikost plakata	:	A3 ali večji
Črke	:	1 cm ali večje
Naslov	:	Evropski „sistem razdeljevanja sadja v šolah“
Vsebina	:	najmanj naslednje besedilo ob upoštevanju vrste izobraževalne ustanove: „Naš(-a) [vrsta izobraževalne ustanove (npr. vrtec/šola)] sodeluje v evropskem ‚sistemu razdeljevanja sadja v šolah‘ s finančno podporo Evropske skupnosti.“ Na plakatu mora biti simbol Evropske skupnosti.

8.4.2009

Uradni list Evropske unije

L 94/48

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 289/2009

z dne 7. aprila 2009

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropskih skupnosti (1), („osnovna uredba“) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začetek

(1)	Komisija je 9. julija 2008 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), objavila začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi („BC“) iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) v Skupnost.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 28. maja 2008 vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi Evropske unije („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večino, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu v zvezi z navedenim izdelkom ter o predvideni in neposredni nevarnosti znatne škode, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

2. Stranke, ki jih zadeva postopek

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce v Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z njihovimi združenji, ter predstavnike države izvoznice uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)	Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, poslala obrazce za zahtevek. Deset (skupin) družb je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki, uvozniki in proizvajalci v Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kot določa obvestilo o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. julija 2007 do 30. junija 2008).

(7)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Skupnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo sklenjeno, da je potrebno vzorčenje v zvezi s temi proizvajalci. Glede na omejeno število uvoznikov, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da ni potrebno vzorčenje v zvezi z nepovezanimi uvozniki.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Skupnosti, uvoznikom ter vsem znanim uporabnikom in združenjem uporabnikov. Vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK, vsi proizvajalci Skupnosti, razen ene družbe, ki je predložila le delne informacije, šest uvoznikov in pet uporabnikov je predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode ali nevarnosti škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci izvozniki v LRK

—	Yan Link Steel Group (Hubei Xinyegang Steel Co., Ltd. in Daye Special Steel Co., Ltd),

—	Hengyang Valin Group (Hengyang Valin Steel Tube Co., Ltd in Hengyang Valin MPM Co., Ltd) ter

—	Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd.

Proizvajalci Skupnosti

—	Vallourec & Mannesmann France, Boulogne-Billancourt, Francija,

—	Vallourec & Mannesmann Germany GmbH, Düsseldorf, Nemčija,

—	Tenaris-Dalmine SpA, Dalmine, Italija,

—	ArcelorMittal Tubular Products Ostrava, Ostrava, Češka republika,

—	ArcelorMittal Tubular Products Roman SA, Roman, Romunija,

—	Tubos Reunidos SA, Amurrio, Španija,

—	Productos Tubulares SA, Valle de Trapaga, Španija.

Povezani trgovec

—	Almacenes Metalurgicos, SA, Barcelona, Španija.

Nepovezana uvoznika

—	Jan van Meever BV, Meerkerk, Nizozemska.

—	Comercial de Tubos SA, Alcalá de Henares, Španija.

Uporabnik Skupnosti

—	Erne Fittings GmbH, Schlins, Avstrija.

(10)

Zaradi potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bila preveritev z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljena v prostorih naslednje družbe:

—	Vallourec & Mannesmann Tubes, Houston, Texas, ZDA.

3. Vzorčenje

(11)

Komisija je glede proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz štirih (skupin) družb, ki predstavljajo 70 % obsega izvoza sodelujočih strank iz LKR v Skupnost. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb.

(12)

Komisija je glede proizvajalcev Skupnosti v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz petih skupin družb (skupaj devet družb), ki predstavljajo 62 % celotne proizvodnje v Skupnosti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje s sodelujočimi proizvajalci, ki niso predložili pripomb v zvezi z izbranim vzorcem. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov Skupnosti je bilo sklenjeno, da uporaba tehnik vzorčenja v njihovem primeru ni bila potrebna.

4. Obdobje preiskave

(13)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 (OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2005 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(14)

Zadevni izdelek zajema nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (3), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (zadevni izdelek). V obvestilu o začetku (glej uvodno izjavo 1 zgoraj) je navedeno, da je zadevni izdelek običajno uvrščen pod oznake KN ex 7304 11 00 , ex 7304 19 10 , ex 7304 19 30 , ex 7304 22 00 , ex 7304 23 00 , ex 7304 24 00 , ex 7304 29 10 , ex 7304 29 30 , ex 7304 31 80 , ex 7304 39 58 , ex 7304 39 92 , ex 7304 39 93 , ex 7304 51 89 , ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 ter da so bile te kode KN navedene le kot informacija. Vseeno je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da tri od teh kod KN ne veljajo za zadevni izdelek, tj. ex 7304 11 00 , ex 7304 22 00 in ex 7304 24 00 , ter da manjka pet drugih kod KN, tj. ex 7304 31 20 , ex 7304 39 10 , ex 7304 39 52 , ex 7304 51 81 in ex 7304 59 10 .

(15)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene, na primer za mehansko uporabo (tudi v avtomobilski in strojni industriji), v gradbeništvu za pilote, v proizvodnji energije kot kotlovne cevi, kot cevni material za naftovode (OCTG – „oil country tubular goods“), ki se v naftni industriji uporablja kot vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi, ter kot cevovod za tekočine ali pline.

(16)

BC so pri dobavi uporabnikom zelo različnih oblik. Cevi so lahko pocinkane, navojne, dobavljene kot „green tubes“ (tj. cevi, ki niso toplotno obdelane), s posebnim zaključkom, razrezane ali nerazrezane. Obstaja veliko različnih parametrov, ki določajo lastnosti cevi, zato je večina BC izdelanih po naročilu strank. BC so običajno zvarjene. V posebnih primerih pa se lahko povežejo z navoji ali se uporabljajo nepovezane, vendar pa se lahko še vedno zvarijo.

(17)	Preiskava je pokazala, da imajo vsi tipi zadevnega izdelka kljub razlikam v končni uporabi različnih vrst brezšivnih cevi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti. Zato se šteje, da sestavljajo en izdelek.

(18)

Združenje kitajskih proizvajalcev je ugotovilo, da je treba cevi OCTG izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, ker imajo različne uporabe, različne specifikacije in različne lastnosti ter niso zamenljive z drugimi cevmi, obseg izvoza iz LRK v EU pa je omejen. Vendar je preiskava pokazala, da imajo cevi OCTG med drugim kemijske lastnosti, primerljive s kemijskimi lastnostmi drugih vrst BC, saj za vse velja prag 0,86 CEV. Poleg tega imajo druge skupne osnovne lastnosti s preostalimi vrstami BC, kot sta na primer zunanji premer in debelina sten. V zvezi s končnimi uporabami cevi OCTG je bilo ugotovljeno, da so nekatere cevi OCTG zamenljive z drugimi nelegiranimi jeklenimi cevmi. Glede na to, da imajo cevi OCTG enake osnovne lastnosti kot druge brezšivne cevi in so delno medsebojno zamenljive, je bilo začasno sklenjeno, da ni razloga za izključitev te vrste iz opredelitve izdelka.

2. Podobni izdelek

(19)

Za zadevni izdelek in brezšivne cevi, proizvedene in prodane na notranjem trgu LRK ter na notranjem trgu ZDA, ki so bile začasno uporabljene kot primerljiva država, ter brezšivne cevi, ki jih industrija Skupnosti proizvede in proda v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podobni v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

1. Tržnogospodarska obravnava (TGO)

(20)	V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(21)

Ta merila so zaradi večje jasnosti povzeta tako:

1.	poslovne odločitve in stroški so odziv na tržne pogoje in država se vanje pretirano ne vmešava;

2.	računovodske evidence se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo v vse namene;

3.	odsotnost znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

4.	pravno varnost in stabilnost zagotavljata stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij;

5.	menjava valut se izvaja po tržni stopnji.

(22)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v predpisanih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO:

—	Yan Link Steel Group (Hubei Xinyegang Steel Co., Ltd in Daye Special Steel Co., Ltd),

—	Hengyang Valin Group (Hengyang Valin Steel Tube Co., Ltd in Hengyang Valin MPM Co., Ltd) ter

—	Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd.

(23)	Komisija je pridobila vse potrebne informacije o zgoraj navedenih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in po potrebi preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, v prostorih zadevnih družb.

(24)	Preiskava je pokazala, da TGO ni mogoče odobriti nobeni od treh skupin kitajskih družb, saj nobena ni izpolnjevala vseh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe iz naslednjih razlogov.

(25)

Nobena od treh (skupin) družb ni dokazala, da izpolnjuje merilo 3, in zdi se, da so se iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva prenesla znatna izkrivljanja – tj. vse tri družbe (skupine družb) so imele ugodnosti od preferenčne davčne obravnave, dve družbi (skupini družb) sta dobili sredstva pod tržno vrednostjo. Po razkritju ugotovitev TGO sta dve družbi (skupini družb) trdili, da dejstvo, da sta imeli posebne davčne ugodnosti, ne more biti v nasprotju z merilom 3, saj bi se znižanja davkov uporabljala tudi v državah s tržnim gospodarstvom. Ugotavlja se, da so za zadevne družbe veljale različne preferenčne obravnave na podlagi davčne politike, saj so bile izvzete iz lokalnega davka na prihodek in so imele tako imenovane davčne počitnice, in sicer dveletno obdobje popolnih in triletno obdobje polovičnih davčnih oprostitev, ki so bile namenjene družbam s tujimi vlagatelji in mešanim družbam s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji. S temi preferencialnimi davčnimi sistemi so torej družbe imele pomembno ugodnost, ki je verjetno močno vplivala na stroške in cene v OP. Tretja družba (skupina družb) je trdila, da davčna ugodnost, ki jo je imela, od 1. januarja 2008 ne velja več in da je bilo znižanje davkov izvedeno na podlagi enkratne davčne ureditve, ki ni mogla vplivati na stroške podjetja v naslednjih letih, ter da je bila poleg tega davčna oprostitev zelo majhna. Ta skupina družb je imela koristi od znižanja davkov za stroje, kupljene na notranjem trgu v letih 2006 in 2007 (tj. v OP). Prejete ugodnosti ni mogoče obravnavati kot zanemarljive, zato se ugotavlja, da je zagotovo pomembno vplivala na stroške in cene v OP.

(26)

Poleg tega dve družbi (skupini družb) nista izpolnjevali merila 2 v zvezi z računovodstvom, saj je bilo ugotovljeno, da je ena družba opravila pobotanje obveznosti in terjatev računovodskih izkazov, druga družba pa ni imela popolnih računovodskih izkazov, pri čemer se obračunsko načelo ni dosledno uporabljalo. Po razkritju ugotovitev TGO je ena družba trdila, da zaradi majhnosti, dejstva, da ne kotira na borzi, in sedeža na podeželju zanjo mednarodni računovodski standardi niso zavezujoči. Vendar je treba ta zahtevek zavrniti, saj so bile ugotovljene zelo resne kršitve, zlasti so bila revidirana letna poročila nepopolna na pomembnih področjih, prav tako pa ni bilo upoštevano obračunsko načelo. Ta osnovna računovodska načela je treba upoštevati ne glede na pravni status, velikost in sedež družbe. Druga skupina družb je trdila, da je revizor zagotovil, da je bilanca stanja v revidiranem računovodskem izkazu v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in je znova razvrstila že pobotane računovodske izkaze kot terjatve in obveznosti. Ugotavlja se, da ta zahtevek ni bil vložen pred razkritjem in zlasti ne med preveritvenim obiskom, zato ga ni mogoče preveriti. Poleg tega se ugotavlja, da navedena skupina družb ne zanika prakse pobotanja, ki že sama po sebi ni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Ta zahtevek se zato zavrne.

(27)

Poleg tega dve skupini družb nista dokazali, da odločitve v zvezi s stroški in vlaganji sprejemata kot odgovor na tržne signale in brez večjega vmešavanja države, zato nista dokazali, da izpolnjujeta merilo 1. Ena družba je po razkritju trdila, da navedeni razlogi za neizpolnjevanje tega merila ne temeljijo na objektivnih dokazih, saj naj bi bila družba svobodna pri odločanju o prodaji in cenah kljub določbi v njenih revidiranih računovodskih izkazih v zvezi s cenovno politiko med povezanimi strankami. Družba je trdila, da to ni omejitev, ampak zahteva za razkritje podatkov revizorju pri pregledu transakcij med „povezanimi strankami“. Vseeno ta izjava ni zadostna razlaga za izrecno določbo v revidiranih računovodskih izkazih, v kateri je navedeno, da „če ceno določi državni blagovni oddelek, mora prevladati cena tega oddelka“. Ta argument se zato zavrne. Druga družba je trdila, da jo kljub dejstvu, da je večinoma v lasti države, dejansko nadzoruje zasebno podjetje brez vmešavanja države. Vendar družba ni navedla nobenih novih argumentov, ki bi lahko spremenili odločitev, da glede na dejansko sestavo sveta direktorjev, pri čemer večina direktorjev zastopa državna podjetja, vmešavanje države ne more biti izključeno, in da družba ni dokazala, da se odločitve sprejemajo brez večjega vmešavanja države, zato ni izpolnila tega merila. Ugotavlja se tudi, da je razkritje ugotovitev TGO za to skupino družb vključevalo primer odločitve, ki ni bila sprejeta kot odgovor na tržne signale, ampak morda pod prevelikim vplivom države (brezplačen najem pravice do uporabe zemljišč), družba pa ni imela nobenih pripomb.

2. Individualna obravnava (IO)

(28)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi vzpostavi dajatev na ravni države, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(29)	Vse tri kitajske družbe ali skupine družb, ki so zahtevale TGO, so zahtevale tudi IO, če jim ne bi bil odobren TGO.

(30)	Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da sta dve družbi ali skupini družb od treh dokazali, da v celoti izpolnjujeta vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(31)	Večina delnic tretje družbe ali skupine družb je v lasti države. Tudi zato, ker je večina delnic v lasti države, ki ima velik vpliv na kitajsko jeklarstvo, mogočega izogibanja ni mogoče izključiti.

(32)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri le naslednjima dvema družbama izvoznicama:

—	Hubei Xinyegang Steel Co,

—	Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd.

3. Normalna vrednost

3.1 Primerljiva država

(33)	V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(34)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, in pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(35)	Ena zainteresirana stranka je komentirala izbiro primerljive države in predlagala, da bi bili Ukrajina ali Indija primernejši za določitev normalne vrednosti.

(36)

Ukrajina naj bi bila primernejša izbira, saj bi bila proizvodni proces in dostop do surovin poleg svobodne konkurence na njenem trgu podobna razmeram v LRK. Ugotavlja se, da so bile 30. junija 2006 uvedene protidampinške dajatve na uvoz BC s poreklom iz Ukrajine, ki se gibljejo med 12,3 % in 25,7 %. Čeprav je na ukrajinskem trgu več proizvajalcev, dejstvo, da je bil leta 2006 ugotovljen damping, kaže, da so morda tržne razmere izkrivljene, zato bi bilo dvomljivo uporabljati te domače cene in stroške. Vsekakor noben ukrajinski proizvajalec ni sodeloval pri preiskavi.

(37)

Ista zainteresirana stranka je trdila, da bi bila tudi Indija boljša nadomestna možnost kot ZDA, ter navedla ime indijskega proizvajalca podobnega izdelka. Vendar ta proizvajalec ni želel sodelovati. Glede na to, da indijski proizvajalci niso želeli sodelovati, Indije ni mogoče izbrati za primerljivo državo.

(38)

Poleg tega velikost trga ZDA, število domačih proizvajalcev in velik obseg uvoza nakazujejo, da je trg ZDA konkurenčen, zato so bile ZDA začasno izbrane za najustreznejšo primerljivo državo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 zgoraj, je en proizvajalec iz ZDA sodeloval pri preiskavi in predložil vse potrebne informacije. Drug proizvajalec iz ZDA je predložil nekaj nepopolnih informacij, ki so na splošno potrdile informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz ZDA.

3.2 Določitev normalne vrednosti

(39)	V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, opredeljena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države, in sicer v skladu s spodaj opredeljeno metodologijo.

(40)	Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej za vsakega proizvajalca v primerljivi državi preverila, ali je njegova domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v OP, to je ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(41)

Poleg tega se je za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki jo je proizvajalec iz ZDA prodal na notranjem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, ugotavljalo, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja neke vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu med IO predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, ki so jo kitajski proizvajalci prodali za izvoz v Skupnost.

(42)

Komisija je naknadno preverila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na notranjem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na notranjem trgu v OP.

(43)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja kot izračunani stroški proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(44)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj le navedene vrste.

4. Izvozna cena

(45)	Pri izvozu zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Skupnosti, se je izvozna cena določala v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

5. Primerjava

(46)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Prilagoditev je bila odobrena za stroške pomorskega prevoza, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in s tem povezane stroške, stroške preiskave ter za provizije in bančne stroške.

(47)

Če so med zadevnim izdelkom, ki so ga družbe v primerljivi državi prodale na notranjem trgu, in zadevnim izdelkom, ki je bil prodan za izvoz v Skupnost, obstajale fizikalne razlike, je bila prilagoditev izvedena v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Ta prilagoditev ustreza razumni oceni tržne vrednosti razlike.

6. Stopnje dampinga

(48)	Začasne dampinške stopnje so bile izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti, dajatev neplačana.

(49)	V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe so bile za sodelujoče proizvajalce izvoznike stopnje dampinga določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(50)	Stopnja dampinga za vzorčene družbe, ki jim nista bila odobrena niti TGO niti IO, ter za nevzorčene sodelujoče družbe je bila izračunana kot povprečje štirih vzorčenih družb.

(51)

Glede na to, da je bila raven sodelovanja pri preiskavi nizka, pri čemer so sodelujoče družbe predstavljale približno 40 % vsega uvoza iz LRK v OP, je bila za nesodelujoče družbe stopnja dampinga za vso državo določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za reprezentativne vrste sodelujočega proizvajalca, ki mu nista bili odobreni niti TGO niti IO.

(52)

Začasne stopnje dampinga so zato naslednje:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Hubei Xinyegang Steel Co Ltd	38 %
Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd	47 %
Druge sodelujoče družbe	35 %
Preostalo	51 %

D. ŠKODA

1. Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti

(53)	Podoben izdelek proizvaja v Skupnosti triindvajset proizvajalcev. Za proizvodnjo teh triindvajsetih proizvajalcev Skupnosti se zato šteje, da predstavlja proizvodnjo Skupnosti v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe.

(54)

Od teh triindvajsetih proizvajalcev je skupaj petnajst proizvajalcev, ki so večinoma člani združenja pritožnika, izrazilo interes za sodelovanje v postopku v roku iz obvestila o začetku in ustrezno sodelovalo pri preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da teh petnajst proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, v tem primeru približno 90 %. Teh petnajst sodelujočih proizvajalcev zato predstavlja industrijo Skupnosti v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Preostali proizvajalci Skupnosti bodo v nadaljevanju imenovani „drugi proizvajalci Skupnosti“. Ti drugi proizvajalci Skupnosti niso dejavno podprli pritožbe, vendar ji ne nasprotujejo.

(55)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 0, je bil izbran vzorec petih proizvajalcev, kar predstavlja 62 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ker so ti proizvajalci skupine družb, je bil vzorec sestavljen iz skupaj devetih posameznih družb.

2. Potrošnja Skupnosti

(56)	Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti v EU, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je pridobil Eurostat, kar zadeva druge proizvajalce Skupnosti, pa so podatki temeljili na ocenah pritožnika.

(57)

Trg Skupnosti za zadevni izdelek in podobni izdelek med letom 2005 in OP enakomerno povečal za približno 24 %. Največje povečanje je bilo v letih 2006 in 2007, ko se je potrošnja povečala za 17 odstotnih točk.

	2005	2006	2007	OP
Celotna potrošnja ES (v tonah)	2 565 285	2 706 560	3 150 729	3 172 866
Indeks (2005 = 100)	100	106	123	124

(58)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je trg Skupnosti zadevnega izdelka razdeljen na naslednje glavne tržne segmente: strojništvo in gradbeništvo (približno 60 %), proizvodnja energije (približno 10 %), OCTG (približno 8 %) in cevi za cevovode (približno 8 %). Zadevni izdelek se zato večinoma uporablja v strojništvu in gradbeništvu, saj sta se ta sektorja v letu 2007 zelo hitro razvijala.

3. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg zadevnega uvoza

(59)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Skupnost se je med obravnavanim obdobjem znatno povečal. Uvoz v EU se je od leta 2005 povečal za več kot dvajsetkrat.

Uvoz	2005	2006	2007	OP
LRK (v tonah)	26 396	136 850	470 413	542 840
Indeks (2005 = 100)	100	518	1 782	2 057

(60)	Razčlenitev uvoza iz LRK po različnih tržnih segmentih kaže, da kitajski uvoz zajema zlasti strojništvo in gradbeništvo (približno 65 %) ter cevi za cevovode (približno 15 %), medtem ko OCTG in proizvodnja energije prispevata k manj kot 5 % uvoza.

(b) Tržni delež zadevnega uvoza

(61)

Tržni delež uvoza iz LRK je v letu 2005 znašal 1 % in se je v zadevnem obdobju enakomerno povečal za skoraj 16 odstotnih točk. Podrobneje, v letih 2005 in 2006 se je povečal za 4 odstotne točke, v letih 2006 in 2007 za nadaljnjih 10 odstotnih točk, v OP pa za 2 odstotni točki. V OP je tržni delež kitajskega uvoza znašal 17,1 %.

Tržni delež	2005	2006	2007	OP
LRK	1,0 %	5,1 %	14,9 %	17,1 %

(62)	Kitajski uvoz kljub temu ni enakomerno porazdeljen v različnih segmentih, ki sestavljajo trg Skupnosti. Tržni delež kitajskega uvoza je v OP znašal približno 38 % v segmentu cevi za cevovode, 19 % v strojništvu in gradbeništvu, 9 % v OCTG in približno 7 % v segmentu proizvodnje energije.

