31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 260/2009

z dne 26. februarja 2009

o skupnih pravilih za uvoz

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, in instrumentov v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi, sprejetih v skladu s členom 308 Pogodbe, predvsem kolikor določajo odstopanje od splošnega načela, da lahko količinske omejitve ali ukrepe z enakim učinkom nadomestijo samo ukrepi, ki jih določajo navedeni instrumenti,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 518/94 (1) je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3)	Skupnost je sklenila Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju STO). Priloga 1A k temu sporazumu vsebuje med drugim Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) in Sporazum o zaščitnih ukrepih.

(4)	Sporazum o zaščitnih ukrepih pojasnjuje in utrjuje discipline GATT 1994, predvsem tiste iz člena XIX. Sporazum zahteva odpravo zaščitnih ukrepov, ki niso v skladu s temi pravili, kakršni so prostovoljne omejitve izvoza, tržne ureditve ter vsi drugi podobni uvozni in izvozni ukrepi.

(5)	Sporazum o zaščitnih ukrepih obravnava tudi izdelke iz premoga in jekla; Skupna pravila za uvoz, predvsem, kar zadeva zaščitne ukrepe, zato veljajo tudi za te izdelke, brez omejevanja morebitnih ukrepov v zvezi z izvajanjem kakega sporazuma, ki zadeva samo izdelke iz premoga in jekla.

(6)

Tekstilni izdelki, ki jih obravnava Uredba Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (3), so deležni posebne obravnave na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni. Zato bi morali biti izključeni iz okvira te uredbe.

(7)	Države članice bi morale obvestiti Komisijo o vsaki nevarnosti zaradi uvoznih trendov, ki bi lahko zahtevala nadzor Skupnosti ali uporabo zaščitnih ukrepov.

(8)	V takih primerih bi morala Komisija pregledati pogoje in okoliščine, v katerih se uvaža, uvozne