(i) Razvoj cen

(63)

Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je med letom 2005 in 2007 sunkovito znižala za 9 % in se nato med letom 2007 in OP zvišala za 2 odstotni točki. Na splošno se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK med letom 2005 in OP znižala za 7 %.

Cena na enoto	2005	2006	2007	OP
LRK (EUR/tono)	766,48	699,90	699,10	715,09
Indeks (2005 = 100)	100	91	91	93

(ii) Nelojalno nižanje cen

(64)

Primerjava cen posameznih modelov je bila opravljena med prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami industrije Skupnosti v Skupnosti. V ta namen so se cene industrije Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevne države. Če je bilo to potrebno, so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine in stroškov, nastalih po uvozu.

(65)

Za izračun nelojalnega nižanja cen so bile uporabljene vse popolne in preverljive informacije za OP, ki so jih predložili vzorčeni sodelujoči proizvajalci Skupnosti. Primerjava je pokazala, da je bila v OP tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti, 24-odstotna.

4. Položaj industrije Skupnosti

(66)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti. Spodaj prikazani podatki se nanašajo na celotno industrijo Skupnosti glede prodaje in tržnih deležev ter na vzorčene družbe glede vseh preostalih kazalnikov. Podatki v zvezi s tremi vzorčenimi družbami so bili izključeni, ker: (i) je bila ena družba del velike skupine za obdelovanje jekla do izločitve z ustanovitvijo neodvisnega podjetja maja 2007, kar pomeni, da informacije pred izločitvijo in po njej ne bi bile primerljive, (ii) druga družba ni predložila dovolj natančnih podatkov in (iii) ena družba ni mogla predložiti dejanskih podatkov za leto 2008 in napovedi za leto 2009. Za dosledne informacije za analizo kazalnikov škode in analizo nevarnosti škode je bilo treba tudi tretjo družbo izključiti iz analize kazalnikov škode. Vendar ta izključitev zaradi sorazmerno majhne teže teh treh družb v vzorcu nikakor ne vpliva na splošno sliko, ki jo prikazujejo kazalniki.

(a) Proizvodnja

(67)

Proizvodnja vzorčenih proizvajalcev se je z ravni približno 2 000 000 ton leta 2005 povečala na več kot 2 200 000 ton leta 2007, in sicer zaradi povečanega povpraševanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 0, nato pa se je zmanjšala v OP. Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju skupno povečala za 7 % in je v OP znašala približno 2 150 000 ton.

Vzorec	2005	2006	2007	OP
Proizvodnja (v tonah)	2 022 596	2 197 964	2 213 956	2 158 096
Indeks (2005 = 100)	100	109	109	107

(b) Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(68)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot, ki jih imajo vzorčeni proizvajalci, ob upoštevanju motenj v proizvodnji in dejstva, da je bila v nekaterih primerih zmogljivost delno uporabljena za druge izdelke, proizvedene z istimi proizvodnimi linijami.

(69)

Proizvodna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev je ostala stabilna na ravni približno 2 400 000 ton v celotnem obravnavanem obdobju.

Vzorec	2005	2006	2007	OP
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	2 451 187	2 469 365	2 446 462	2 398 283
Indeks (2005 = 100)	100	101	100	98
Izkoriščenost zmogljivosti	83 %	89 %	90 %	90 %
Indeks (2005 = 100)	100	108	110	109

(70)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2005 znašala 83 %, v preostalem obravnavanem obdobju pa se je povečala na približno 90 %. To kaže na razlike v obsegu proizvodnje, kot je opisano v uvodni izjavi 0. Izkoriščenost zmogljivosti se je skupaj povečala le za 7 odstotnih točk, kar je majhno povečanje v primerjavi z znatnim povečanjem potrošnje, ki je opisano v uvodni izjavi 0.

(71)

Vseeno je treba poudariti, da so vzorčeni proizvajalci zaradi visoke ravni potrošnje poslovali pri visokih stopnjah proizvodne zmogljivosti. Možnost za dosego visokih ravni izkoriščenosti zmogljivosti se šteje za pomemben element za dosego zadovoljivih ravni dobičkonosnosti za podobni izdelek. Razmere v obravnavanem obdobju se na primer jasno razlikujejo od razmer, ki so prevladovale v letih od 2002 do 2004, ko je zaradi pritiska dampinškega uvoza s poreklom, med drugim, iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti znašala le približno od 66 do 75 %, industrija Skupnosti pa je imela od 5- do 10-odstotno izgubo.

(72)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je leta 2006 povišala za 16 %, leta 2007 se je rahlo znižala za 3 odstotne točke, v OP pa še za dodatno odstotno točko. Poudariti je treba, da je večina proizvodnje odvisna od naročil. Zato se šteje, da je relevantnost tega kazalnika v analizi škode omejena.

Vzorec	2005	2006	2007	OP
Končne zaloge (v tonah)	142 303	165 070	160 668	159 924
Indeks (2005 = 100)	100	116	113	112

(d) Obseg prodaje

(73)

Obseg prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti je v OP znašal približno 2 000 000 ton, kar je 14 % več kot v letu 2005. To povečanje je treba pripisati znatnemu povečanju potrošnje, opisanemu v uvodni izjavi 0, katerega pozitivni učinek pa se je le delno izražal v povečanju prodaje industrije Skupnosti.

Industrija Skupnosti	2005	2006	2007	OP
Prodaja ES (v tonah)	1 766 197	1 907 126	2 061 033	2 017 525
Indeks (2005 = 100)	100	108	117	114

(74)	Opozoriti je treba, da si kitajski uvoz in prodaja industrije Skupnosti konkurirata večinoma v treh tržnih segmentih: v strojništvu, gradbeništvu in pri ceveh za cevovode. Dejansko je 65 % prodaje industrije Skupnosti in približno 80 % kitajskega uvoza namenjenega tem trem tržnim segmentom.

(e) Tržni delež

(75)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju izgubila 5 odstotnih točk tržnega deleža, ki se je z 69 % leta 2005 zmanjšal na 64 % v OP. To kaže na dejstvo, da je industrija Skupnosti zaradi vedno večjega obsega kitajskega uvoza imela le delne ugodnosti od znatnega povečanja potrošnje. Opozoriti je treba, da se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju povečal z 1 % na 17,1 % (glej uvodno izjavo 61).

	2005	2006	2007	IP
Tržni delež industrije Skupnosti	68,8 %	70,5 %	65,4 %	63,6 %
Indeks (2005 = 100)	100	102	95	92

(f) Rast

(76)

Med letom 2005 in OP, ko se je potrošnja Skupnosti povečala za 24 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečal le za 14 %, tržni delež industrije Skupnosti pa se je zmanjšal za 5 odstotnih točk. Po drugi strani se je obseg kitajskega uvoza povečal za več kot dvajsetkrat, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju povečal za 16 odstotnih točk. Zato se sklepa, da industrija Skupnosti kljub manjši rasti zagotovo ni mogla v celoti izkoristiti bistvenega povečanja povpraševanja na trgu, medtem ko je imel od tega kitajski uvoz nesorazmerne koristi.

(g) Zaposlenost

(77)

Raven zaposlenosti vzorčenih proizvajalcev se je med letoma 2005 in 2007 enakomerno zvišala za 6 %. Med letom 2007 in OP se je znižala za 6 odstotnih točk. Zaposlenost vzorčenih proizvajalcev med letom 2005 in OP je bila stabilna in je znašala približno 9 100 oseb. To kaže, da so vzorčeni proizvajalci izboljšali učinkovitost, saj se je hkrati za 7 % povečal obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo 67).

Vzorec	2005	2006	2007	OP
Zaposlenost (osebe)	9 119	9 444	9 644	9 151
Indeks (2005 = 100)	100	104	106	100

(h) Produktivnost

(78)

Produktivnost delovne sile vzorčenih proizvajalcev, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečevala in v OP dosegla 7 % višjo raven kot leta 2005. To je v skladu z dejstvom, da je zaposlenost v obravnavanem obdobju ostala stabilna, hkrati pa se je proizvodnja povečala za 7 %.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Produktivnost (v tonah na zaposlenega)	369	387	386	395
Indeks (2005 = 100)	100	105	105	107

(i) Plače

(79)

Povprečna plača na zaposlenega se je povečala za 7 % v letih 2005 in 2006 ter za dodatnih 8 odstotnih točk v letih 2006 in 2007, v letu 2007 in OP pa je ostala skoraj stabilna. Povprečna plača zaposlenega se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala za 16 %. Povišanje povprečnih stroškov plač je deloma posledica dejstva, da se je zmanjšanje števila delovnih mest za tiste proizvajalce Skupnosti, pri katerih so bile povprečne plače sorazmerno nizke, izravnalo s povečanjem števila osebja pri proizvajalcih Skupnosti, pri katerih so bile povprečne plače sorazmerno visoke. Ker je bilo povprečno povišanje plač delno nadomeščeno z bistvenim povečanjem produktivnosti, celotni učinek v smislu stroškov dela ni bil posebno velik.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Letni stroški dela na osebo (v EUR)	46 527	49 968	53 704	54 030
Indeks (2005 = 100)	100	107	115	116

(j) Dejavniki vpliva na prodajne cene

(80)

Prodajne cene vzorčenih proizvajalcev so se med letoma 2005 in 2007 znatno povišale za 21 %, v OP pa ostale stabilne. Sočasno povišanje prodajnih cen in povečanja obsega prodaje je mogoče razložiti z dejstvom, da so se v istem obdobju povišali tudi stroški. Proizvajalcem Skupnosti je uspelo to povečanje stroškov izraziti v prodajnih cenah in ga prenesti na stranke. Zato je začel povečan pritisk kitajskih izdelkov kazati prve jasne učinke na prodajne cene šele v OP, ko so cene industrije Skupnosti ostale stabilne kljub povišanju stroškov za 4 odstotne točke.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Cena na enoto na trgu ES (v EUR/tono)	983	1 047	1 188	1 192
Indeks (2005 = 100)	100	106	121	121

(81)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so se stroški večinoma povišali zaradi povišanja cen surovin. Dejansko se je industrija Skupnosti izkazala za zelo učinkovito pri obvladovanju poviševanja stroškov dela in drugih splošnih stroškov. Vendar bi bilo mogoče povišanje cen surovin izravnati le z ustreznim povišanjem prodajnih cen, to pa je bilo v obravnavanem obdobju vedno težje.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Skupni stroški na tono	863	863	974	1 007
Indeks (2005 = 100)	100	100	113	117
Stroški surovin	498	532	603	622
Indeks (2005 = 100)	100	107	121	125

(k) Dobičkonosnost in donosnost naložb

(82)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev, izražena kot odstotek neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju povečala z 12,1 % leta 2005 na 17,9 % leta 2007. V OP se je nato zmanjšala na 15,4 %. Dobičkonosnost se je torej med letom 2005 in OP povečala za 3 odstotne točke.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Dobičkonosnost prodaje ES nepovezanim strankam (odstotek od neto prodaje)	12,1 %	17,3 %	17,9 %	15,4 %
Indeks (2005 = 100)	100	143	147	127
DN (dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti naložb)	47,1 %	85,1 %	79,2 %	51,7 %
Indeks (2005 = 100)	100	181	168	110

(83)

Donosnost naložb (DN), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. Z ravni 47 % leta 2005 se je povečala na 85 % leta 2006. Leta 2007 se je zmanjšala na 79 %, v OP pa še na 52 %. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala za 4,6 odstotnih točk.

(l) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(84)

Neto denarni tok iz poslovanja je v letu 2005 znašal skoraj 367 milijonov EUR. Leta 2006 se je povečal na približno 684 milijonov EUR, leta 2007 pa na 1 milijardo EUR, preden se je v OP zmanjšal na približno 630 milijonov EUR. Ni bilo nobenih znakov, da bi imela industrija Skupnosti težave pri zbiranju kapitala.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Denarni tok (EUR)	367 215 052	684 541 347	1 034 223 612	634 658 147
Indeks (2005 = 100)	100	186	282	173

(m) Naložbe

(85)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se v letih 2005 in 2006 povečale za 83 %, v letih 2006 in 2007 za dodatnih 94 odstotnih točk, v OP pa so se le malo povečale. Naložbe med letom 2005 in OP so se v celoti povečale za približno 185 %. Glavni cilji teh naložb industrije Skupnosti so bili izboljšanje kakovosti izdelka, povečanje učinkovitosti obratov, razvoj novih izdelkov in procesov ter izboljšanje industrijske varnosti in varstva okolja. Vendar naložbe niso prispevale k povečanju proizvodne zmogljivosti.

vzorec	2005	2006	2007	OP
Neto naložbe (v EUR)	99 895 036	182 508 624	276 813 902	284 860 412
Indeks (2005 = 100)	100	183	277	285

(86)

Šteje se, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju zelo veliko sredstev usmerila v naložbe. To je treba razumeti ob upoštevanju zelo nizke ravni naložb, ki je bila mogoča v preteklih letih, ko so bile ravni dobičkonosnosti industrije Skupnosti zelo nizke ali celo negativne. Zaradi daljših obdobij, v katerih je industrija Skupnosti trpela, med drugim, zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine, in v katerih je bilo treba naložbe zelo zmanjšati (4), ni bilo mogoče doseči potrebne ravni naložb. Izboljšana raven dobička v obravnavanem obdobju je bila zato bistvena, da je lahko industrija Skupnosti izvedla naložbe, ki so se tako dolgo odlagale. Nobena naložba ni bila izvedena z namenom povečanja proizvodne zmogljivosti zaradi vedno večje zaskrbljenosti glede možnosti izkoriščanja povečanja povpraševanja ob izjemno povečanem kitajskem uvozu.

(n) Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(87)

Vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti bi se lahko glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevne države štel za velik. Opozoriti je treba, da so bili leta 2006 uvedeni protidampinški ukrepi, da bi ublažili učinke škodljivega dampinga zaradi uvoza iz več drugih držav. Dobri finančni rezultati, ki jih je industrija Skupnosti dosegla v obravnavanem obdobju, so ji zagotovo omogočili, da si je nekoliko opomogla po preteklem dampingu. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da industrija Skupnosti ni mogla v celoti izkoristiti izjemne širitve trga v analiziranem obdobju (glej uvodno izjavo 75), saj so bili tržni deleži nekdanjega uvoza, za katerega so bili uvedeni ukrepi, nadomeščeni s poceni kitajskim uvozom, zaradi katerega so se tudi delno zmanjšali tržni deleži industrije Skupnosti. To je zagotovo oviralo popolno okrevanje industrije Skupnosti,njena vlaganja in povečanje proizvodne zmogljivosti, da bi se odzvala na razširitev trga (glej uvodno izjavo 86). Zato je mogoče skleniti, da okrevanja industrije Skupnosti po preteklem dampingu ni mogoče šteti za celovito in da je industrija Skupnosti še zmeraj občutljiva na škodljiv učinek, ki ga morda povzroča navzočnost velikih količin dampinškega uvoza na trg Skupnosti.

5. Sklep o škodi

(88)

Preverjeni podatki kažejo nekatere znake škode. Dejansko je lahko industrija Skupnosti pri znatno naraščajočem trgu (+ 24 %) le delno povečala prodajo na trgu Skupnosti (+ 14 %), kar je povzročilo zmanjšanje njenega tržnega deleža (z 69 % na 64 %). Vendar je industriji Skupnosti v tem okviru uspelo obdržati dovolj visoko raven izkoriščenosti zmogljivosti in cen, da je njena dobičkonosnost ostala na ustrezni ravni (približno 15 % v OP). Škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je bila torej omejena in ni povzročila večjih gospodarskih težav.

(89)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da industrija Skupnosti v OP ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Poudariti pa je treba, da je bila industrija Skupnosti pred OP izpostavljena škodljivemu dampingu, zaradi katerega so bili sprejeti protidampinški ukrepi leta 2006. Industrija Skupnosti je lahko delno okrevala po preteklih škodljivih razmerah zlasti zaradi zelo velikega povečanja trga med letom 2005 in OP. Čeprav so bili s sprejetjem protidampinških ukrepov junija 2006 odpravljeni škodljivi učinki dampinškega uvoza s poreklom iz več držav, se je velik delež dampinških izdelkov, tj. kitajski uvoz, v OP na trgu Skupnosti prodajal po zelo nizkih cenah. Če bi se tržne razmere spremenile in bi se ustavila širitev trga, ki je bila ugotovljena v obravnavanem obdobju, pretekli trend rasti pa bi se obrnil, bi bila industrija Skupnosti v celoti izpostavljena mogočim škodljivim učinkom, ki izhajajo iz tega dampinškega uvoza. Zato se sklene, da je bila industrija Skupnosti ob koncu OP ogrožena, čeprav v OP ni utrpela znatne škode.

E. NEVARNOST ŠKODE

1. Verjeten razvoj potrošnje Skupnosti, uvoza iz zadevne države in položaja industrije Skupnosti po obdobju preiskave

(90)

Da bi lahko ocenili, ali je bila industrija Skupnosti morda izpostavljena nevarnosti škode, je bilo treba dodatno analizirati nekatere elemente, opredeljene za obravnavano obdobje in OP. Ta nadaljnja analiza je bila izvedena na podlagi informacij, zbranih v zvezi z glavnimi kazalniki škode za leti 2008 in 2009. V ta namen so se v vprašalnikih za vzorčene družbe zahtevale informacije, posodobljene so bile statistične informacije, analizirani pa so bili tudi drugi elementi, ki so jih predložile stranke. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno naslednje:

1.1 Potrošnja Skupnosti

(91)

Potrošnja Skupnosti, ki se je do OP povečevala, se bo po ocenah od konca OP do leta 2009 bistveno zmanjšala, in sicer za najmanj 30 %. Ta ocena temelji na razpoložljivih javnih informacijah, ki so bile podprte tudi s podatki pritožnika in napovedmi, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Skupnosti.

(92)	Poleg tega je pritožnik predložil informacije po tržnih segmentih, v katerih je napovedano veliko zmanjšanje v vseh sektorjih, razen v segmentu OCTG, ki se šteje za manj občutljivega na sicer splošno bistveno zmanjšanje povpraševanja.

1.2 Uvoz iz LRK in ustrezni tržni delež

(93)	Dampinški uvoz iz LRK se je do konca OP še naprej bistveno povečeval. Njegov naraščajoči letni trend je potrjen vsaj do konca leta 2008. Glede na zmanjševanje potrošnje v zadnjih mesecih leta 2008 se pričakuje, da se bo tržni delež dampinškega uvoza povečeval tudi v letu 2009.

(94)	Kitajski uvoz naj bi po napovedih večinoma ostal osredotočen na strojništvo in gradbeništvo ter na cevi za cevovode, kot je navedeno v uvodni izjavi 0.

(95)

Čeprav se bo zaradi krčenja trga zmanjšalo povpraševanje po celotnem obsegu uvoza, pri čemer naj to zmanjšanje po pričakovanjih ne bi bilo veliko, se bo sorazmerno povečal tržni delež kitajskega uvoza v segmentih, v katerih je bil že od nekdaj trden. Dejansko bo poceni uvoz na trgu, ki je vedno bolj usmerjen k zniževanju stroškov, verjetno postal še privlačnejši.

(96)

Posledično naj bi se po napovedih ocenjeni tržni delež kitajskega uvoza povečal. Tržni delež kitajskega uvoza bi se lahko v letih 2008 in 2009 za nekaj odstotnih točk celo povečal, odvisno od razvoja potrošnje, v skladu z agresivno politiko širitve trga, opaženo v zadnjih letih, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 61 ter 114 in 115.

(97)	Združenje kitajskih izvoznikov (CISA) je glede cen uvoza zadevnega izdelka trdilo, da so se te cene po OP bistveno povišale.

(98)

Potrjeno je, da podatki urada Eurostat dejansko nakazujejo tako povišanje po OP. V zvezi s tem se ugotavlja, da je v nekaterih primerih to povišanje znatno (vse do od 33 do 43 %). Vendar pa je preiskava pokazala, da se v tem povišanju izraža splošno povišanje cen nekaterih surovin (jekla, odpadkov železa in surovega železa) in stroškov energije, do katerega je od aprila do oktobra 2008 prišlo po vsem svetu, ter da s tem povišanjem ni bilo odpravljeno nelojalno nižanje cen, ki je očitno še vedno zelo navzoče.

1.3 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti

(99)

Proizvodnja industrije Skupnosti naj bi se po napovedih med OP in 2009 zmanjšala za od 20 do 35 odstotnih točk. Ta trend so potrdile napovedi, ki so jih predložile vzorčene družbe. Iz analize teh napovedi je mogoče sklepati, da se v splošnem zmanjšanju proizvodnje izraža tudi dejstvo, da se je na podlagi splošnega zmanjšanja potrošnje povpraševanje po nekaterih vrstah izdelka zmanjšalo manj kot povpraševanje po drugih izdelkih, zato se bo po napovedih ponudba spremenila.

(100)

Iz informacij, ki so jih predložile vzorčene družbe, se zdi, da naj bi proizvodna zmogljivost po napovedih leta 2009 ostala stabilna, medtem ko naj bi se izkoriščenost zmogljivosti po napovedih v istem letu znatno zmanjšala, in sicer na približno 70-odstotno raven. To je v skladu z izjemnim zmanjšanjem potrošnje, kot je opisano v uvodni izjavi 91. Preveritveni obiski so dejansko že pokazali naslednje: (i) zmanjšanje števila izmen (najbolj običajno z 18 na 15 na teden), (ii) povečano uporabo programa razreševanja presežnih delavcev in začasnega odpuščanja osebja, (iii) podaljšana zaprtja med počitnicami. Opozoriti je treba, da so pretekle preiskave že pokazale, da industrija Skupnosti pri stopnjah izkoriščenosti zmogljivosti pod 75 % verjetno ne bo trajnostno poslovala (glej uvodno izjavo 71).

1.4 Prodaja industrije Skupnosti v Evropski skupnosti (obseg in cene)

(101)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu ES naj bi se po napovedih bistveno zmanjšala iz istih razlogov, kot so pojasnjeni v uvodni izjavi 0, vsaj v skladu z zmanjšanjem potrošnje, vendar najbrž celo bolj glede na napovedi vzorčenih proizvajalcev Skupnosti.

(102)

Ker naj bi industrija Skupnosti po napovedih še naprej izgubljala tržni delež na trgu ES zaradi dampinškega kitajskega uvoza, se bo morala bolj usmeriti k izvoznim trgom. Vzorčene družbe so dejansko poročale o zmanjšanju prodaje v Skupnosti, ki je večje od zmanjšanja celotne proizvodnje, saj bi proizvodnja za izvoz ostala relativno stabilna v primerjavi s proizvodnjo blaga, namenjenega trgu Skupnosti. Vzrok za to je dejstvo, da je izvozna dejavnost industrije Skupnosti osredotočena na OCTG (35 %), cevi za cevovode (25 %) in proizvodnjo energije (13 %), medtem ko cevi v strojništvu in gradbeništvu pomenijo le 16 % izvoza industrije Skupnosti (v primerjavi s 60-odstotno prodajo v Evropski skupnosti, glej uvodno izjavo 73).

(103)

Industrija Skupnosti je predložila informacije, ki kažejo, da se je obseg prodaje že zmanjšal in/ali naj bi se po napovedih bistveno zmanjšal, zlasti v nekaterih tržnih segmentih, kjer navzočnost kitajskega blaga vedno bolj kaže svojo prodorno moč (tj. v strojništvu in gradbeništvu ter pri ceveh za cevovode).

(104)

Vzorčeni proizvajalci so za prodajne cene napovedali, da bodo v povprečju ostale stabilne v primerjavi s cenami v OP.

(105)

Vendar razvoj prodajnih cen ne bi v celoti predstavljal dejanskega znižanja cen posameznih izdelkov, do katerega naj bi prišlo. In sicer zato, ker industrija Skupnosti poskuša razviti cevi višjega razreda zaradi cenovnega pritiska kitajskega uvoza. Delež izdelkov nižjega razreda bi se v celotni prodaji industrije Skupnosti posledično zmanjšal bistveno bolj kot bi znašalo povprečno zmanjšanje celotne prodaje, zato bi bila utež izdelkov z višjo prodajno ceno sorazmerno večja. Zato se napoveduje, da naj bi bilo povprečno znižanje cen bolj omejeno kot znižanje cen tistih izdelkov, ki bolj neposredno konkurirajo dampinškemu kitajskemu uvozu.

(106)

Zato so bile pri industriji Skupnosti zbrane informacije v zvezi s cenovnim razvojem več reprezentativnih vrst izdelkov, za katere je bilo ugotovljeno, da so v OP neposredno konkurirale dampinškemu kitajskemu uvozu. Na podlagi te analize je bilo ugotovljeno, da so se cene pomembnih vrst izdelkov, ki so bili v OP v velikih količinah uvoženi iz LRK, v drugi polovici leta 2008 povišale, da bi se v cenah delno izrazilo povišanje stroškov iz uvodne izjave 98.

1.5 Cene/stroški industrije Skupnosti

(107)

Vzorčene družbe so bile tudi pozvane, naj predložijo podatke v zvezi z napovedanim razvojem stroškov za zadevni izdelek in v zvezi z večjimi stroški.

(108)

Predloženi podatki kažejo, da je verjetno splošno povišanje stroškov. To je posledica dveh glavnih dejavnikov. Prvič, zmanjšanje delovne sile zaradi nižjih stopenj proizvodnje in stopenj izkoriščenosti zmogljivosti naj po pričakovanjih ne bi povzročilo ustreznega znižanja stroškov dela zaradi uporabe začasne brezposelnosti in manjšega števila delovnih ur, ki lahko povišajo povprečne stroške dela. Drugič, sprememba ponudbe v korist izdelkov z višjo vrednostjo (čeprav ne nujno z večjo dobičkonosnostjo) pomeni, da bi se v povprečju tudi stroški (vključno s stroški surovin) povišali. Poleg tega bi očitno zmanjšanje učinkovitosti zaradi zmanjšanega obsega in suboptimalne izkoriščenosti zmogljivosti povzročilo sorazmerno povišanje fiksnih stroškov.

1.6 Tržni delež industrije Skupnosti

(109)

Tržni delež industrije Skupnosti naj bi se med OP in letom 2009 po napovedih zmanjšal za nekaj odstotnih točk zaradi povečanja pritiska dampinškega kitajskega uvoza (glej uvodni izjavi 93 in 101) na evropskem trgu, ki se močno zmanjšuje.

1.7 Dobičkonosnost industrije Skupnosti

(110)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je v skladu s podatki, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti, med OP in letom 2008 rahlo zmanjšala, in sicer za 0,5 odstotne točke. Vendar naj bi se dobičkonosnost do konca leta 2008 zelo upadla in se po napovedih leta 2009 bistveno zmanjšala, in sicer na približno 2 %.

(111)

Opozoriti je treba, da je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti že v preteklosti zelo majhna v obdobjih, v katerih je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pod 75 %. To je bilo dokazano za obdobje preiskave, ki ga je zajela preiskava, zaključena z Uredbo (ES) št. 954/2006 (5), ko se je izkoriščenost zmogljivosti močno zmanjšala zaradi pritiska dampinškega uvoza, med drugim iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine.

1.8 Sklep o verjetnem razvoju potrošnje Skupnosti, uvoza iz zadevne države in položaja industrije Skupnosti po obdobju preiskave

(112)

Zgornja analiza v zvezi z verjetnim razvojem potrošnje, dampinškega uvoza kitajskih izdelkov in glavnih kazalnikov škode za obdobje med OP in letom 2009 (glej uvodne izjave 90 do 111) kaže, da se gospodarski položaj industrije Skupnosti že bistveno poslabšuje in naj bi se po napovedih v bližnji prihodnosti še dodatno poslabšal. To jasno nakazuje očitno zmanjšanje proizvodnje, obsega prodaje Evropske skupnosti, tržnih deležev in dobičkonosnosti (približno –13 odstotnih točk). Ta ocena je bila narejena na podlagi podatkov, povezanih z napovedmi, ki so podprte z dovolj natančnimi dokazi. Zlasti trende v obdobju po OP in do konca leta 2008 bi bilo večinoma mogoče preveriti že med opravljenimi preveritvenimi obiski. Dodatni dokazi (zlasti v zvezi z znižanjem prodajnih cen in obsega prodaje za leto 2009) so bili predloženi med preiskavo. Čeprav, kot pri vsaki napovedi, ni mogoče zagotovo trditi, da se bodo navedeni trendi uresničili natančno po pričakovanjih, je zelo verjetno, da se bodo. Zato se sklene, da se je industrija Skupnosti že v prvih mesecih leta 2009 srečala z nevarnostjo znatne škode.

2. Nevarnost škode

(113)

V skladu s členom 3(9) osnovne uredbe se je proučilo, katera dejstva, če sploh katera, bi ustvarila položaj, v katerem bi dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti. V zvezi s tem je bila posebna pozornost namenjena: (i) razvoju dampinškega uvoza, (ii) razpoložljivosti prostih zmogljivosti izvoznikov, (iii) ravni cen kitajskega uvoza in (iv) obsegu zalog.

2.1 Razvoj obsega dampinškega uvoza

(114)

Uvoz iz LRK se je med letom 2005 in OP bistveno povečal s 26 000 na 543 000 ton, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 59. Ta uvoz se je vedno izvajal po zelo nizki ceni, s čimer se je bistveno zniževala vsaka druga cena, ki so jo drugi viri dobave ponudili na trgu Skupnosti. Bistveno povečanje tržnega deleža tega dampinškega uvoza (glej uvodno izjavo 61) potrjuje, da razvoj tega uvoza ni bil posledica povečanja povpraševanja. Nasprotno se zdi, da je k takemu razvoju bistveno prispevala pomembna strategija, ki je temeljila na nadomestitvi trga, na katerem je prej prevladoval dampinški uvoz iz drugih virov (glej uvodno izjavo 141 spodaj) z namenom, da bi čim bolj agresivno prodrli na nov trg. Povišanje uvoznih cen, ugotovljeno v drugi polovici leta 2008, je v celoti posledica bistvenega povišanja stroškov surovin, ki se je preneslo na svetovno povišanje stroškov za brezšivne cevi in se nikakor ne ujema z nobenim namenom zmanjšanja razlik v ceni drugih dobaviteljev na trgu ES.

(115)

Na podlagi tega se ugotavlja, da ni mogoče določiti neposredne povezave med razvojem potrošnje in stopnjo dampinškega uvoza. Namesto tega se ugotavlja, da bi se dampinški uvoz med letom 2005 in OP vsekakor povečal, tudi v razmerah stabilne potrošnje, edina razlika bi bila, da bi povečanje bolj vplivalo na tržne deleže drugih dobaviteljev. Ni mogoče izključiti, da bi industrija Skupnosti že v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo, če se potrošnja ne bi povečevala s tako hitrostjo, kot se je. Zato se ugotavlja, da padajoči trend glede na splošno stanje na trgu Skupnosti ne bi bistveno vplival na razvoj obsega dampinškega uvoza. Agresivna strategija, ki se je v obravnavanem obdobju uporabljala za prodor na trg Skupnosti, se bo po vsej verjetnosti še naprej izvajala, s splošnim ciljem pridobivanja tržnih deležev na račun drugih gospodarskih akterjev s poceni dampinškim uvozom.

(116)

Najnovejši razpoložljivi podatki za celotno leto 2008 kažejo, da je obseg uvoza znašal 507 589 ton, to je več kot leta 2007, a malo manj kot v OP. Poleg tega podatki za zadnja dva meseca leta 2008 kažejo, da se je uvoz celo povečal v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu (84 000 ton leta 2008 v primerjavi z 79 000 tonami leta 2007), ne glede na to, da je preiskava pokazala, da so bili jasni znaki zmanjšanja povpraševanja na trgu Skupnosti že novembra 2008. Zato je mogoče sklepati, da se lahko obseg uvoza iz LRK na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij šteje vsaj za stabilnega. V zvezi s tem se ugotavlja, da je treba te informacije vedno proučiti in analizirati v okviru razvoja potrošnje, tudi če bi razvoj dampinškega uvoza kratkoročno pokazal drugačen trend v primerjavi s preteklostjo, tj. uvoz bi ostal stabilen ali bi se začel zmanjševati. Drugače povedano, ugotovitve v zvezi s tem dejavnikom ne smejo temeljiti na enostavnem opazovanju razvoja obsega dampinškega uvoza v absolutnem smislu, ampak je treba ustrezno upoštevati tržni kontekst razvoja in predpostavko, ali bi se lahko pojavilo povečanje ali zmanjšanje tržnega deleža tega dampinškega uvoza ali ne. Iz razpoložljivih informacij je jasno, da se je tržni delež dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju pokazal ne le bistveno povečal, ampak tudi, da se v obdobju, ko se je povpraševanje že začelo zmanjševati, ni ustavil oziroma se trend ni obrnil. Zato se ugotavlja, da se bo tržni delež dampinškega kitajskega uvoza povečal (glej uvodno izjavo 96). Zato se sklene, da se bo pritisk tega dampinškega uvoza na trg Skupnosti glede na pričakovano bistveno zmanjšanje potrošnje verjetno bistveno povečal.

2.2 Razpoložljivost prostih zmogljivosti izvoznikov

(117)

Analiza informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, je pokazala, da se bo po napovedih v letu 2008 samo v teh družbah zmogljivost povečala na vsaj 740 000 ton. Poleg tega industrija Skupnosti domneva, da dve vzorčeni družbi načrtujeta gradnjo brezšivnih mlinov, katerih zmogljivosti bodo do sredine leta 2009 znašale 500 000 ton. Napovedano povečanje zmogljivosti je seveda mogoče preveriti šele, ko je taka zmogljivost prisotna; zato je težko oceniti prihodnjo razpoložljivost proste zmogljivosti v LRK. Vendar je mogoče že na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih kitajskih izvoznikov ob upoštevanju dejstva, da je celotna potrošnja Skupnosti v OP po izračunih znašala 3 300 000 ton, sklepati, da je na Kitajskem na voljo velika proizvodna zmogljivost. Pritožnik je tudi predložil verodostojne informacije o gradnji dveh novih obratov za proizvodnjo brezšivnih cevi v LRK januarja 2009. Ta dva obrata, oba z zmogljivostjo približno 400 000 ton, sta sposobna oskrbeti eno četrtino trga ES.

(118)

Poleg tega informacije, ki jih je predložilo kitajsko združenje proizvajalcev (CISA), kažejo, da celotna kitajska proizvodnja znaša približno 20 milijonov ton. Vzorčeni kitajski proizvajalci so poročali, da je njihov uvoz v povprečju pomenil 27 % njihove celotne prodaje v OP v primerjavi s 17 %, kolikor je leta 2005 znašal njihov obseg izvoza. Zato je mogoče skleniti, da so se kitajski izvozniki v obravnavanem obdobju bistveno bolj usmerili v izvoz, kar je povzročilo zelo veliko povečanje izvoza v absolutnem smislu, saj se je celotna prodaja vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju povečala za več kot 56 %. Nobenih znakov ni, da bi se ta trend, ki je skupni učinek povečanja proizvodnje in povečanja stopnje izvoza, v bližnji prihodnosti obrnil.

(119)

Delež kitajskega izvoza v Skupnost (kot delež celotnega kitajskega izvoza) se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal, in sicer z 1 % leta 2005 na 9 % v OP. To potrjuje, da so se v obravnavanem obdobju že bistveno spremenile izvozne dejavnosti, Skupnost pa je dobila velik pomen v splošni tržni strategiji kitajskih izvoznikov. Drugi pomembni trgi so ZDA s 36 % (z 31 % leta 2007), Alžirija (6 %, z 2 % leta 2006) in Južna Koreja (6 %, s 3 % leta 2005). Na podlagi tega je mogoče pričakovati, da bo velik delež novoustvarjene presežne zmogljivosti usmerjen v trg Evropske skupnosti. Poleg tega je mogoče v kratkem pričakovati bistveno krčenje nekaterih od teh trgov, zlasti trga ZDA, tako da se bo lahko obseg izvoza, sproščenega s teh trgov, brez težav preusmeril na trg ES. Ta preusmeritev do zdaj morda ni bila obsežnejša, ker so bile v skladu s kitajskimi statističnimi podatki in informacijami, ki so jih dali vzorčeni kitajski proizvajalci, cene na trgu ES do zdaj nižje kot na drugih trgih. Vendar je mogoče pričakovati, da bo mogoče v primeru bistvenega zmanjšanja obsega prodaje na drugih trgih pomisleke glede ravni cene zlahka zavreči zaradi potrebe po ohranitvi dovolj visokih ravni obsega proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega se pričakuje, da bodo trgi, kot je Skupnost, na katere je dokazano mogoče relativno brez težav in zelo uspešno prodreti, postali priljubljena tarča vsake take preusmeritvene politike.

2.3 Cene uvoza iz LRK

(120)

Cene kitajskega uvoza so bile v obravnavanem obdobju bistveno nižje ne le od cen industrije Skupnosti, ampak tudi od cen drugih držav. To potrjuje analiza nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 65 in 142. Zelo obsežno in sistematično (tj. relativno homogeno za vsako posamezno vrsto) nelojalno nižanje cen je zagotovilo nenehno povečevanje tržnega deleža dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju. Zato je v obravnavanem obdobju obstajala jasna povezava med povečanjem tržnih deležev dampinškega uvoza in zmanjšanjem tržnih deležev prodaje od drugih virov, vključno z industrijo Skupnosti, kar je bilo mogoče doseči prek prednosti, pridobljene z očitno razliko v prodajnih cenah. Če to industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju ne bi povzročilo znatne škode, bi bil razlog le to, da je širitev trga Skupnosti zagotovila industriji Skupnosti zadostno podlago za ohranitev njene proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, prodaje in ravni dobičkonosnosti.

(121)

Nobenega razloga ni za sklepanje, da v gospodarskem okolju, za katero je značilno veliko zmanjševanje povpraševanja, morda obstaja nagnjenost k povišanju nizkih cen. Nasprotno, od dobavitelja se v razmerah zmanjševanja potrošnje pričakuje, da bodo nizke cene še naprej ostale nizke, da bi se dodatno povečali tržni deleži ali bi se vsaj ohranili in utrdili obstoječi deleži. Sočasno bodo tisti proizvajalci blaga, v katero je zajet zadevni izdelek, ki so že kupovali poceni blago, izvajali pritisk za ohranitev takih nizkih cen ali celo njihovo znižanje, da bodo ohranili svoj stroškovni proračun. Proizvajalci, ki so v preteklosti dajali prednost dražjim izdelkom, bodo želeli znižati proizvodne stroške, kadar bo to mogoče, in bodo tako dali prednost cenejšim surovinam, čeprav lahko to zahteva nekaj žrtev, npr. kakovost izdelka in zanesljivost oskrbe.

(122)

V uvodni izjavi 98 je bilo navedeno, da so se cene kitajskega uvoza po OP nekoliko povišale. Ker se v tem povišanju izraža predvsem svetovno povišanje cene nekaterih pomembnih surovin, ni mogoče izključiti, da je tako povišanje le začasno in se bo vrnilo v prejšnje stanje, takoj ko se bo znižala cena teh surovin. Ker so te surovine bazični proizvodi, se je opaženo povišanje njihovih cen izražalo v končni ceni brezšivnih cevi vseh proizvajalcev v mogočem obsegu. Tudi industrija Skupnosti je morala tako povišanje stroškov izraziti v prodajnih cenah, ki so se zato povišale. Ker so se vse cene na trgu povišale, cene dampinškega uvoza še naprej ostajajo bistveno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti, tudi v obdobju po OP.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da je negativni učinek zelo nizkih cen dampinškega uvoza dvojen: (i) po eni strani bo velika razlika v ceni verjetno povzročila preusmeritev k dampinškemu uvozu, ker bodo uporabniki verjetneje kupovali večje količine blaga, ki se prodaja po nizkih cenah; (ii) po drugi strani bodo kupci tako nizke cene na trgu verjetno izkoristili kot pogajalsko orodje za znižanje cen, ki jih ponujajo proizvajalci Skupnosti in drugi viri, ter tako povzročili negativni učinek v smislu zmanjšanja obsega in nižjih cen. Medtem ko so ti učinki vprašljivi v razmerah, v katerih razlike v ceni niso velike, bo v obravnavanem primeru in ob upoštevanju zelo obsežnega nelojalnega nižanja cen posledična škoda po pričakovanjih zelo velika.

2.4 Raven zalog

(124)

Ta dejavnik ni tako pomemben za analizo, ker zaloge običajno hranijo trgovci (skladiščniki), in ne proizvajalci. Čeprav je industrija Skupnosti tako domnevala, ni bilo mogoče dokazati, da bi lahko skladiščne dejavnosti dosegle obseg, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo vplival na trg.

2.5 Drugi elementi

(125)

Prav tako je treba poudariti, da nobeden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev ni izpolnjeval meril TGO, med drugim zato, ker se šteje, da te družbe še vedno delujejo pod vplivom države (nobena od njih ne izpolnjuje vsaj merila 1 ali 3). Med svetovno gospodarsko krizo je verjetno, da bo kitajsko vlado verjetno zamikalo, da bi še naprej izvajala posege za podporo teh družb (ali njihovih dobaviteljev), s čimer jim bo pomagala pri ohranjanju nizkih stroškov in ohranjanju, če ne celo povečanju njihove cenovne prednosti na trgu ES. Ugotavlja se, da kitajski izvozniki delujejo v okolju, ki jim brez težav zagotavlja priložnosti za nadaljnje ohranjanje njihove cenovne prednosti, tudi v primeru, ko bi drugi dobavitelji na trgu Skupnosti znižali cene, da bi se zmanjšala vrzel med cenami dampinškega uvoza, ki je prevladoval v obravnavanem obdobju. Tudi če bi pritisk zaradi obsežnega nelojalnega nižanja cen, ki je bilo v OP opaženo pri dampinškem uvozu, povzročil znižanje ravni cen industrije Skupnosti, ni mogoče izključiti dodatnega znižanja cen, ki bi ga kitajski izvozniki izvedli zaradi ohranjanja razlike, ki je bila ugotovljena v OP.

3. Sklepna ugotovitev o nevarnosti škode

(126)

Dejavnike nevarnosti škode, analizirane v uvodnih izjavah 113 do 125, je treba razumeti ob upoštevanju posebnih razmer na trgu, ki so se po OP spremenile in bodo na trgu ES verjetno vsaj v bližnji prihodnosti ostale nespremenjene. Kitajski uvoz ob potrošnji, ki se znatno zmanjšuje, kakor je navedeno v uvodni izjavi 91, pomeni veliko nevarnost škode zaradi:

(i)	nekdanjega povečanja svojega obsega na trgu Skupnosti v absolutnem in relativnem smislu, kar poudarja strategijo prodora na trg, skupaj s stabilnim razvojem po OP, kljub pojemajočem povpraševanju;

(ii)	svojega morebitnega povečanja v prihodnosti v absolutnem in/ali relativnem smislu zaradi obstoja velikih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti v LRK in verjetnega krčenja drugih trgov, zaradi česar bi se lahko sprostile nadaljnje količine za preusmeritev v Evropo, in

(iii)

velike razlike v ceni v primerjavi s ceno podobnega izdelka v Skupnosti ali iz drugih držav, ki bo verjetno prispevala tako k preusmeritvi h kitajskemu dampinškemu uvozu kot znižanju ravni cen na trgu Skupnosti.

Začasno se sklene, da bi kitajski dampinški uvoz brez ukrepov neizbežno povzročil znatno škodo občutljivi industriji Skupnosti, zlasti v smislu zmanjšane prodaje, tržnega deleža, proizvodnje in dobičkonosnosti.

F. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(127)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil škodo ali za industrijo Skupnosti pomeni nevarnost škode, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Skupnosti ali bili povod za povzročitev škode industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

2. Učinki dampinškega uvoza

(128)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je med letom 2005 in OP povečal za več kot dvajsetkrat, in sicer s 26 273 ton na 542 840 ton, njegov delež na trgu Skupnosti pa se je povečal za več kot 16 odstotnih točk (z 1 % na 17,1 %). Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2005 in OP znižala ter je ostala bistveno nižja od povprečne cene vseh drugih virov oskrbe.

(129)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega uvoza skupno 24-odstotno na podlagi tehtanega povprečja. Poudariti je treba tudi, da se je v istem obdobju isti dampinški uvoz prodajal po bistveno nižjih cenah od cen uvoza od katerega koli drugega vira (glej uvodno izjavo 143).

(130)

Uvoz iz LRK v obdobju od leta 2005 do OP ni povzročil škode, ki bi se lahko štela za znatno. Vendar obstaja očitno časovno sovpadanje bistvenega povečanja kitajskega uvoza in poslabšanja nekaterih kazalnikov škode, kot je zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti, ki se je med povečevanjem potrošnje zmanjšal za 5 odstotnih točk. Povečanje dampinškega kitajskega uvoza je bilo zato razlog, zakaj industrija Skupnosti ni bila sposobna v celoti izkoristiti povečanega povpraševanja na trgu Skupnosti. V zvezi s tem je treba tudi poudariti, da obstaja očitno časovno sovpadanje hitrega povečanja tržnega deleža kitajskih izdelkov in posledičnega bistvenega zmanjšanja tržnega deleža uvoza iz Rusije in Ukrajine, ki sta bila najbližja konkurenta v smislu cen.

(131)

Poleg tega se glede na bistveno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti zaradi uvoza iz LRK šteje, da je ta dampinški uvoz v celoti pritiskal na cene na trgu Skupnosti od OP, s čimer je industriji Skupnosti preprečil povišanje njenih prodajnih cen do stopnje, potrebne za vzdrževanje dosežene ravni dobičkonosnosti.

(132)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 89, je bilo ne glede na padajoči trend nekaterih kazalnikov škode zaradi kitajskega uvoza ugotovljeno, da celotna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni bila znatna. Vendar je treba te ugotovitve obravnavati ob upoštevanju analize možnosti v zvezi z razvojem potrošnje, uvoza in nekaterih kazalnikov škode, izvedene za obdobje po OP in navedene v uvodnih izjavah 91 do 112.

(133)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93 zgoraj, informacije, povezane z nedavnim obdobjem med OP in decembrom 2008, kažejo, da se obseg dampinškega uvoza v zadnjih dveh mesecih tega leta v primerjavi z letom 2007 ni zmanjšal, in to kljub očitnim znakom, da se je potrošnja Skupnosti že zmanjševala v novembru in decembru 2008. To kaže, da začetno zmanjšanje potrošnje ni vplivalo na obseg uvoza, katerega tržni delež se je celo povečal. Ni mogoče sklepati, da se bo ta trend po podobnem, če ne celo slabšem kratkoročnem scenariju obrnil.

(134)

Vendar bo tudi v primeru, če se bo dampinški uvoz v absolutnem smislu delno zmanjšal, njegov tržni delež na trgu, ki se bo po napovedih relativno hitro krčil, ostal stabilen ali se celo povečal. Tudi če bi se obseg kitajskega uvoza začel sorazmerno bolj zmanjševati kot bi se zmanjševala potrošnja, velja, da je treba že samo navzočnost velikega obsega poceni kitajskega blaga ob hkratnem zmanjševanju potrošnje šteti za vzrok škode, ker bo navzočnost izvajala velik negativni pritisk na splošno raven cen na trgu. Ko je ponudba prevelika in ko stranke poskušajo znižati svoje proizvodne stroške, da bi ohranile konkurenčnost, se bodo cene surovin zelo verjetno znižale na najnižjo raven (kolikor znaša kitajska cena). Pomisleki o kakovosti in varnosti oskrbe, ki so trenutno morda bili v korist industrije Skupnosti, bodo verjetno imeli manjšo vlogo, industrija Skupnosti pa bo prisiljena znižati cene zaradi pritiska poceni kitajskih izdelkov na trg.

(135)

Ob upoštevanju, da industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, vendar je bila na koncu OP ogrožena (glej uvodno izjavo 89), da obstajajo vsi pogoji za pojav škode po OP (glej uvodno izjavo 112) ter da je izpolnjen tudi pogoj nevarnosti škode iz uvodne izjave 126, se sklene, da obstaja vzročna zveza med neposredno grožnjo dampinškega kitajskega uvoza in škodo, ki naj bi jo po napovedih utrpela industrija Skupnosti.

3. Učinek drugih dejavnikov

3.1 Uvozna in izvozna dejavnost industrije Skupnosti

(136)

Ugotovljeno je bilo, da so nekatere družbe v industriji Skupnosti uvozile omejene količine zadevnega izdelka iz LRK in drugih držav. Ta uvoz (za katerega se ocenjuje, da znaša manj kot 2 % celotnega uvoza iz LRK) je bil izveden za izpolnitev posebnih zahtev strank, ki povprašujejo bodisi po izdelkih s specifikacijami, ki jih ti proizvajalci Skupnosti ne proizvajajo, bodisi po blagu po izjemno nizki ceni. Glede na uvoz zelo majhnih količin se ne šteje, da bi ta uvoz morda lahko prekinil vzročno zvezo, opredeljeno zgoraj.

(137)

Poleg tega je ena skupina proizvajalcev Skupnosti povezana s kitajskim proizvajalcem izvoznikom prek manjšinskega deleža. Vendar je bilo ugotovljeno, da ta kitajski proizvajalec izvoznik ne izvaža v Skupnost za družbe, povezane z zadevnim proizvajalcem Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da tak manjšinski delež ne vpliva na položaj industrije Skupnosti in nanj verjetno ne bo vplival niti v prihodnosti.

(138)

Ena skupina proizvajalcev Skupnosti je uvozila velike količine jeklenih cevi od povezanih družb iz Argentine in Mehike. Ti izdelki so bili večinoma izdelki velike vrednosti, kot so cevi za cevovode in OCTG, ter so predstavljali manj kot 10 % proizvodnje Skupnosti te skupine. Poleg tega je primerjava po posameznih modelih pokazala, da ta uvoz ni nelojalno zniževal prodajnih cen industrije Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da ta uvoz industriji Skupnosti ni povzročil ali v prihodnosti ne bo povzročil nobene škode.

(139)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je obseg izvoza v obravnavanem obdobju ostal stabilen. Prav tako je bila proučena izvozna dejavnost industrije Skupnosti, na podlagi česar je mogoče povzeti, da ne bo prispevala k škodi industrije Skupnosti. Prvič, mogoči učinki teh dejavnosti so bili med preiskavo ustrezno izolirani in proučeni. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 102, bo izvoz industrije Skupnosti po napovedih ostal stabilen v primerjavi z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje na trgu Skupnosti, saj je usmerjen k različnim tržnim segmentom, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102.

Industrija Skupnosti	2005	2006	2007	OP
Izvoz (v tonah)	1 651 514	1 825 543	1 711 165	1 646 927
Indeks (2005 = 100)	100	111	104	100

3.2 Uvoz iz drugih tretjih držav (Rusija in Ukrajina)

(140)

Obseg uvoza iz Rusije in Ukrajine se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Njun skupni tržni delež se je s 15,4 % leta 2005 postopoma zmanjšal na 4,4 % v OP. Povprečna cena te prodaje se je obenem povišala za 33 %. Poudariti je treba, da za ruski in ukrajinski uvoz od leta 2006 veljajo protidampinški ukrepi (glej tudi uvodno izjavo 0). Zato cene, navedene v spodnji preglednici, niso cene, po katerih je blago dejansko vstopilo na trg ES. Če bi se tem cenam dodala veljavna protidampinška dajatev, bi se povprečna cena uvoza iz Rusije in Ukrajine v OP povišala na 860 EUR/tono.

(141)

Glede na stalno razliko med povprečno ceno, po kateri so uvoz iz LRK ter uvoz iz Rusije in Ukrajine vstopali na trg ES, in glede na dejstvo, da sta ruski in ukrajinski uvoz očitno konkurirala kitajskemu uvozu v najožjem razponu tržnih cen, se sklepa, da je veliko zmanjšanje tržnih deležev slednjih držav povzročilo dejstvo, da so uvedene protidampinške dajatve zmanjšale konkurenčnost tega uvoza glede na kitajski dampinški uvoz, ki je posledično zmanjšal tržni delež, ki sta ga prej imela ruski in ukrajinski uvoz. Opozoriti je treba tudi, da je bilo tako zmanjšanje tržnega deleža že tako veliko, da se bo kakršno koli povečanje tržnega deleža kitajskega uvoza pojavilo na račun njegovega najočitnejšega konkurenta v najožjem razponu tržnih cen, tj. industrije Skupnosti.

Rusija + Ukrajina	2005	2006	2007	OP
Obseg uvoza (v tonah)	395 926	255 394	172 155	140 910
Indeks (2005 = 100)	100	65	43	36
Tržni delež uvoza	15,4 %	9,4 %	5,5 %	4,4 %
Cena uvoza (EUR/tono)	613	672	777	814
Indeks (2005 = 100)	100	110	127	133
Vir: Eurostat

3.3 Uvoz iz drugih tretjih držav

(142)

Uvoz iz drugih držav se je med letom 2005 in OP bistveno povečal, kar zadeva obseg in tržne cene. Vendar je njegov tržni delež v zadevnem obdobju ostal zelo stabilen. Analiza tržnih cen kaže, da so cene izdelkov s poreklom iz teh držav zelo visoke v primerjavi z izdelki, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ter dampinškim kitajskim uvozom.

Druge tretje države	2005	2006	2007	OP
Argentina
Obseg uvoza (v tonah)	54 082	53 423	60 556	70 804
Indeks (2005 = 100)	100	99	112	131
Tržni delež uvoza	2,1 %	2,0 %	1,9 %	2,2 %
Japonska
Obseg uvoza (v tonah)	40 686	61 807	45 719	41 028
Indeks (2005 = 100)	100	152	112	101
Tržni delež uvoza	1,6 %	2,3 %	1,5 %	1,3 %
ZDA
Obseg uvoza (v tonah)	25 866	18 006	26 875	41 226
Indeks (2005 = 100)	100	70	104	159
Tržni delež uvoza	1,0 %	0,7 %	0,9 %	1,3 %
Mehika
Obseg uvoza (v tonah)	16 211	18 412	30 001	25 771
Indeks (2005 = 100)	100	114	185	159
Tržni delež uvoza	0,6 %	0,7 %	1,0 %	0,8 %
Vse druge države
Obseg uvoza (v tonah)	63 107	64 620	77 647	90 788
Indeks (2005 = 100)	100	102	123	144
Tržni delež uvoza	2,5 %	2,4 %	2,5 %	2,9 %
Skupaj druge tretje države
Obseg uvoza (v tonah)	199 952	216 268	240 798	269 617
Indeks (2005 = 100)	100	108	120	135
Tržni delež uvoza	7,8 %	8,0 %	7,6 %	8,5 %
Cena uvoza (EUR/tono)	1 332	1 911	1 875	1 709
Indeks (2005 = 100)	100	143	141	128
Vir: Eurostat

(143)

Cene uvoza iz Argentine in Mehike so bile povprečno bistveno višje od povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138, cene uvoza iz Argentine in Mehike niso nelojalno znižale cen industrije Skupnosti.

(144)

Tudi uvoz iz Japonske in ZDA je bil v povprečju izveden po cenah, ki so bistveno višje od povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti. Poleg tega ta uvoz sploh ni pridobil nobenega tržnega deleža. Zato se tudi ta uvoz ne šteje kot mogoč vzrok škode za industrijo Skupnosti.

(145)

Uvoz iz drugih držav se izvaja v tako majhnem obsegu, da ga ni mogoče šteti za vzrok škode. Zato se sklene, da uvoz od drugih virov, razen iz Kitajske, industriji Skupnosti ni povzročil nobene škode in da ni mogoče sklepati, da bi lahko morda povzročil škodo v bližnji prihodnosti.

3.4 Konkurenca drugih proizvajalcev Skupnosti

(146)

Nobenega vzroka ni za razmišljanje, da so bili drugi proizvajalci Skupnosti, ki pritožbe ne podpirajo dejavno, v bistveno drugačnem položaju, kot je bila industrija Skupnosti v OP, ali da se bodo znašli v drugačnem položaju v bližnji prihodnosti. Ni razloga, ki bi kazal na to, da bi lahko ravnanje teh proizvajalcev v bližnji prihodnosti industriji Skupnosti povzročilo škodo.

3.5 Proizvodni stroški (surovine)

(147)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 80, je industriji Skupnosti uspelo izraziti povišanje stroškov, ki se je pojavilo v obravnavanem obdobju, z zadostnim povišanjem prodajnih cen. Zato je mogoče za obdobje 2005–OP trditi, da je industrija Skupnosti pokazala, da lahko pod običajnimi pogoji učinkovito posluje in se ustrezno odziva na spremembe svojih nakupnih cen.

(148)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107, so se stroški v obdobju po OP bistveno povišali in naj bi se po napovedih poviševali tudi v naslednjem obdobju. Vzrok za to je predvsem napovedano povišanje fiksnih stroškov v relativnem smislu zaradi zmanjšane izkoriščenosti zmogljivosti. Vsekakor je treba upoštevati, da je lahko vzrok za povišanje celotnih povprečnih stroškov industrije Skupnosti tudi sprememba ponudbe, h kateri bi bila industrija Skupnosti lahko prisiljena zaradi velikega negativnega pritiska, ki ga izvajajo nekatere vrste dampinških kitajskih izdelkov.

(149)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 0, se lahko zaradi obsežnega nelojalnega nižanja cen trg za nekatere vrste izdelkov bistveno zmanjša ali v celoti omeji na industrijo Skupnosti, s čimer jo zavezuje, da proizvodnjo spremeni v proizvodnjo vrste izdelkov z višjo prodajno ceno, vendar s sorazmerno višjimi proizvodnimi stroški. Vendar se zdi, da v nasprotju z dogodki v obdobju analize industrija Skupnosti zaradi pritiska, ki ga izvaja kitajski uvoz v smislu izgube tržnih deležev in padanja prodajne cene, nima več ustreznih sredstev za izražanje povišanja stroškov z ustreznim povišanjem prodajnih cen.

3.6 Upadanje trga Skupnosti za brezšivne cevi zaradi gospodarske recesije

(150)

Poleg verjetnih učinkov zmanjšanja potrošnje in povpraševanja bo tudi to zagotovo vplivalo na splošno učinkovitost industrije Skupnosti. Vendar se bo ta verjetni negativni učinek štel za bolj ali manj pomembnega, odvisno od razvoja tržnega deleža kitajskega uvoza. Tudi če bi se lahko zato gospodarska recesija štela za mogoč vzrok škode v obdobju od novembra 2008, to nikakor ne more zmanjšati škodljivih učinkov, ki jih bo povzročil obstoj velikih količin zelo poceni kitajskega uvoza na trgu ES. Na primer, industrija Skupnosti bi lahko tudi med zmanjševanjem obsega ohranjala ustrezno raven cen in tako omejila negativne učinke zmanjšanja potrošnje, če ne bi bilo nepoštene konkurence zelo poceni dampinškega kitajskega blaga, ki bo znižala splošno raven cen na trgu. Zato gospodarske recesije ni mogoče obravnavati kot mogočega vzroka prekinitve vzročne zveze med nevarnostjo škode in dampinškim kitajskim uvozom.

4. Sklepna ugotovitev o vzorčni zvezi

(151)

Na podlagi časovnega sovpadanja povečanja dampinškega uvoza iz LRK, povečanja tržnih deležev in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter obstoja vseh elementov, ki nakazujejo očitno in neposredno nevarnost škode, ki bo povzročila bistveno poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti, na drugi strani je mogoče sklepati, da bo dampinški uvoz povzročil znatno škodo, ki jo bo industrija Skupnosti utrpela v smislu člena 3(6) osnovne uredbe, če proti temu uvozu ne bodo sprejeti nobeni zaščitni ukrepi.

(152)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, vendar je bilo ugotovljeno, da niso odločilni razlog za škodo, ki bo verjetno povzročena. Poudariti je treba, da niti uvoz iz drugih držav, niti stroški, niti splošno zmanjšanje povpraševanja po zadevnem izdelku zaradi gospodarske recesije nikakor ne morejo zmanjšati potencialno motečega učinka nevarnosti kitajskega uvoza na položaj industrije Skupnosti.

(153)

Na podlagi zgornje analize, v kateri so učinki vseh znanih dejavnikov, ki so morda ali bodo verjetno vplivali na položaj industrije Skupnosti, pravilno opredeljeni in ločeni od verjetnega škodljivega učinka dampinškega uvoza, se ugotovi, da uvoz iz LRK pomeni neposredno nevarnost za industrijo Skupnosti v smislu člena 3(6) in 3(9) osnovne uredbe.

G. INTERES SKUPNOSTI

(154)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi, nevarnosti škode in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila mogoči vpliv ukrepov na vse vključene stranke, pa tudi morebitne posledice nesprejetja ukrepov.

1. Interes industrije Skupnosti

(155)

Glede na zgoraj navedeno bi bili uvedeni ukrepi za uvoz iz LRK. Pričakuje se, da bi uvedba teh ukrepov vodila k povišanju cen izdelkov iz te države in industriji Skupnosti dala možnost, da z ohranjanjem zadostne ravni obsega proizvodnje, prodaje in posledično tržnega deleža izboljša svoj položaj. Pričakuje se, da se bo brez sprejetih ukrepov ob zmanjšanju potrošnje uvoz iz LRK nadaljeval po zelo nizkih cenah, s čimer se bo povečal njegov tržni delež in bo izvajal negativni učinek na skupno raven cen na trgu. Industrija Skupnosti se v teh razmerah srečuje z neposredno nevarnostjo škode zaradi izgube obsega, ki jo je povzročila navzočnost kitajskega uvoza, in mogočega znižanja cene, ki jo je povzročil negativni pritisk na tržne cene zaradi vedno večje navzočnosti kitajskega uvoza na trgu Skupnosti.

2. Interes drugih proizvajalcev Skupnosti

(156)

Nobenega znaka ni, da bi bili interesi drugih proizvajalcev Skupnosti, ki niso dejavno podprli pritožbe, drugačni od interesov industrije Skupnosti. Glede na razpoložljive informacije dejansko ni razloga, da analiza, izvedena za industrijo Skupnosti, ne bi enako veljala za te druge družbe.

3. Interes nepovezanih uvoznikov v Skupnosti

(157)

Pri tej preiskavi je sodelovalo le šest izvoznikov. Le en uvoznik, ki predstavlja približno 1,5 % celotnega kitajskega uvoza v ES, nabavlja izključno na Kitajskem; dobičkonosnost tega uvoznika je manj kot 5-odstotna, je pa edini uvoznik, ki je jasno nasprotoval mogoči uvedbi ukrepov. Vendar je vredno opozoriti, da je zadevni izdelek v OP pomenil manj kot 10 % prihodka prodaje družbe. Poleg tega je glede na to, da bodo protidampinške dajatve uvedene za vse kitajske proizvajalce, verjetno, da bo ta uvoznik povišanje stroškov lahko prenesel na svoje stranke, saj so enako prizadeti tudi njegovi neposredni konkurenti. Vsi drugi sodelujoči uvozniki nabavljajo tudi od drugih virov, vključno z industrijo Skupnosti (njihova nabava od industrije Skupnosti se giba med 25 in 95 % njihovih potreb), njihova dobičkonosnost pa je veliko večja.

4. Interes uporabnikov

(158)

Le eden od petih sodelujočih uporabnikov nabavlja na Kitajskem (približno 20 % obsega nabave, ravnovesje je zagotovljeno večinoma z industrijo Skupnosti) in trdi, da bi uvedba ukrepov zelo vplivala na njegovo poslovanje. Vendar je dobičkonosnost te družbe za izdelke, ki vključujejo zadevni izdelek, zelo velika in znaša več kot 10 %. Izračun je pokazal, da bi bil tudi v najslabšem primeru, to je da bi se kitajski material nabavljal po cenah industrije Skupnosti, pri čemer nobenega povišanja ni mogoče prenesti na stranke, vpliv dobičkonosnosti tega uporabnika majhen (približno 1 % prihodka od prodaje). Zato se ugotavlja, da morebitna uvedba ukrepov nikakor ne bi resno ogrozila interesov tega uporabnika.

5. Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(159)

Po pričakovanjih uvedba ukrepov za uvoz iz LRK ob zmanjšanju potrošnje ne bi imela učinka v smislu obsega, ponujenega na trgu EU, za katerega ima industrija Skupnosti na voljo dovolj proizvodne zmogljivosti. Zato ni mogoče predvideti nobenih negativnih učinkov v zvezi z varnostjo oskrbe (opozoriti je treba, da vrste uvoženih izdelkov proizvaja tudi industrija Skupnosti). Analiza kaže tudi, da uvedba ukrepov ne bi ogrozila pomembnih interesov uvoznikov ali uporabnikov, ki bi bili ogroženi, če bi bili ti ukrepi uvedeni, to ugotovitev pa v tem primeru podpira relativno majhno sodelovanje uvoznikov in uporabnikov.

H. PREDLOG ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

(160)

Glede na dosežene ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, nevarnostjo škode, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, da se prepreči nastanek znatne škode za industrijo Skupnosti zaradi dampinškega uvoza, ki je neizbežna in bi se sicer pojavila.

1. Stopnja odprave škode

(161)

Začasni ukrepi za uvoz iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje nevarnosti škode, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Skupnosti, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se običajno upošteva, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in pred obdavčitvijo skupno doseže dobiček, ki bi lahko bil razumno dosežen v običajnih konkurenčnimi razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(162)

Industrija Skupnosti je trdila, da bi morala biti stopnja dobička 12-odstotna, da se zagotovijo običajne konkurenčne razmere na trgu Skupnosti, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Združenje kitajskih izvoznikov je priznalo, da se lahko 8-odstotni dobiček v nekaterih okoliščinah šteje za ustrezno stopnjo dobička.

(163)

Vendar preiskava na podlagi nevarnosti škode nujno vključuje večje število ocen in predpostavk kot preiskava na podlagi znatne škode v OP. Vzrok za to je dejstvo, da pojem nevarnosti škode izrecno pomeni, da se predvidevanja opravijo v zvezi s prihodnjo materializacijo škode, ki je v obdobju preiskave ni bilo. V tem negotovem scenariju se šteje za razumen pristop začasna uporaba stopnje dobička, ki je bila določena v zadnjem postopku v zvezi z istim izdelkom (6), to je 3 %. Vendar se ugotavlja, da bo treba to vprašanje dodatno proučiti v končni fazi, ko bo mogoče zbrati več dokazov v zvezi z napovedano škodo.

(164)

Na podlagi tega je bilo nato zahtevano povišanje cen na enaki ravni trgovine določeno s primerjavo tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila ugotovljena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljive cene izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti, določeno, kakor je navedeno v uvodni izjavi 162 zgoraj.

(165)

Razlika, ki izhaja iz primerjave iz uvodne izjave 163, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF, določene za OP. Glede na to, da je bil dvema sodelujočima kitajskima proizvajalcema odobren IO, in glede na nizko raven sodelovanja, je bila začasna enotna stopnja odprave škode na ravni države izračunana kot najvišje stopnje škode za reprezentativne vrste izdelka, ki jih prodaja proizvajalec izvoznik iz netržnega gospodarstva.

(166)

Stopnja škode, določena za LRK, je bila bistveno nižja od ugotovljene stopnje dampinga.

Ime družbe	Stopnja škode
Hubei Xinyegang Steel Co., Ltd	15,6 %
Shandong Luxing Steel Pipe Co., Ltd	15,1 %
Druge sodelujoče družbe	22,3 %
Vse druge družbe	24,2 %

2. Začasni ukrepi

(167)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja škode.

(168)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagane stopnje dajatve:

Družba	Protidampinška dajatev (%)
Hubei Xinyegang Steel Co., Ltd	15,6 %
Shandong Luxing Steel Pipe Co., Ltd	15,1 %
Druge sodelujoče družbe	22,3 %
Vse druge družbe	24,2 %

(169)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato te stopnje izražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge države“.

(170)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se naslovi na Komisijo (7), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezanih s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(171)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost.

I. KONČNA DOLOČBA

(172)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Treba je navesti tudi, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, pripravljene za namen tega dokumenta, začasne in jih je mogoče znova proučiti za namen katerega koli dokončnega ukrepa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (8), uvrščene pod oznake KN ex 7304 19 10 , ex 7304 19 30 , ex 7304 23 00 , ex 7304 29 10 , ex 7304 29 30 , ex 7304 31 20 , ex 7304 31 80 , ex 7304 39 10 , ex 7304 39 52 , ex 7304 39 58 , ex 7304 39 92 , ex 7304 39 93 , ex 7304 51 81 , ex 7304 51 89 , ex 7304 59 10 , ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 (9) (oznake TARIC 7304 19 10 20, 7304 19 30 20, 7304 23 00 20, 7304 29 10 20, 7304 29 30 20, 7304 31 20 20, 7304 31 80 30, 7304 39 10 10, 7304 39 52 20, 7304 39 58 30, 7304 39 92 30, 7304 39 93 20, 7304 51 81 20, 7304 51 89 30, 7304 59 10 10, 7304 59 92 30 in 7304 59 93 20), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba	Protidampinška dajatev (%)	Dodatna oznaka TARIC
Hubei Xinyegang Steel Co., Ltd., Huangshi City	15,6	A948
Shandong Luxing Steel Pipe Co., Ltd., Qingzhou City	15,1	A949
Družbe iz Priloge	22,3	A950
Vse druge družbe	24,2	A999

3. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke predložijo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2009.

Za Komisijo

Catherine ASHTON

Članica Komisije

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2) UL C 174, 9.7.2008, str. 7.

(3) CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-535-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

(4) Glej Uredbo Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006, UL L 175, 29.6.2006, str. 4, uvodni izjavi 160 in 168. Leta 2001, ki je bilo edino dobičkonosno leto v OP prejšnje preiskave, so naložbe znašale 65 milijonov EUR Do leta 2004 (leto, v katerem je imela industrija Skupnosti velike izgube) je bilo treba ta znesek zmanjšati na 26 milijonov EUR.

(5) UL L 175, 29.6.2006, str. 4.

(6) Glej Uredbo Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006, UL L 175, 29.6.2006, str. 4, uvodna izjava 233.

(7)

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction H

Office Nerv-105

B-1049 Bruselj

(8) CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-535-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

(9) Kot je opredeljeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 291, 31.10.2008, str. 1). Izdelek je opredeljen s kombinacijo opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka iz ustreznih oznak KN.

PRILOGA

Seznam sodelujočih proizvajalcev iz člena 1(2) pod dodatno oznako TARIC 950

Ime družbe	Mesto
Hengyang Valin MPM Co., Ltd	Hengyang
Hengyang Valin Steel Tube Co., Ltd	Hengyang
Handan Precise Seamless Steel Pipes Co., Ltd	Handan
Jiangsu Huacheng Industry Group Co., Ltd	Zhangjiagang
Jiangyin Metal Tube Making Factory	Jiangyin
Jiangyin City Seamless Steel Tube Factory	Jiangyin
Pangang Group Chengdu Iron & Steel Co., Ltd	Chengdu
Shenyang Xinda Co., Ltd	Shenyang
Suzhou Seamless Steel Tube Works	Suzhou
Tianjin Pipe (Group) Corporation (TPCO)	Tianjin
Wuxi Dexin Steel Tube Co., Ltd	Wuxi
Wuxi Dongwu Pipe Industry Co., Ltd	Wuxi
Wuxi Seamless Oil Pipe Co., Ltd	Wuxi
Zhangjiagang City Yiyang Pipe Producing Co., Ltd	Zhangjiagang
Zhangjiagang Yichen Steel Tube Co., Ltd	Zhangjiagang

8.4.2009

SL EN

Uradni list Evropske unije

L 94/75

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 290/2009

z dne 31. marca 2009

o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb

(ECB/2009/7)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti njenih člena 5(1) in člena 6(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Od uveljavitve Uredbe Evropske centralne banke (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (2), so se pojavile številne izboljšave sistema poročanja za nova posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam. Obstoječe zahteve za poročanje bi bilo zato treba spremeniti.

(2)	Uvedba splošne razčlenitve novih posojil, ki ločeno prikazuje obrestne mere za posojila, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, ter obseg teh posojil, bi morala biti v pomoč pri pridobivanju bolj harmoniziranih podatkov na ravni euroobmočja in olajšati primerjavo med državami.

(3)	Uvedba razčlenitve novih posojil nefinančnim družbam po velikosti bi morala omogočiti nadaljnji vpogled v financiranje malih in srednje velikih podjetij.

(4)	Uvedba razčlenitve po začetnem obdobju določitve obrestne mere za nova posojila bi morala s povečanjem števila kategorij za obdobja določitve obrestnih mer in tako s povečanjem homogenosti vsake kategorije zagotoviti bolj homogene informacije o obrestnih merah.

(5)	Ločeno poročanje obrestnih mer za dolg po kreditnih karticah (imenovan tudi posojilo po kreditnih karticah) bo omogočilo spremljanje teh obrestnih mer in zagotovilo enotno obravnavanje tega instrumenta v vseh državah euroobmočja.

(6)	Dodatna kategorija novih posojil samostojnim podjetnikom posameznikom znotraj kategorije „posojila gospodinjstvom za druge namene“ bo zagotovila nadaljnje informacije o financiranju neinkorporiranih dejavnosti in pomagala pri razlagi splošnih gibanj posojil gospodinjstvom.

(7)	Dodatno poročanje novih posojil nefinančnim družbam glede na zapadlost bi moralo olajšati razlikovanje obrestnih mer za kratkoročno in za dolgoročno financiranje.

(8)	Posojila revolving in prekoračitve stanja na računih je treba pojasniti, ponovno opredeliti in bolj neposredno povezati z Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (3).

(9)	Prav tako je treba sprejeti bolj jasna pravila za stratifikacijo in izbiro poročevalskih enot s strani nacionalnih centralnih bank (NCB) ter določiti pravico Sveta ECB, da preveri takšne postopke –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) se spremeni, kot sledi:

1.	Člen 2(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Svet ECB ima pravico, da preveri skladnost s Prilogo I.“

2.	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

3.	Priloga II se nadomesti s Prilogo II k tej uredbi.

4.	Priloga IV se nadomesti s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(3) se uporablja od 1. junija 2010.

V Frankfurtu na Majni, 31. marca 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

(3) UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) se spremeni, kot sledi:

Odstavek 7 v oddelku III Dela 1 se nadomesti z naslednjim:

„7.

NCB določijo merila za stratifikacijo, ki omogočajo razdelitev potencialne poročevalske populacije na homogene stratume. Stratumi se štejejo za homogene, če je vsota varianc vzorčnih spremenljivk med stratumi bistveno manjša od skupne variance v celotni dejanski poročevalski populaciji (*1). Merila za stratifikacijo so povezana s statistiko obrestnih mer MFI, tj. obstaja razmerje med merili za stratifikacijo in obrestnimi merami ter zneski, ki jih je treba oceniti na podlagi vzorca.

(*1) Tj. vsota varianc med stratumi, ki je opredeljena kot

mora biti bistveno manjša od skupne variance poročevalske populacije, ki je opredeljena kot t

, pri čemer h označuje vsakega od stratumov, xi obrestno mero za institucijo i,

navadno povprečje obrestnih mer stratuma h, n skupno število institucij v vzorcu in

navadno povprečje obrestnih mer vseh institucij v vzorcu.“ "

Odstavek 16 v oddelku V Dela 1 se nadomesti z naslednjim:

„16.

Vsaka NCB izbere najustreznejšo razmestitev obsega nacionalnega vzorca n med stratumi. Zato vsaka NCB določi, koliko poročevalskih enot nh se vzame izmed vseh kreditnih institucij in drugih institucij Nh v vsakem stratumu. Stopnja vzorčenja nh/Nh za vsak stratum h dovoljuje ocenjevanje variance vsakega stratuma. To pomeni, da se iz vsakega stratuma izbereta vsaj dve poročevalski enoti.“

Odstavek 20 v oddelku V Dela 1 se nadomesti z naslednjim:

„20.

Če se NCB odloči za popis vseh kreditnih in drugih institucij v stratumu, lahko v tem stratumu vzorči na ravni podružnic. Predpogoj za to je, da ima NCB popoln seznam podružnic, ki zajema celotno poslovanje kreditnih in drugih institucij v stratumu, in da ima ustrezne podatke za ocenitev variance obrestnih mer za nove posle v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb po podružnicah. Za izbiro in vzdrževanje podružnic veljajo vse zahteve, določene v tej prilogi. Izbrane podružnice postanejo namišljene poročevalske enote, za katere veljajo vse zahteve za poročanje, določene v Prilogi II. Ta postopek ne posega v obveznost kreditnih ali drugih institucij, v katerih lasti so podružnice, da so poročevalske enote.“

(*1) Tj. vsota varianc med stratumi, ki je opredeljena kot

mora biti bistveno manjša od skupne variance poročevalske populacije, ki je opredeljena kot t

, pri čemer h označuje vsakega od stratumov, xi obrestno mero za institucijo i,

navadno povprečje obrestnih mer stratuma h, n skupno število institucij v vzorcu in

navadno povprečje obrestnih mer vseh institucij v vzorcu.“ “

ANNEX II

‘PRILOGA II

SISTEM POROČANJA ZA STATISTIKO OBRESTNIH MER MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

Del 1

Vrste obrestnih mer

I. Dogovorjena letna obrestna mera

Splošno načelo

Vrsta obrestne mere, ki jo poročevalske enote poročajo za vse kategorije instrumentov za vloge in posojila, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, jeanualizirana dogovorjena obrestna mera (annualised agreed rate AAR).Opredeli se kot obrestna mera, ki se posamično dogovori med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, preračunana na letno osnovo in izraženo/a v odstotkih na leto. AAR zajema vsa plačila obresti za vloge in posojila, ne pa tudi druge stroške, ki se lahko zaračunajo. Disagio, ki se opredeli kot razlika med nominalnim zneskom posojila in zneskom, ki ga prejme stranka, se šteje kot plačilo obresti ob začetku veljavnosti pogodbe (čas t0) in se zato odraža v AAR.

Če se plačila obresti, dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo, kapitalizirajo v rednih časovnih presledkih med letom, na primer mesečno ali četrtletno namesto letno, se dogovorjena obrestna mera preračuna na letno osnovo po naslednjem obrazcu, da se tako dobi anualizirana dogovorjena obrestna mera:

x	kot AAR,
rag	kot letno obrestno mero, ki je dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, kadar so datumi kapitalizacije obresti za vlogo in vsa plačila in vračila posojila v rednih časovnih presledkih med letom, in
n	kot številom obdobij kapitalizacije obresti za vlogo in obdobij plačila oziroma vračila posojila na leto, tj. 1 za letna plačila, 2 za polletna plačila, 4 za četrtletna plačila in 12 za mesečna plačila

3.Nacionalne centralne banke (NCB) lahko od svojih poročevalskih enot zahtevajo, da namesto AAR za vse ali za nekatere depozitne in posojilne instrumente, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, poročajo natančno določeno efektivno obrestno mero (narrowly defined effective rate ). NDER se določi kot obrestna mera na letni osnovi, ki izravnava sedanjo vrednost vseh obveznosti razen stroškov (vlog ali posojil, plačil ali vračil, plačil obresti), prihodnjih ali obstoječih, ki so dogovorjene med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo. NDER je enaka komponenti obrestnih mer vefektivni obrestni meri (annual percentage rate of charge APRC) kakor je opredeljena v členu 3(i) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1). Edina razlika med NDER in AAR je v osnovnem načinu letnega izračuna plačila obresti. Pri NDER se uporablja postopno približevanje in se zato lahko nanaša na katero koli vrsto vlog ali posojil, medtem ko se pri AAR uporablja algebraični obrazec iz odstavka 2 in se potemtakem nanaša samo za vloge in posojila z redno kapitalizacijo plačila obresti. Vse ostale zahteve so enake, kar pomeni, da se sklicevanja na AAR v preostalem delu te priloge nanašajo tudi na NDER.

Obravnavanje davkov, subvencij in ureditvenih sporazumov

Plačila obresti, zajeta z AAR, odražajo zneske, ki jih poročevalska enota plača za vloge in prejme za posojila. Kadar se znesek, ki ga plača ena stranka, prejme pa druga, razlikuje, se obrestna mera, ki se poroča za namene statistike obrestnih mer monetarnih finančnih institucij (MFI), določi na podlagi stališča poročevalske enote

Ob upoštevanju tega načela se obrestne mere evidentirajo na bruto osnovi pred plačilom davka, ker obrestne mere pred davkom odražajo zneske, ki jih poročevalske enote plačajo za vloge in prejmejo za posojila.

Razen tega se subvencije, ki so jih gospodinjstvom ali nefinančnim družbam podelile tretje osebe, pri določanju plačila obresti ne upoštevajo, ker subvencij ne plača oziroma ne prejme poročevalska enota.

Ugodne obrestne mere, ki jih poročevalske enote zaračunavajo svojim zaposlenim, so zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

Kadar ureditveni sporazumi vplivajo na plačila obresti, na primer zgornjo mejo obrestnih mer ali prepoved obrestovanja vlog čez noč, so zajeti v statistiki obrestnih mer MFI. Kakršna koli sprememba pravil, ki določajo ureditvene sporazume, na primer višino nadzorovanih obrestnih mer ali zgornjo mejo obrestnih mer, se prikaže v statistiki obrestnih mer MFI kot sprememba obrestnih mer.

II. Letni odstotek obresti

Poročevalske enote poleg AAR poročajo APRC za nove posle v zvezi s potrošniškimi posojili in stanovanjskimi posojili gospodinjstvom, in sicer:

—	en APRC za nova potrošniška posojila (glej kazalnik 30 v Dodatku 2) in

—	en APRC za nova stanovanjska posojila gospodinjstvom (glej kazalnik 31 v Dodatku 2) (2).

10.

APRC se nanaša na ‘skupne stroške kredita za potrošnika’, kakor jih opredeljuje člen 3(g) Direktive 2008/48/ES. Ti skupni stroški obsegajo komponento obrestnih mer in komponento drugih (povezanih) stroškov, kot so stroški poizvedovanja, upravljanja, priprave dokumentacije, jamstev, zavarovanja posojil itd.

11.

Sestava komponent drugih stroškov se lahko od države do države razlikuje zaradi različne uporabe opredelitev iz Direktive 2008/48/ES in zaradi razlik v nacionalnih finančnih sistemih in postopkih zavarovanja posojil.

III. Dogovor

12.

Poročevalske enote pri določanju AAR uporabijo standardno leto, ki šteje 365 dni, tj. pri tem ne upoštevajo dodatnega dne v prestopnem letu.

Del 2

Poročanje o poslih

13.

Poročevalske enote zagotovijo statistiko obrestnih mer MFI, ki se nanaša na stanje zadolženosti in nove posle.

IV. Obrestne mere za stanje zadolženosti

14.

Stanje zadolženosti se opredeli kot stanje vseh vlog gospodinjstev in nefinančnih družb pri poročevalski enoti in kot stanje vseh posojil, ki jih je poročevalska enota odobrila gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

15.

Obrestna mera za stanje zadolženosti odraža ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja vlog ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 26. Ponderirana povprečna obrestna mera je vsota AAR, pomnožena z odgovarjajočim stanjem zadolženosti in deljena s celotnim stanjem zadolženosti. Nanaša se na vse odprte pogodbe, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

16.

Slaba posojila niso vključena v ponderirano povprečno obrestno mero. Slaba posojila so opredeljena v skladu s Prilogo II k Uredbi Evropske centralne banke (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (3). Skupni znesek posojila, ki je delno ali v celoti razvrščeno kot slabo posojilo, je izključen iz statistike obrestnih mer. Posojila za prestrukturiranje dolga po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, tj. prestrukturiranje dolga dolžnikov v finančni stiski, so prav tako izključena iz statistike obrestnih mer.

V. Novi posli glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

17.

V primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) po kreditnih karticah (imenovanega tudi posojilo po kreditnih karticah) in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih, kakor so opredeljeni v odstavkih 42 do 45 in 51, se pojem novih poslov razširi na celotno stanje. Zato se stanje v breme ali v dobro, tj. stanje zadolženosti v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 29, uporabi kot kazalnik za nove posle za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, za dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter za prekoračitve stanj na računih. .

18.

Obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter za prekoračitve stanj na računih odražajo ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanje omenjenih računov v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 29. Zajemajo tekoče bilančne pozicije vseh odprtih pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom

19.

Za izračun obrestnih mer MFI za račune, ki lahko predstavljajo bodisi vlogo bodisi posojilo, odvisno od stanja, poročevalske enote razlikujejo med obdobji s stanjem v dobro in obdobji s stanjem v breme. Poročevalske enote poročajo ponderirane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v dobro, kot vloge čez noč in ponderirane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v breme, kot prekoračitve stanj na računih. Ne poročajo ponderiranih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih.

VI. Novi posli v kategorijah instrumentov razen vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

20.

Naslednji odstavki 21 do 25 se nanašajo na vezane vloge, repo posle in vsa posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, kakor je določeno v odstavkih 42 do 45 in 51.

21.

Novi posel se opredeli kot kakršen koli nov dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto. Novi dogovori obsegajo:

—	vse finančne pogodbe, s katerimi se prvič določi obrestna mera za vlogo ali posojilo, in

—	vsa nova pogajanja o obstoječih vlogah ali posojilih

Podaljšanja obstoječih pogodb za vloge in posojila, ki se opravijo samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, in ki ne vključujejo nikakršnega ponovnega pogajanja o pogodbenih pogojih, vključno z obrestno mero, ne štejejo za nove posle.

22.

Obrestna mera za nove posle odraža ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za vloge in posojila v ustrezni kategoriji instrumentov glede novih dogovorov, sklenjenih med gospodinjstvi ali nefinančnimi družbami in poročevalsko enoto med referenčnim časovnim obdobjem, kakor je določeno v odstavku 32

23.

Spremembe v spremenljivih obrestnih merah v smislu samodejnih usklajevanj obrestnih mer, ki jih opravlja poročevalska enota, ne pomenijo novih dogovorov in zato ne štejejo kot novi posli. Pri obstoječih pogodbah se omenjene spremembe v spremenljivih obrestnih merah ne zajemajo v obrestnih merah za nove posle, temveč v povprečnih obrestnih merah za stanje zadolženosti

24.

Sprememba fiksne obrestne mere v spremenljivo ali obratno (v času t1) med trajanjem pogodbe, ki je bila dogovorjena na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0), ne pomeni novega dogovora, temveč je del posojilnih pogojev, določenih v času t0. Zato se ne šteje za nov posel.

25.

Od gospodinjstva ali nefinančne družbe se običajno pričakuje, da bo črpala posojilo, razen posojila revolving ali prekoračitve stanja na računu, v celoti na začetku veljavnosti pogodbe. Vendar pa posojilo lahko črpa v tranšah v času t1, t2, t3, itd. namesto črpanja celotnega zneska na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0). Dejstvo, da se posojilo črpa v tranšah, je za statistiko obrestnih mer MFI nepomembno. V statistiki obrestnih mer MFI za nove posle se zajame dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto v času t0, ki obsega obrestno mero in celotni znesek posojila

Del 3

REFERENČNA ČASOVNA TOČKA

VII. Referenčna časovna točka za statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti

26.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, tj. kazalniki od 1 do 14, opisani v Dodatku 1, pripravljajo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

27.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot kot posnetek opažanj ob koncu meseca se izračunajo kot ponderirana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tej časovni točki poročevalska enota za vse neporavnane vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb zbere ustrezne obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi ponderirano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot opažanja ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte.

28.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje , se izračunajo kot količnik z natečenimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila v referenčnem mesecu, v števcu in s povprečnim stanjem v teku meseca v imenovalcu. Ob koncu referenčnega meseca poročevalska enota poroča natečene obresti, plačane ali prejete v teku meseca, za vsako kategorijo instrumentov ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte , ob koncu meseca pa niso več. Povprečno stanje vlog in posojil v teku referenčnega meseca se v idealnem primeru pripravi kot povprečno dnevno stanje v celem mesecu. Kot minimalni standard se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj za spremenljive kategorije instrumentov, tj. vsaj za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih. Za vse druge kategorije instrumentov se povprečno mesečno stanje izpelje iz tedenskih ali pogostejših stanj. Za prehodno obdobje, ki ni daljše od dveh let, se za posojila z dogovorjeno zapadlostjo nad petimi leti sprejmejo opažanja ob koncu meseca.

VIII. Referenčna časovna točka za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovanega dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

29.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, opisani v Dodatku 2, pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

30.

Podobno kot pri pripravljanju obrestnih mer za stanje zadolženosti iz Dodatka 1 se tudi obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih pripravijo na enega izmed naslednjih načinov:

(a)

izračuna se posnetek opažanj ob koncu meseca, tj. ponderirana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje teh vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tem času poročevalska enota zbere za vse vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi ponderirano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo na podlagi opažanj ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte;

(b)

izračunajo se implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje tj. količniki z natečenimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila, v števcu in s povprečnim dnevnim stanjem v imenovalcu. Ob koncu meseca poročevalska enota poroča za vloge čez noč, vloge na odpoklic odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih natečene obresti, plačane ali prejete v teku meseca, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki so pripravljene kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več.

31.

Če se obrestne mere MFI pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu meseca, potem v zvezi z računi, ki so lahko vloge ali posojila, odvisno od stanja na njih, samo stanje ob določenem času na zadnji dan v mesecu določa, ali je ta račun vloga čez noč ali prekoračitev stanja na računu za ta mesec. Če se obrestne mere MFI izračunavajo kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se ocena, ali gre pri računu za vlogo ali posojilo, opravi vsak dan. Povprečje dnevnega stanja v dobro in dnevnega stanja v breme se nato izračuna za ugotovitev povprečnega mesečnega stanja za imenovalec implicitnih obrestnih mer. Razen tega tok v števcu razlikuje med natečenimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila. Poročevalske enote ne poročajo ponderiranih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih .

IX. Referenčna časovna točka za nove posle (razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih)

32.

Obrestne mere MFI za nove posle razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. vsi kazalniki iz Dodatka 2 razen kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, se izračunajo kot povprečja za obdobje. Obravnavano obdobje traja en (cel) mesec.

33.

Za vsako kategorijo instrumentov poročevalske enote izračunajo novo poslovno obrestno mero kot ponderirano povprečje vsehobrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov med referenčnim mesecem. Te obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se sporočijo NCB sodelujoče države članice, v kateri je poročevalska enota rezident, skupaj z informacijo o ponderiranju za znesek novih poslov, opravljenih med mesecem poročanja, za vsako kategorijo instrumentov. Poročevalske enote upoštevajo nove posle, opravljene v celotnem mesecu.

Del 4

KATEGORIJE INSTRUMENTOV

X. Splošne določbe

34.

Poročevalske enote poročajo statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 1, in za nove posle za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 2. Kakor je določeno v odstavku 17, obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, posojila revolving in prekoračitve stanja na računih ter obrestovani dolg po kreditnih karticah pomenijo obrestne mere za nove posle in so zato vključene v Prilogo 2. Ker pa sta metoda pripravljanja in referenčna časovna točka za obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih enaki kot za vse druge kazalnike stanja zadolženosti, se kazalniki 1, 5, 6, 7 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2 ponovijo v Dodatku 1.

35.

Kategorija instrumentov, določena v dodatkih 1 in 2, se v nekaterih sodelujočih državah članicah na nacionalni ravni ne uporablja in se zato ne upošteva, če rezidenčne kreditne in druge institucije gospodinjstvom in nefinančnim družbam sploh ne ponujajo produktov, ki sodijo v to kategorijo. Podatki se poročajo, če nekateri posli obstajajo, ne glede na to, kako omejeni so.

36.

Za vsako kategorijo instrumentov, ki je določena v dodatkih 1 in 2 in se uporablja v bančnem poslovanju rezidenčnih kreditnih in drugih institucij z gospodinjstvi in nefinančnimi družbami, ki so rezidenti v sodelujoči državi članici, se statistika obrestnih mer MFI pripravlja na podlagi vseh obrestnih mer, uporabljenih za vse produkte, ki sodijo v to kategorijo instrumentov. To pomeni, da NCB ne smejo določiti sklopa nacionalnih produktov v okviru posamezne kategorije instrumentov, za katere se zbira statistika obrestnih mer MFI; namesto tega so zajete obrestne mere za vse produkte, ki jih ponuja vsaka od poročevalskih enot. Kakor je določeno v odstavku 28 Priloge I, NCB v vzorcu ni treba zajeti vsakega posameznega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem je ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov v času začetnega jemanja vzorca v sodelujoči državi članici ni obstajala, ampak je neka institucija kasneje uvedla nov produkt, ki sodi v to kategorijo, se ta institucija vključi v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če v okviru obstoječe kategorije instrumentov na nacionalni ravni nastane nov produkt, ga institucije v vzorcu zajamejo v naslednjem poročilu, saj morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

37.

Izjema od načela zajetja vseh obrestnih mer, ki se uporabljajo za vse produkte, so obrestne mere za slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga. Kakor je določeno v odstavku 16, statistika obrestnih mer MFI ne zajema slabih posojil in posojil za prestrukturiranje dolga z obrestnimi merami, ki so nižje od tržnih, tj. uporabljenih za dolžnike v finančni stiski

XI. Razčlenitev po valutah

38.

Statistika obrestnih mer MFI zajema obrestne mere, ki jih uporablja poročevalska populacija. Podatki o vlogah in posojilih v valutah, ki niso euro, se na ravni vseh sodelujočih držav članic ne zahtevajo. To je razvidno iz dodatkov 1 in 2, kjer se vsi kazalniki nanašajo na vloge in posojila, izražene v eurih.

XII. Razčlenitev po sektorjih

39.

Razen repo poslov se razčlenitev po sektorjih uporablja za vse vloge in posojila, ki se zahtevajo za statistiko obrestnih mer MFI. Dodatka 1 in 2 tako razlikujeta med kazalniki v razmerju do gospodinjstev (vključno z nepridobitnimi izvajalci storitev za gospodinjstva) (4) in kazalniki v razmerju do nefinančnih družb (5). Dodatno se poročajo ločeni podatki za samostojne podjetnike posameznike/neinkorporirana partnerstva kot del gospodinjstev, toda samo v zvezi z novimi posli za ‘druge namene’. NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločenem izkazovanju posojil samostojnim podjetnikom posameznikom, kadar takšna posojila predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v sodelujoči državi članici v smislu stanj zadolženosti, kakor se izračuna v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

40.

Kazalnik 5 v Dodatku 1 in kazalnik 11 v Dodatku 2 se nanašata na repo posle. Čeprav obrestovanje repo poslov ni neodvisno od sektorja imetnikov v vseh sodelujočih državah članicah, zanje na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev na gospodinjstva in nefinančne družbe. Razen tega na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev po zapadlosti, ker repo posli pretežno veljajo za zelo kratkoročne. Obrestne mere MFI za repo posle se brez razlike nanašajo na oba sektorja.

41.

Kazalnika 5 in 6 v Dodatku 2 se nanašata na vloge gospodinjstev na odpoklic z odpovednim rokom. Vendar pa se obrestna mera in ponder za vloge na odpoklic z odpovednim rokom na ravni vseh sodelujočih držav članic nanašata na vloge na odpoklic z odpovednim rokom tako gospodinjstev kot tudi nefinančnih družb, tj. oba sektorja se združita in dodelita gospodinjstvom. Na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev po sektorjih.

XIII. Razčlenitev po vrstah instrumentov

42.

Razen če je drugače navedeno v naslednjih odstavkih od 43 do 52, razčlenitev po instrumentih za obrestne mere MFI in opredelitve vrst instrumentov sledijo kategorijam sredstev in obveznosti, kakor so določene v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

43.

43.Obrestne mere MFI za vloge čez nočtj. kazalnika 1 in 7 v Dodatku 2, se nanašajo na vse vloge čez noč, ne glede na to, ali se obrestujejo ali ne. Neobrestovane vloge čez noč so zato zajete v statistiki obrestnih mer MFI

44.

Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo imajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, tj. kazalnika 12 in 23 v Dodatku 2, enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), ne glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, na primer v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kakor je določeno v odstavku 1, ker tovrstna obrestna mera zajema samo obrestno mero za posojila. Posojila, ki se poročajo pod to kategorijo, se ne poročajo pod nobeno drugo kategorijo novih poslov.

45.

Za namene statistike obrestnih mer MFI ima dolg po kreditnih karticah enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Podatki o obrestni meri se poročajo samo za obrestovani dolg po kreditnih karticah, v kazalnikih 32 in 36. Obrestna mera za kredite z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno, saj je po definiciji enaka 0 %. Toda neporavnan dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom je vključen kot del statistike obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti, skupaj z neporavnanim obrestovanim dolgom po kreditnih karticah. Niti obrestovani dolg po kreditnih karticah niti dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča pod katerim koli drugim kazalnikom novih poslov

46.

Za namene statistike obrestnih mer MFI obsegajo nova posojila nefinančnim družbam (razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah), , tj. kazalniki od 37 do 54 v Dodatku 2, vsa posojila podjetjem razen dolga po kreditnih karticah (obrestovanih in z odloženim brezobrestnim plačilom) in posojil revolving podjetjem ter prekoračitev stanj na računih podjetij, ne glede na njihov znesek, medtem ko se kazalniki 62 do 85 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Posojila nefinančnim družbam iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovani dolg po kreditnih karticah

47.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se nova potrošniška posojila gospodinjstvom, , kazalniki od 13 do 15, 30 in od 55 do 57 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila, razen dolga po kreditnih karticah (obrestovanega ali z odloženim brezobrestnim plačilom) ali posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, odobrena za osebno uporabo v zvezi s porabo blaga in storitev, medtem ko se kazalniki od 55 do 57 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Potrošniška posojila iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovani dolg po kreditnih karticah.

48.

Stanovanjska posojila gospodinjstvom,tj. kazalniki od 6 do 8 iz Dodatka 1 ter kazalniki od 16 do 19 in 31 iz Dodatka 2, so lahko zavarovana ali nezavarovana, medtem ko se kazalniki od 58 do 61 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Statistika obrestnih mer MFI se nanaša na zavarovana in nezavarovana stanovanjska posojila gospodinjstvom brez razlikovanja v kazalnikih od 16 do 19 in 31. Za namene statistike obrestnih mer MFI se nova stanovanjska posojila gospodinjstvom, tj. kazalniki od 16 do 19, 31 in od 58 do 61 iz Dodatka 2, opredelijo kot krediti, razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, ki so odobreni za naložbe v stanovanja, vključno z gradnjo, garažami in prenovo stanovanjskih zgradb. Stanovanjska posojila gospodinjstvom iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

49.

Za namene statistike obrestnih mer MFI nova posojila gospodinjstvom za druge namene,, tj. kazalniki od 20 do 22 in od 33 do 35 iz Dodatka 2, opredelijo kot posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobrena za namene, kot so posli, konsolidacija dolgov, izobraževanje itd. Druga posojila gospodinjstvom iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanja zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je določen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in vključujejo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

50.

Za obrestne mere MFI za stanja zadolženosti se potrošniška posojila, stanovanjska posojila gospodinjstvom in druga posojila gospodinjstvom za druge namene skupaj nanašajo na vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, vključno s posojili revolving in prekoračitvami stanj na računih ter dolgom po kreditnih karticah (obrestovanim in z odloženim brezobrestnim plačilom).

51.

Za obrestne mere MFI za nove posle obrestovani dolg po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, potrošniška in stanovanjska posojila gospodinjstvom ter posojila gospodinjstvom za druge namene zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom. Dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno kot novi posel po statistiki obrestnih mer MFI, ampak je vključen kot del ustreznih postavk stanj zadolženosti

XIV. Razčlenitev po kategorijah zneskov

52.

Za druga posojila nefinančnim družbam, tj. kazalniki od 37 do 54 in od 62 do 85 iz Dodatka 2, se razlikujejo tri kategorije: (a) ‘do vključno 0,25 milijona EUR’; (b) ‘od 0.25 milijona EUR do vključno 1 milijona EUR’;’; in (c) ‘nad 1 milijonom EUR’.Znesek se nanaša na posamični posojilni posel, ki se šteje za novi posel, ne pa na vse posle med nefinančno družbo in poročevalsko enoto.

XV. Razčlenitev po prvotni zapadlosti, odpovednem roku ali začetni določitvi obrestne mere

53.

Odvisno od vrste instrumenta in od tega, ali se obrestna mera MFI nanaša na stanje zadolženosti ali na nove posle, statistika zagotovi razčlenitev po prvotni zapadlosti, odpovednem roku in/ali začetnem obdobju določitve obrestne mere. Te razčlenitve se nanašajo na časovne razrede ali razpone, na primer obrestna mera za vezano vlogo do dveh let se nanaša na povprečno obrestno mero za vse vloge z dogovorjeno prvotno zapadlostjo od dveh dni do največ dveh let, ponderirano z velikostjo vloge

54.

Razčlenitev po prvotni zapadlosti in odpovednem roku sledi definicijam iz Dela 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja za vse kategorije vlog, razen za repo posle, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, in vse kategorije posojil, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, kakor so določene v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja tudi za nove posle glede vezanih vlog, razčlenitev po odpovednih rokih pa za nove posle glede vlog na odpoklic z odpovednim rokom, kakor so določeni v Dodatku 2. Ločeni podatki o posojilih nefinančnim družbam z začetnim obdobjem določitve obrestne mere do enega leta v kombinaciji s prvotno zapadlostjo nad enim letom se poročajo za vsak razred velikosti posojil iz odstavka 52, kakor je to določeno v Dodatku 2

55.

Obrestne mere za kreditiranje novih poslov v Dodatku 2 se razčlenijo po začetnem obdobju določitve obrestne mere, določenem v pogodbi. Za namene statistike obrestnih mer MFI se začetno obdobje določitve obrestne mere opredeli kot vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila. Začetno obdobje določitve obrestne mere je lahko krajše ali enako prvotni zapadlosti posojila. Višina obrestne mere se šteje za nespremenljivo samo, če je določena točno, na primer 10 %, ali z razliko do referenčne obrestne mere v določeni časovni točki, na primer kot šestmesečni Euribor, povečan za dve odstotni točki na vnaprej določen dan in ob določeni uri. Če se na začetku veljavnosti pogodbe gospodinjstvo ali nefinančna družba ter poročevalska enota dogovorita za postopek izračuna obrestne mere za posojilo za določeno časovno obdobje, na primer, šestmesečni Euribor, povečan za dve odstotni točki, za tri leta, se to ne šteje za začetno določitev obrestne mere, ker se višina obrestne mere v teh treh letih lahko spremeni. Statistika obrestnih mer MFI za nove posojilne posle odraža samo obrestno mero, ki je dogovorjena za začetno obdobje določitve obrestne mere na začetku veljavnosti pogodbe ali po ponovnem pogajanju o posojilni pogodbi. Če se po tem začetnem obdobju določitve obrestne mere obrestna mera samodejno spremeni v spremenljivo obrestno mero, se to ne odraža v obrestnih merah MFI za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti.

56.

Pri posojilih gospodinjstvom se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere.

Za potrošniška posojila gospodinjstvom in posojila gospodinjstvom za druge namene

—	spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

—	začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let, in

—	začetna določitev obrestne mere nad petimi leti.

Za stanovanjska posojila gospodinjstvom:

—	spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

—	začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let,

—	začetna določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let, in

—	začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

57.

Pri posojilih nefinančnim družbam do 0,25 milijona EUR, od 0,25 milijona EUR do 1 milijona EUR in nad 1 milijonom EUR se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere

—	spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) treh mesecev,

—	začetna določitev obrestne mere od treh mesecev do (vključno) enega leta,

—	začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) treh let,

—	začetna določitev obrestne mere od treh do (vključno) petih let,

—	začetna določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let, in

—	začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

58.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se ‘spremenljiva obrestna mera’ opredeli kot obrestna mera, ki se redno spreminja (npr. vsak dan) ali ki se spreminja po prostem preudarku MFI.

XVI. Razčlenitev po posojilih, zavarovanih s premoženjem in/ali jamstvi

59.

Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, se dodatno ločeno poročajo za vse kategorije novih poslov po statistiki obrestnih mer MFI, razen za dolg po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila za druge namene

60.

Za namene statistike obrestnih mer MFI razčlenitev posojil glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi vključuje skupen znesek novih posojilnih poslov, ki so zavarovani s premoženjem po tehniki ‘stvarnega kreditnega zavarovanja’ , kot je opredeljena v členu 4(31) in Prilogi VIII, Del 1, oddelki 6-25 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (6)in/ali ki so zavarovani z osebnimi jamstvi po tehniki ‘osebnega kreditnega zavarovanja’ , kot je opredeljena v členu 4(32) in Prilogi VIII, Del 1, oddelki 26-29 Direktive 2006/48/ES, in sicer tako, da je vrednost premoženja in/ali jamstev višja ali enaka skupnem znesku posojila. Če MFI za namene nadzora uporabi drugačen sistem, kot je ‘standardizirani pristop’ opredeljen v Direktivi 2006/48/ES, lahko ta isti sistem uporabi tudi pri poročanju posojil, vključenih v to razčlenitev

61.

NCB lahko odobrijo odstopanja od poročanja obrestnih mer za posojila nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem/jamstvi, in obsega takšnih posojil, kazalniki od 62 do 85, če nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke (kazalniki od 37 do 54), ki zajema vsa posojila, predstavlja manj kot 10 % nacionalnega agregatnega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kot 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja. Če se odstopanja odobrijo, se ti pragovi letno preverjajo.

DEL 5

OBVEZNOSTI POROČANJA

62.

Za ugotovitev agregatov, ki se nanašajo na vse sodelujoče države članice, se uporabijo tri ravni agregiranja za vsako od kategorij instrumentov, navedenih v dodatkih 1 in 2.

XVII. Statistični podatki na ravni poročevalskih enot

63.

Agregiranje na prvi ravni opravijo poročevalske enote, kot je določeno v odstavkih od 64 do 69. Vendar pa NCB lahko od poročevalskih enot zahtevajo poročanje podatkov na ravni posameznih vlog in posojil. Podatki se sporočijo NCB sodelujoče države članice, v kateri je poročevalska enota rezident.

64.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti,tj. kazalniki od 1 do 14 iz Dodatka 1, pripravljene kotposnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov ponderirano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

65.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti,tj. kazalniki od 1 do 14 v Dodatku 1, pripravljene kotimplicitne obrestne mere, , ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov natekle obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

66.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih,,tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2, pripravljene kotposnetek opažanj ob koncu meseca,,, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov ponderirano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu

67.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, , tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov natekle obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

68.

Za vsako kategorijo instrumentov za nove posle, tj. kazalnike od 2 do 4, od 8 do 11, od 13 do 22, od 30 do 31, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2, poročajo poročevalske enote ponderirano povprečno obrestno mero. Poleg tega poročevalske enote poročajo znesek novih poslov, opravljenih v posameznih kategorijah instrumentov v mesecu, za vsakega od kazalnikov od 2 do 4, od 8 do 11, od 13 do 22, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2.

69.

69.Kreditne in druge institucije, ki jim določena NCB dovoli poročati statistiko obrestnih mer MFI skupaj kotskupini, štejejo za eno poročevalsko enoto in poročajo podatke, navedene v odstavkih od 64 do 66, ki se nanašajo na skupino kot celoto. Poleg tega te poročevalske enote vsako leto poročajo število poročevalskih institucij znotraj skupine ter varianco obrestnih mer v teh institucijah za vsako kategorijo instrumentov. Število poročevalskih institucij v skupini in varianca se nanašata na mesec oktober in se posredujeta s podatki za oktober.

XVIII. Nacionalne ponderirane povprečne obrestne mere

70.

Agregiranje na drugi ravni opravijo NCB. Agregirajo obrestne mere in z njimi povezane zneske poslovanja za vse svoje nacionalne poročevalske enote v nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Podatki se poročajo Evropski centralni banki (ECB).

71.

Za vsako od kategorij instrumentov za stanje zadolženosti, tj. kazalnike od 1 do 14 iz Dodatka 1, NCB poročajo nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero.

72.

72.Za vsako od kategorij instrumentov za nove posle,tj. kazalnike od 1 do 23 in od 30 do 85 iz Dodatka 2, NCB poročajo nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero. Poleg tega NCB za vsakega od kazalnikov od 2 do 4, od 8 do 23, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2 poročajo znesek novih poslov, opravljenih na nacionalni ravni v posameznih kategorijah instrumentov v referenčnem mesecu. Ti zneski novih poslov se nanašajo na populacijsko vsoto vrednosti, tj. na celotno potencialno poročevalsko populacijo. Zato se, če je za izbiro poročevalskih enot izbran način z vzorčenjem, na nacionalni ravni za ugotovitev skupne populacijske vsote vrednosti uporabijo dejavniki povečanja (7).Dejavniki povečanja so obratni verjetnostim izbire πi, i.e. 1/πi. Ocenjeni znesek novih poslov za populacijsko vsoto vrednosti, , se nato izračuna na podlagi naslednjega splošnega obrazca:

kjer je

yi	znesek novih poslov institucije i in
πi	verjetnost izbire institucije i.

73.

NCB sporočijo ECB obrestne mere MFI za stanje zadolženosti in za nove posle z natančnostjo štirih decimalk. To ne posega v kakršne koli odločitve NCB o stopnji natančnosti, s katero one želijo zbirati podatke. Objavljeni rezultati nimajo več kot dve decimalki .

74.

NCB dokumentirajo vse ureditvenih sporazume (in njihove spremembe), ki vplivajo na statistiko obrestnih mer MFI, v metodoloških opombah, ki jih predložijo skupaj z nacionalnimi podatki.

75.

NCB, ki za izbiro poročevalskih enot izberejo način z vzorčenjem, predložijo oceno napake vzorčenja za začetni vzorec. Nova ocena se predloži po vsakem vzdrževanju vzorca.

XIX. Agregirani rezultati za sodelujoče države članice

76.

Agregiranje na zadnji ravni za kategorije instrumentov po posameznih sodelujočih državah članicah na ravni vseh sodelujočih držav članic opravi ECB.

DEL 6

OBRAVNAVA SPECIFIČNIH PRODUKTOV

77.

Obravnava produktov, opredeljenih v naslednjih odstavkih od 78 do 86, se uporabi kot navodilo za produkte s podobnimi značilnostmi

78.

Naraščajoča (padajoča) vloga oziroma naraščajoče (padajoče) posojilo je vloga oziroma posojilo s fiksno določeno zapadlostjo, za katerega se uporablja obrestna mera, ki iz leta v leto narašča (pada) za vnaprej določeno število odstotnih točk. Naraščajoči (padajoči) vloge in posojila so instrumenti s fiksnimi obrestnimi merami za ves čas zapadlosti. Obrestna mera za celotno zapadlost vloge ali posojila in drugi pogoji se dogovorijo vnaprej v času t0 ob podpisu pogodbe. Primer naraščajoče vloge je vezana vloga za štiri leta, ki se v prvem letu obrestuje po stopnji 5 %, v drugem po 7 % , v tretjem po 9 % in v četrtem po 13 %. AAR za nove posle, ki jo statistika obrestnih mer MFI pokriva v času t0 je geometrično povprečje dejavnikov ‘1 + obrestna mera’.Skladno z odstavkom 3 lahko NCB od poročevalskih enot za to vrsto produkta zahtevajo izvajanje NDER. AAR za stanje zadolženosti ki je zajeta od časa t0 do t3je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestne mere MFI, tjče uporabimo primer vezane vloge za štiri leta, 5 % v času ,t0 7 % v času t1, 9 % v času t2 in 13 % v času t3.

79.

Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo posojila kot del ‘kreditnih linij’ enak pomen, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in se po isti uredbi tudi razvrščajo. Samo stanja zadolženosti, tj. črpani in še neodplačani zneski znotraj kreditne linije, so zajeta v novih poslih in upoštevana v statistiki obrestnih mer MFI skladno z odstavkom 17. Zneski, ki so dostopni preko kreditnih linij, niso pa bili črpani ali so že bili odplačani, se ne upoštevajo, niti kot novi posli niti kot stanja zadolženosti.

80.

‘Krovna pogodba’pogodba’ stranki dovoljuje črpanje posojil iz različnih vrst posojilnih računov do določenega najvišjega zneska, ki velja za vse posojilne račune skupaj. V času sklenitve krovne pogodbe oblika posojila in/ali datum črpanja posojila in/ali obrestna mera niso določeni, lahko pa se doseže dogovor o nizu možnosti. Takšna krovna pogodba ni zajeta v statistiki obrestnih mer MFI. Vendar pa se, takoj po črpanju posojila, dogovorjenega na podlagi krovne pogodbe, to posojilo zajame v ustrezni postavki statistike obrestnih mer MFI, in sicer med nove posle in med stanja zadolženosti.

81.

Obstajajo lahko hranilne vloge s temeljno obrestno mero, povečano za premijo za zvestobo in/ali za povečanjeV času vplačila vloge ni gotovo, ali bo premija izplačana ali ne. Izplačilo je odvisno od neznanega varčevalnega razpoloženja gospodinjstva ali nefinančne družbe v prihodnosti. Takšne premije za zvestobo ali za povečanje po dogovoru niso vključene v AAR za nove posle.AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se, če poročevalska enota odobri premijo za zvestobo ali za povečanje, ta premija prikaže v statistiki za stanje zadolženosti.

82.

Gospodinjstvom ali nefinančnim družbam se lahko ponudijo posojila skupaj s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih,, i.e. an interest rate swap/cap/floor etc. As a convention, such associated derivative contracts shall not be included in the AAR on new business. tj. poslih obrestne zamenjave, zgornji/spodnji omejitvi obresti itd. Takšne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih po dogovoru niso vključene v AAR za nove posle. AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se, če se takšna pogodba o izvedenih finančnih instrumentih uveljavi in če poročevalska enota prilagodi obrestno mero, zaračunano gospodinjstvom ali nefinančnim družbam, to odraža v statistiki zastanje zadolženosti.

83.

Lahko se ponudijo vloge, ki obsegajo dva elementa: vezana vloga, za katero se uporablja fiksna obrestna mera, in vgrajeni izvedeni finančni instrument z donosom, ki je povezan z uspešnostjo določenega borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, za katerega velja zajamčena minimalna stopnja donosa v višini 0 %. Oba elementa imata lahko enako ali različno zapadlost. AAR za nove posle zajema obrestno mero za vezane vloge, ker odraža dogovor med deponentom in poročevalsko enoto in je znana ob vplačilu denarja. Donos drugega elementa vloge, ki je povezan z uspešnostjo borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, je znan samo ex post ob zapadlosti produkta in zato ne more biti zajet v obrestno mero za nove posle. Zato se zajame samo zajamčena minimalna stopnja donosa (običajno v višini 0 %). AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Do dneva zapadlosti se zajame obrestna mera za vezano vlogo kakor tudi zajamčena minimalna stopnja donosa za vloge, ki vsebujejo vgrajeni izvedeni finančni instrument. Obrestne mere MFI za stanje zadolženosti odražajo AAR, ki jo plača poročevalska enota, šele ob zapadlosti.

84.

Vezane vloge nad dvema letoma, kakor so opredeljene v Delu 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), lahko obsegajoračune pokojninskega varčevanja. Glavni del računov pokojninskega varčevanja je lahko naložen v vrednostne papirje, zato je obrestna mera za te račune odvisna od donosa osnovnih vrednostnih papirjev. Preostali del računov pokojninskega varčevanja se lahko vodi v gotovini, obrestno mero pa določata kreditna ali druga institucija na enak način kot za druge vloge. Ob vplačilu vloge skupni donos računa pokojninskega varčevanja za gospodinjstvo ni znan in je lahko tudi negativen. Poleg tega se ob vplačilu vloge gospodinjstvo in kreditna ali druga institucija dogovorita o obrestni meri samo za depozitni del; to ne velja za tisti del, ki je naložen v vrednostne papirje. Zato statistika obrestnih mer MFI zajema samo depozitni del, ki ni naložen v vrednostne papirje. AAR zanove posle ki se poroča, je obrestna mera, o kateri se dogovorita gospodinjstvo in poročevalska enota za depozitni del ob vplačilu vloge. AAR za stanje zadolženosti je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja za depozitni del računa pokojninskega varčevanja v času izračuna obrestne mere MFI.

85.

Varčevalne sheme za stanovanjska posojila so dolgoročni programi varčevanja, ki imajo lahko nizke donose, a po določenem obdobju varčevanja dajo gospodinjstvom ali nefinančnim družbam pravico do stanovanjskega posojila po znižani obrestni meri. V skladu z določbami Dela 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se te varčevalne sheme razvrstijo med vezane vloge nad dvema letoma, vse dokler se uporabljajo kot vloge. Brž ko se preoblikujejo v posojilo, se razvrstijo kot stanovanjska posojila gospodinjstvom. Poročevalske enote poročajo kot nove depozitne posle tiste obrestne mere, ki so bile dogovorjene ob vplačilu začetne vloge. Ustrezni znesek novih poslov je vplačani denarni znesek. Povečanje tega vplačanega zneska v času je zajeto samo sstanjem zadolženosti. Ob preoblikovanju vloge v posojilo se to novo posojilo evidentira kot nov posojilni posel. Obrestna mera je znižana obrestna mera, ki jo ponuja poročevalska enota. Ponder predstavlja skupni znesek posojila, ki je odobren gospodinjstvu ali nefinančni družbi.

86.

86.Skladno z določbami Dela 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se vloge, vplačane v skladu s francosko regulirano stanovanjsko shemo ‘plan d'épargne-logement’ (PEL), razvrstijo kot vezane vloge nad dvema letoma. Vlada ureja pogoje za omenjene PEL in določa obrestno mero, ki ostane ves čas zapadlosti vloge nespremenjena, tj. vsaka ‘generacija’ PEL se obrestuje z enako obrestno mero. PEL trajajo najmanj štiri leta in vsako leto stranka vplača minimalni vnaprej določeni znesek, vendar lahko ta vplačila kadar koli med trajanjem sheme poveča. Poročevalske enote poročajo kot nove posle začetne vloge ob ustanovitvi nove PEL. Denarni znesek, ki se v začetku vplača v okviru PEL, je lahko zelo nizek, kar pomeni, da bo ponder, uporabljen za obrestno mero za nove posle, prav tako relativno nizek. Ta pristop zagotavlja, da obrestna mera za nove posle vedno odraža pogoje, ki urejajo obstoječo generacijo PEL. Spremembe v obrestnih merah, uporabljenih za nove PEL, se odražajo v obrestnih merah za nove posle. Odziv potrošnikov v smislu preusmeritve portfelja z drugih dolgoročnih vlog v že obstoječe PEL se ne odraža v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti. Ob koncu štiriletnega obdobja lahko stranka bodisi zaprosi za posojilo po znižani obrestni meri bodisi obnovi pogodbo. Ker se ta obnovitev PEL opravi samodejno brez kakršnega koli aktivnega sodelovanja stranke in ker pogodbeni pogoji vključno z obrestnimi merami niso predmet ponovnega pogajanja, se skladno z odstavkom 21 ta obnovitev ne šteje za nov posel. Ob obnovitvi pogodbe sme stranka vplačati dodatne vloge pod pogojem, da stanje zadolženosti ne presega določene zgornje meje in da pogodba ne presega določenega največjega števila let zapadlosti. Če je zgornja meja ali najdaljša zapadlost dosežena, se pogodba zamrzne. Gospodinjstvo ali nefinančna družba obdržita pravice do najetja posojila in še vedno prejemata obresti v skladu s pogoji, ki so veljali ob času ustanovitve PEL, vse dokler se denar vodi pri banki. Vlada podeljuje subvencijo v smislu plačila dodatnih obresti poleg obrestne mere, ki jo ponuja kreditna ali druga institucija. V skladu z odstavkom 6 se v statistiki obrestnih mer MFI zajame samo tisti del plačil obresti, ki jih ponuja kreditna ali druga institucija. Vladna subvencija, ki se plačuje preko kreditne ali druge institucije, a ne s strani le-te, se ne upošteva.

‘Dodatek 1

Kategorije instrumentov za obrestne mere za stanje zadolženosti

AAR ali NDER se poroča mesečno za vsako kategorijo iz tabele 1.

Tabela 1

	Sektor	Vrsta instrumenta	Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere	Kazal-nik stanja zadolženosti	Obveznost poročanja
Vloge v EUR	Gospodinjstva:	Vezane	Do dveh let	1	AAR
	Gospodinjstva:	Vezane	Nad dvema letoma	2	AAR
	Nefinančne družbe	Vezane	Do dveh let	3	AAR
	Nefinančne družbe	Vezane	Nad dvema letoma	4	AAR
	Repo posli			5	AAR
Posojila v EUR	Gospodinjstvom	Stanovanjska	Do enega leta	6	AAR
			Od enega do petih let	7	AAR
			Nad petimi leti	8	AAR
		Potrošniška in druga posojila	Do enega leta	9	AAR
			Od enega do petih let	10	AAR
			Nad petimi leti	11	AAR
	Nefinančnim družbam		Do enega leta	12	AAR
			Od enega do petih let	13	AAR
			Nad petimi leti	14	AAR

‘Dodatek 2

Kategorije instrumentov za obrestne mere za nove posle

AAR ali NDER se poroča mesečno za kategorije iz tabel 2, 3, 4 in 5. Poročanje AAR je dopolnjeno z ustreznim zneskom posla, če je tako označeno v tabelah z besedo „znesek“.

Kategorije v tabelah 2 (razen kazalnikov od 33 do 35), 3 in 5 se vzajemno izključujejo znotraj vsake tabele. Zato se posojilo, ki se poroča pod katerim koli kazalnikom v tabeli 2 (razen pod kazalniki od 33 do 35) in/ali v tabeli 3 in/ali v tabeli 5, ne poroča zopet pod drugimi kazalniki iz iste tabele, razen posojil, ki se poročajo pod kazalniki od 33 do 35, ki se poročajo tudi pod kazalniki od 20 do 22. Vsa posojila, ki se poročajo pod katero koli kategorijo v tabeli 3, se morajo prikazati tudi v ustrezni kategoriji tabele 2. Kazalniki iz tabele 4 so podkazalniki tabele 2 in, če gre za zavarovana posojila, podkazalniki tabele 3; posojila, ki se poročajo v tabeli 4, se morajo zato prikazati tudi v tabeli 2 oziroma 3.

Tabela 5 se nanaša samo na APRC. Posojila, ki se evidentirajo v tabeli 5, se poročajo tudi v tabelah 2, 3 oziroma 4, upoštevajoč različno metodologijo APRC, določeno v odstavku 9.

Pojem novih poslov se razširja na celotno stanje vlog in posojil, tj. na stanja zadolženosti v primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter obrestovanega dolga po kreditnih karticah, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32, 36.

Tabela 2

	Sektor	Vrsta instrumenta	Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere	Kazal-nik novih poslov	Obveznost poročanja
Vloge v EUR	Gospodinjstva	Čez noč		1	AAR
		Vezane	Zapadlost do enega leta	2	AAR, znesek
			Zapadlost od enega do dveh let	3	AAR, znesek
			Zapadlost nad dvema letoma	4	AAR, znesek
		Na odpoklic z odpovednim rokom (*1)	Z odpovednim rokom do treh mesecev	5	AAR
		Na odpoklic z odpovednim rokom (*1)	Z odpovednim rokom nad tremi meseci	6	AAR
	Nefinančne družbe	Čez noč		7	AAR
		Vezane	Zapadlost do enega leta	8	AAR, znesek
			Zapadlost od enega do dveh let	9	AAR, znesek
			Zapadlost nad dvema letoma	10	AAR, znesek
	Repo posli			11	AAR, znesek
Posojila v EUR	Gospodinjstvom	Posojila revolving in prekoračitve stanja na računih		12	AAR
		Obrestovani dolg po kreditnih karticah		32	AAR
		Potrošniška	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	13	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	14	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	15	AAR, znesek
		Stanovanjska	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	16	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	17	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	18	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	19	AAR, znesek
		Za druge namene	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	20	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	21	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	22	AAR, znesek
		Za druge namene, od tega: Samostojni podjetniki posamezniki	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	33	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	34	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	35	AAR, znesek
	Nefinančnim družbam	Posojila revolving in prekoračitve stanja na računih		23	AAR
		Obrestovani dolg po kreditnih karticah		36	AAR
		Posojila do 0,25 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	37	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	38	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	39	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	40	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	41	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	42	AAR, znesek
		Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	43	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	44	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	45	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	46	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	47	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	48	AAR, znesek
		Posojila nad 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	49	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	50	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	51	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	52	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	53	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	54	AAR, znesek

Tabela 3

Novi posojilni posli, zavarovani s premoženjem in/ali jamstvi

	Sektor	Vrsta instrumenta	Začetno obdobje določitve obrestne mere	Kazal-nik novih poslov	Obveznost poročanja
Posojila v EUR	Gospodinjstvom	Potrošniška	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	55	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	56	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	57	AAR, znesek
		Stanovanjska	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	58	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	59	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	60	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	61	AAR, znesek
	Nefinančnim družbam	Posojila do 0,25 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	62	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	63	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	64	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	65	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	66	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	67	AAR, znesek
		Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	68	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	69	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	70	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	71	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	72	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	73	AAR, znesek
		Posojila nad 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev	74	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta	75	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let	76	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let	77	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let	78	AAR, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti	79	AAR, znesek

Tabela 4

Novi posojilni posli nefinančnim družbam z obdobjem začetne določitve obrestne mere pod enim letom in s prvotno zapadlostjo nad enim letom

	Sektor	Vrsta instrumenta	Vsa posojila/posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi po prvotni zapadlosti	Kazalnik novih poslov	Obveznost poročanja
Posojila v EUR	Nefinančnim družbam	Posojila do 0,25 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom	80	AAR, znesek
		Posojila do 0,25 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi	81	AAR, znesek
		Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom	82	AAR, znesek
		Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi	83	AAR, znesek
		Posojila nad 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom	84	AAR, znesek
		Posojila nad 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi	85	AAR, znesek

Tabela 5

Novi posojilni posli gospodinjstvom

	Sektor	Vrsta instrumenta	Vsa posojila	Kazalnik novih poslov	Obveznost poročanja
Posojila v EUR	Gospodinjstvom	Potrošniška	APRC	30	APRC
Posojila v EUR	Gospodinjstvom	Stanovanjska	APRC	31	APRC

’

(1) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

(2) NCB lahko odobrijo odstopanja za potrošniška posojila in stanovanjska posojila gospodinjstvom pri nepridobitnih izvajalcih storitev za gospodinjstva.

(3) UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(4) S.14 in S.15 skupaj, kakor je opredeljeno v Evropskem sistemu računov (ESR) 1995, ki je vsebovan v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1.OJ L 310, 30.11.1996, p. 1.

(5) S.11, kakor je opredeljeno v ESR 1995.

(6) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(7) Za ponderirane povprečne obrestne mere se dejavniki povečanja ne uporabijo, če se šteje, da je ocena iz vzorca enaka oceni za celotno potencialno poročevalsko populacijo (npr. zato, ker vse posle za upoštevni instrument opravi institucija, ki je vključena v vzorec).

(*1) Za to kategorijo instrumentov se gospodinjstva in nefinančne družbe združijo in dodelijo sektorju gospodinjstev.

PRILOGA III

„PRILOGA IV

PREHODNE DOLOČBE

Do vključno referenčnega meseca decembra 2010 se odstavek 10 Priloge I glasi:

‚ Najmanjši obseg nacionalnega vzorca je tak, da:

(a)	največja slučajna napaka (1)za obrestne mere za nove posle za vse kategorije instrumentov v povprečju ne presega 10 bazičnih točk ob ravni zaupanja 90 % (2); ali

(b)	pokriva najmanj 30 % rezidenčne potencialne poročevalske populacije; kadar 30 % rezidenčne potencialne poročevalske populacije presega 100, se najnižji obseg nacionalnega vzorca lahko kljub temu omeji na 100 poročevalskih enot; ali

(c)

poročevalske enote v nacionalnem vzorcu pokrivajo najmanj 75 % stanja vlog, izraženih v eurih, prejetih od gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti sodelujočih držav članic, ter najmanj 75 % vseh posojil, izraženih v eurih, odobrenih gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti sodelujočih držav članic.‘

Do vključno referenčnega meseca decembra 2010 se odstavek 61 Priloge II glasi:

‚NCB lahko odobrijo odstopanja od poročanja obrestnih mer za posojila nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem ali jamstvi, in obsega takšnih posojil, kazalniki od 62 do 85, če

—

nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke (kazalniki od 37 do 54), ki zajema vsa posojila, predstavlja manj kot 10 % nacionalnega agregatnega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kot 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja; ali

—

je nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke, ki zajema vsa (zavarovana in nezavarovana) posojila, v odgovarjajoči kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere glede kazalnikov v spodnji tabeli (predhodni kazalniki novih poslov od 24 do 29 v tabeli 2 Dodatka 2 k Prilogi II) v decembru 2008 manjši od 100 milijonov EUR.

	Sektor	Vrsta instrumenta	Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere	Predhodni kazalnik novih poslov
Posojila v EUR	Nefinančnim družbam	Posojila do (*1) 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do enega leta	24
			Začetna določitev obrestne mere od enega do petih let	25
			Začetna določitev obrestne mere nad petimi leti	26
		Posojila nad 1 mio EUR	Spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do enega leta	27
			Začetna določitev obrestne mere od enega do petih let	28
			Začetna določitev obrestne mere nad petimi leti	29

Če se odstopanja odobrijo, se zgornji pragovi letno preverjajo.‘ “

(1)

, kjer je D največja slučajna napaka, zα/2dejavnik, izračunan iz normalne porazdelitve ali kakršne koli ustrezne porazdelitve v skladu s strukturo podatkov (npr. t-porazdelitev) ob predpostavljeni ravni zaupanja 1-α, vâr(

) varianca cenilke parametra θ in vâr(

)ocenjena varianca cenilke parametra θ.

(2) NCB lahko neposredno pretvorijo absolutno mero 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % v relativno mero v smislu sprejemljivega količnika največjega odstopanja pretvorbe za cenilko.‘

(*1) ‚Do‘ pomeni ‚do vključno‘.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

8.4.2009

Uradni list Evropske unije

L 94/100

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. aprila 2009

o spremembi Odločbe Sveta 79/542/EGS o transportu živali po zraku, tranzitu živali skozi nekatere tretje države in veterinarskih spričevalih živali za nekatero meso iz kopitarjev ter tranzit in skladiščenje nekaterega svežega mesa

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2273)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/317/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

op upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz izdelkov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8, točke 4 člena 8 in tretje alinee točke 5 člena 8 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (2) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Sveta 79/542/EGS z dne 21. decembra 1976 o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa (3) določa sanitarne pogoje za uvoz živih živali, razen konjev in uvoz svežega mesa teh živali, vključno s konjskim mesom, toda brez mesnih pripravkov, v Skupnost.

(2)

Člen 6 Odločbe 79/542/EGS ureja prevoz živih živali za uvoz v Skupnost. Prevoz takšnih živali po zraku pomeni tveganje za zdravje živali v Skupnosti zaradi možne prisotnosti v sredstvih zračnega prevoza insektov, ki prenašajo bolezni živali. Zato je treba določiti ukrepe za dezinfestacijo sredstev takšnega prevoza, da se prepreči naključen vnos v Skupnost potencialno okuženih insektov, ki prenašajo bolezni, skupaj z uvoženimi živali.

(3)

Odločba 79/542/EGS določa, da je dovoljen tranzit živali, namenjenih uvozu v Skupnost, samo skozi tiste tretje države, katere smejo izvažati živali istih vrst v Skupnost. Vendar pa je dovoljen tranzit živali skozi nekatere tretje države, ki ne smejo izvažati živali v Skupnost. Takšen tranzit je dovoljen samo, če so živali takoj po prihodu v namembni kraj v Skupnosti namenjene zakolu. Določen je bil postopek za izdelavo seznama navedenih tretjih držav ob upoštevanju več dejavnikov, zlasti stanja zdravja živali v tretji državi, jamstev za integriteto živali med tranzitom, kontrol na mejnih kontrolnih točkah in v namembnem kraju.

(4)

Pri sprejemanju odločitev glede prevoza živali iz tretjih držav ali prek tretjih držav v Skupnost je treba upoštevati tudi vidike dobrega počutja živali in sledljivosti. Zaradi trenutno veljavnih pravil pride do primerov, da je treba govedo za pitanje prevažati po daljših poteh, da bi se izognili tranzitu skozi nekatere tretje države, ki ne smejo izvažati živali v Skupnost. To negativno vpliva na dobro počutje živali. Zato je treba možnost tranzita skozi tretje države, ki ne smejo izvažati živali v Skupnost, razširiti tudi na govedo za pitanje.

(5)

Poleg tega je treba zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo živali v Skupnosti, kadar so v Skupnost pripeljane živali za pitanje skozi tretje države, ki ne smejo izvažati živali v Skupnost. Zato je treba določiti ustrezne ukrepe za uporabo pri tranzitu in pri prihodu v namembni kraj. Z navedenimi ukrepi je treba ohraniti zdravstveno stanje živali in integriteto pošiljke med prevozom ter omejiti nadaljnja gibanja živali z namembnih kmetijskih gospodarstev v Skupnosti.

(6)

Pristojni veterinarski organ namembne države članice mora jasno določiti namembna kmetijska gospodarstva. Pri določitvi takšnih kmetijskih gospodarstev mora pristojni veterinarski organ zlasti zagotoviti nadzor nad živalmi med celotnim obdobjem od datuma prihoda na kmetijsko gospodarstvo do datuma zakola.

(7)

Odločba 79/542/EGS, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2008/752/ES (4), se sklicuje na bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti v veterinarskih spričevalih živali za nekatero meso domačih in divjih kopitarjev in so navedene v Prilogi A k Direktivi Sveta 90/426/EGS (5). Ker pa se lahko samo konjska kuga in smrkavost prenašata z mesom, se morajo navedena spričevala posebno sklicevati samo na navedeni bolezni.

(8)	Zaradi jasnosti in doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba vzorec veterinarskega spričevala za „Tranzit/skladiščenje“ črtati iz Priloge II k Odločbi 79/542/EGS, Prilogo III k navedeni odločbi pa je treba nadomestiti.

(9)	Odločbo 79/542/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 79/542/EGS se spremeni:

v členu 6(1) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Kadar se živali prevažajo po zraku, se zaboji ali zabojniki, v katerih se te prevažajo, in njihova neposredna okolica, poškropijo z ustreznim insekticidom, tik preden se vrata zrakoplova zaprejo in ob vsakem poznejšem odprtju vrat pred prihodom v namembni kraj.“;

2.	priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati s 1. marcem 2009.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. aprila 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

(3) UL L 146, 14.6.1979, str. 15.

(4) UL L 261, 30.9.2008, str. 1.

(5) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

PRILOGA

Priloge I, II in III k Odločbi 79/542/ES se spremenijo:

V Delu I Priloge I se v razdelku „Posebni pogoji“ točka „I“ nadomesti z naslednjim:

„ ‚I‘

Kadar čez ozemlje poteka tranzit živali za neposreden zakol ali goveda za pitanje iz države članice, namenjenih v drugo državo članico v tovornjakih, zapečatenih s serijsko številko pečata. Številka pečata mora biti zapisana v zdravstvenem spričevalu, izdanem v skladu z vzorcem iz Priloge F k Direktivi Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (1), za govedo in prašiče, za ovce in koze pa v skladu z vzorcem I iz Priloge E k Direktivi Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (2). Poleg tega mora biti pečat ob prihodu na določeno vhodno mejno kontrolno točko vstopa v Skupnost nepoškodovan, številka pečata pa mora biti vpisana v sistem TRACES. Spričevalo morajo na izhodni točki iz Skupnosti pred tranzitom skozi eno ali več tretjih držav ožigosati pristojni veterinarski organi z naslednjim besedilom: ‚SAMO ZA TRANZIT MED RAZLIČNIMI DELI EVROPSKE UNIJE ČEZ NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO/ČRNO GORO/SRBIJO (*1) (*2) ”

Govedo za pitanje je treba neposredno pripeljati do namembnega kmetijskega gospodarstva, ki ga je določil pristojni namembni veterinarski organ. Navedenih živali se ne sme premakniti z navedenega kmetijskega gospodarstva razen za neposreden zakol.

(1) UL L 121, 29.7.1964, str. 1977 "

(2) UL L 46, 19.2.1991, str. 19."

(*1) Neustrezno državo črtaj."

(*2) Srbija ne vključuje Kosova, kakor je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.’ "

Del 2 Priloge II se spremeni:

(a)

„Vzorec veterinarskega spričevala EQU“ se nadomesti z naslednjim:

Besedilo slike

Besedilo slike

Del II : Izdaja spričevala

DRŽAVA

Vzorec EQW

II. Informacije o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

II.1. Javnozdravstveno potrdilo

Podpisani uradni veterinar izjavljam, da sem seznanjen z ustreznimi določbami uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 ter potrjujem, da je bilo zgoraj opisano meso divjih kopitarjev podroda Hippotigris (Zebra) proizvedeno v skladu z navedenimi zahtevami, in zlasti, da:

II.1.1. meso prihaja iz obratov, ki izvajajo program na podlagi načel HACCP v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004;

II.1.2. je bilo meso pridobljeno v skladu z oddelkom IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

II.1.3. meso izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinel v mesu in je bilo zlasti pregledano z digestivno metodo, rezultati pa so bili negativni;

II.1.4. je bilo s pregledom po zakolu, opravljenim v skladu z oddelkom I poglavja II ter oddelkom IV poglavij VIII in IX Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 ugotovljeno, da je meso primerno za prehrano ljudi;

II.1.5. (1) ali [so bili trupi ali kosi trupov označeni z oznako zdravstvene ustreznosti v skladu z oddelkom I poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;]

(1) ali [so bila pakiranja mesa označena z identifikacijsko oznako v skladu z oddelkom I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;]

II.1.6. meso izpolnjuje ustrezna merila iz Uredbe (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila;

II.1.7. so izpolnjena jamstva, ki veljajo za žive živali in živalske proizvode in so določena v načrtih o ostankih, predloženih v skladu z Direktivo 96/23/ES in zlasti členom 29 Direktive;

II.1.8. je bilo meso skladiščeno in prepeljano v skladu z ustreznimi zahtevami oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

II.2. Veterinarsko potrdilo

Spodaj podpisani uradni veterinar potrjujem, da [je] zgoraj opisano sveže meso:

II.2.1. pridobljeno na ozemlju z oznako: … (2)

II.2.2. pridobljeno iz domačih kopitarjev, ki:

(1) ali [so bili na ozemlju iz točke II.2.1 od rojstva ali vsaj zadnje tri mesece pred zakolom;]

(1) ali [so bili pripeljani dne … (datum) na ozemlje iz točke II.2.1 z ozemlja z oznako: … (2) ki je imelo na navedeni datum dovoljenje za izvoz tega svežega mesa v Evropsko skupnost;]

(1) ali [so bili pripeljani dne … (datum) na ozemlje iz točke II.2.1 iz države članice EU …;]

II.2.3. pridobljeno iz živali, ki so bile zaklane dne… ali med … in … (3) v klavnici, okrog katere na območju s polmerom 10 km ni bilo primera/izbruha konjske kuge ali smrkavosti v predhodnih 40 dneh ali, če se je pojavil primer takšnih bolezni, je bila priprava mesa za izvoz v Evropsko skupnost dovoljena šele potem, ko so bile zaklane vse prisotne živali, odstranjeno vse meso ter ko je bil obrat pod nadzorom uradnega veterinarja v celoti očiščen in razkužen;

II.2.4. pridobljeno in pripravljeno tako, da ni bilo v stiku z drugim mesom, ki ne izpolnjuje zgoraj zahtevanih pogojev.

II.3. Potrdilo o dobrem počutju živali

Spodaj podpisani uradni veterinar s tem potrjujem, da je zgoraj opisano sveže meso pridobljeno iz živali, s katerimi so v klavnici pred in med zakolom oziroma pokončanjem ravnali v skladu ustreznimi določbami zakonodaje Evropske skupnosti.

Besedilo slike

Opombe

To spričevalo se uporablja za sveže meso domačih kopitarjev (Equus caballus, Equus asinusin njunih križancev), razen mletega mesa.

Sveže meso pomeni vse dele živali, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki so primerni za prehrano ljudi.

Del I

Rubrika I.8: navedite oznako ozemlja, kakor je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS (kakor je bila nazadnje spremenjena).

Rubrika I.11: kraj porekla: ime in naslov odpremnega obrata.

Rubrika I.15: navesti je treba registrsko številko (železniških vagonov ali zabojnikov in tovornjakov), številko leta (letala) ali ime (ladje). Pošiljatelj mora v primeru raztovarjanja in ponovnega natovarjanja o vstopu v EU obvestiti mejno kontrolno točko.

Rubrika I.19: uporabite ustrezno oznako HS: 02.05 ali 02.06.

Rubrika I.20: navesti skupno bruto in skupno neto težo.

Rubrika I.23: pri zabojnikih ali boksih je treba navesti število zabojnika in številko žiga (kjer je primerno).

Rubrika I.28: vrsta blaga: “cel trup”, “stranski del trupa”, “četrtina trupa” ali “kosi”.

Rubrika I.28: vrsta obdelave: če je primerno, navedite “izkoščeno”; “s kostmi” in/ali “zorjeno”. Če je zamrznjeno, navedite datum zamrzovanja (mm/ll) kosov.

Del II

(1) Neustrezno črtati.

(2) Oznaka ozemlja, kakor je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS (kakor je bila nazadnje spremenjena).

(3) Datumi: uvoz tega mesa se ne dovoli, če je pridobljeno iz živali, zaklanih pred datumom dovoljenja za izvoz v Evropsko skupnost z ozemlja, navedenega v rubrikah I.7 in I.8, ali v obdobju, v katerem je Evropska skupnost sprejela omejevalne ukrepe za uvoz tega mesa s tega ozemlja.

Uradni veterinar

Ime (z velikimi tiskanimi črkami):

Kvalifikacija in naziv:

Datum:

Kraj:

Podpis:’

Žig

(b)

„Vzorec veterinarskega spričevala EQW“ se nadomesti z naslednjim:

Besedilo slike

Besedilo slike

Del II : Izdaja spričevala

DRŽAVA

Vzorec EQW

II. Informacije o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

II.1. Javnozdravstveno potrdilo

II.1.1. meso prihaja iz obratov, ki izvajajo program na podlagi načel HACCP v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004;

II.1.2. je bilo meso pridobljeno v skladu z oddelkom IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

II.1.5. (1) ali [so bili trupi ali kosi trupov označeni z oznako zdravstvene ustreznosti v skladu z oddelkom I poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;]

(1) ali [so bila pakiranja mesa označena z identifikacijsko oznako v skladu z oddelkom I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;]

II.1.6. meso izpolnjuje ustrezna merila iz Uredbe (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila;

II.1.7. so izpolnjena jamstva, ki veljajo za žive živali in živalske proizvode in so določena v načrtih o ostankih, predloženih v skladu z Direktivo 96/23/ES in zlasti členom 29 Direktive;

II.1.8. je bilo meso skladiščeno in prepeljano v skladu z ustreznimi zahtevami oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

II.2. Veterinarsko potrdilo

Spodaj podpisani uradni veterinar potrjujem, da [je] zgoraj opisano sveže meso:

II.2.1. pridobljeno iz divjih živali, zaklanih med… in … (2) na ozemlju z oznako … (3);

II.2.2. pridobljeno iz divjih živali, ki so bile v 12 urah po zakolu prepeljane na hlajenje [v zbirni center in neposredno zatem] (1)v odobren obrat za obdelavo divjadi, okrog katerega v zadnjih 40 dneh in v polmeru 10 km ni bilo primera/izbruha konjske kuge ali smrkavosti ali je v primeru takšnih bolezni priprava mesa za izvoz v Evropsko skupnost dovoljena le po odstranitvi vsega mesa in popolnem čiščenju in razkuževanju ustanove pod nadzorom uradnega veterinarja;

II.2.3. pridobljeno in pripravljeno tako, da ni bilo v stiku z drugim mesom, ki ne izpolnjuje zgoraj zahtevanih pogojev.

Besedilo slike

Opombe

To spričevalo se uporablja za sveže meso kopitarjev iz podroda Hippotigris ((Zebra), ulovljenih v divjini, razen klavničnih odpadkov in mletega mesa.

Sveže meso pomeni vse dele živali, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki so primerni za prehrano ljudi.

Neodrte trupe je treba takoj po uvozu poslati v namembno predelovalno ustanovo.

Del I

Rubrika I.8: navedite oznako ozemlja, kakor je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS (kakor je bila nazadnje spremenjena).

Rubrika I.11: kraj porekla: ime in naslov odpremnega obrata.

Rubrika I.19: uporabite ustrezno oznako HS: 02.08.90.

Rubrika I.20: navesti skupno bruto in skupno neto težo.

Rubrika I.23: pri zabojnikih ali boksih je treba navesti število zabojnika in številko žiga (kjer je primerno).

Rubrika I.28: vrsta blaga: navedite “cel trup”, “stranski del trupa”, “četrtina trupa ’” ali “kosi”.

Rubrika I.28: vrsta obdelave: po potrebi navedite “zrelo” ali “neodrto”. Če je zamrznjeno, se navede datum zamrzovanja (mm/ll) kosov.

Rubrika I.28: klavnica: katera koli klavnica ali obrat za obdelavo divjadi.

Del II

(1) Neustrezno črtati

(2) Datumi. Uvoz tega mesa se ne dovoli, če je pridobljeno iz živali, ubitih ali ulovljenih pred datumom dovoljenja za izvoz v Evropsko skupnost z ozemlja, navedenega v rubrikah I.7 in I.8, ali v obdobju, v katerem je Evropska skupnost sprejela omejevalne ukrepe za uvoz tega mesa s tega ozemlja.

(3) Oznaka ozemlja, kakor je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS (kakor je bila nazadnje spremenjena).

Uradni veterinar

Ime (z velikimi tiskanimi črkami):

Kvalifikacija in naziv:

Datum:

Kraj:

Podpis:’

Žig

(c)	Vzorec veterinarskega spričevala živali „TRANZIT/SKLADIŠČENJE“ se črta.

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

(tranzit in/ali skladiščenje)

Besedilo slike

Besedilo slike

Del II: Izdaja spričevala

DRŽAVA

Vzorec TRANZIT/SKLADIŠČENJE

II. INFORMACIJE O ZDRAVSTVENEM STANJU

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

II.1. Veterinarsko potrdilo

Spodaj podpisani uradni veterinar potrjujem, da [je] zgoraj opisano sveže meso:

II.1.1. prihaja iz države ali regije, ki ima dovoljenje za uvoz v ES, kakor je določeno v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS, med zakolom živali in

II.1.2. izpolnjuje ustrezne pogoje zdravstvenega varstva živali, kakor so določeni v veterinarskem potrdilu na vzorcu spričeval [BOV] [OVI] [POR] [EQU] [RUF] [RUW] [SUF] [SUW] [EQW](1) v delu 2 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS, in

II.1.3. pridobljeno iz živali, ki so bile zaklane in predelane dne … ali med … in … (2)

Opombe

To spričevalo se uporablja za tranzit in skladiščenje v skladu s členom 12(4) ali členom 13 Direktive 97/78/ES za:

sveže meso, vključno z mletim mesom:

(1) domačega goveda (vključno z vrstama Bubalus in Bison ter njunimi križanci) (vzorec “BOV”);

(2) domačih ovc (Ovis aries) ali koz (Capra hircus) (vzorecl “OVI”);

(3) domačih prašičev (Sus scrofa) (vzorec “POR”);

sveže meso, razen mletega mesa:

(4) domačih kopitarjev (Equus caballus, Equus asinus in njuni križanci) (vzorec “EQU”);

sveže meso, razen klavničnih odpadkov in mletega mesa:

(5) gojenih nedomačih živali iz reda Artiodactyla (razen goveda, vendar vključno z vrstama Bison in Bubalus ter njunimi križanci), Ovis aries, Capra hircus, Suidae in Tayassuidae) ter družin Rhinocerotidae in Elephantidae (vzorec “RUF”);

(6) divjih nedomačih živali iz reda Artiodactyla (razen goveda (vključno z vrstama Bison in Bubalus ter njunimi križanci)), Ovis aries, Capra hircus, Suidae in Tayassuidae) ter družin Rhinocerotidae in Elephantidae (vzorec “RUW”);

(7) gojenih nedomačih živali iz družin Suidae, Tayassuidae ali Tapiridae (vzorec “SUF”);

(8) divjih nedomačih živali iz družin Suidae, Tayassuidae ali Tapiridae (vzorec “SUW”);

(9) divjih kopitarjev iz podroda Hippotigris (Zebra) (vzorec “EQW”).

Sveže meso pomeni vse dele živali, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki so primerni za prehrano ljudi.

Del I

Rubrika I.8: navedite oznako ozemlja, kakor je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS (kakor je bila nazadnje spremenjena).

Rubrika I.11: kraj porekla: ime in naslov odpremnega obrata.

Rubrika I.12: vključen je naslov (in številka dovoljenja, če je znana) skladišča v prosti coni, prostega skladišča, carinskega skladišča ali ladjarja.

Rubrika I.19: uporabite ustrezno oznako HS: 02.01, 02.02, 02.03, 02.04, 02.05, 02.06, 02.08.90, 02.09, ali 15.02.

Rubrika I.20: navesti skupno bruto in skupno neto težo.

Rubrika I.23: pri zabojnikih ali boksih je treba navesti število zabojnika in številko žiga (kjer je primerno).

Rubrika I.28: vrsta blaga: navedite “cel trup”, “stranski del trupa”, “četrtina trupa”, “kosi”, ali “mleto meso”.

Rubrika I.28: vrsta obdelave: če je zamrznjeno, navedite datum zamrzovanja (mm/ll) kosov.

Besedilo slike

(1) UL L 121, 29.7.1964, str. 1977

(2) UL L 46, 19.2.1991, str. 19.

(*1) Neustrezno državo črtaj.

(*2) Srbija ne vključuje Kosova, kakor je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.’ “

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.094.slv
Uradni list Evropske unije		L 94

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 52 8. april 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 282/2009 z dne 6. aprila 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1212/2005 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 283/2009 z dne 6. aprila 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije	5
	*	Uredba Sveta (ES) št. 284/2009 z dne 7. aprila 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja	10
		Uredba Komisije (ES) št. 285/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 286/2009 z dne 7. aprila 2009 o vpisu nekaterih imen v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Melva de Andalucía (ZGO), Caballa de Andalucía (ZGO), Ovos Moles de Aveiro (ZGO), Castagna di Vallerano (ZOP))	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 287/2009 z dne 7. aprila 2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah	38
	*	Uredba Komisije (ES) št. 289/2009 z dne 7. aprila 2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	48
	*	Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 290/2009 z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7)	75
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2009/27/ES z dne 7. aprila 2009 o spremembi nekaterih prilog k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi določbami glede upravljanja s tveganji ( 1 )	97

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	88,9
	MA	50,7
	SN	208,5
	TN	129,8
	TR	105,8
	ZZ	116,7
0707 00 05	JO	155,5
	MA	51,1
	TR	136,5
	ZZ	114,4
0709 90 70	MA	64,2
	TR	88,8
	ZZ	76,5
0709 90 80	EG	60,4
0709 90 80	ZZ	60,4
0805 10 20	CN	39,7
	EG	43,8
	IL	63,4
	MA	46,5
	TN	48,1
	TR	76,6
	ZZ	53,0
0805 50 10	TR	55,9
0805 50 10	ZZ	55,9
0808 10 80	AR	82,2
	BR	80,0
	CA	110,7
	CL	89,3
	CN	75,2
	MK	24,7
	NZ	113,4
	US	122,1
	UY	71,7
	ZA	78,7
	ZZ	84,8
0808 20 50	AR	78,9
	CL	102,0
	CN	59,2
	UY	52,8
	ZA	95,9
	ZZ	77,8

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2009/317/ES
*	Odločba Komisije z dne 6. aprila 2009 o spremembi Odločbe Sveta 79/542/EGS o transportu živali po zraku, tranzitu živali skozi nekatere tretje države in veterinarskih spričevalih živali za nekatero meso iz kopitarjev ter tranzit in skladiščenje nekaterega svežega mesa (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2273) ( 1 )	100

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 271/2009 z dne 2. aprila 2009 o izdaji dovoljenja za pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze in endo-1,4-beta-glukanaze kot krmnega dodatka za odstavljene pujske, pitovne piščance, kokoši nesnice, pitovne purane in pitovne race (imetnik dovoljenja BASF SE) ( UL L 91, 3.4.2009 )	112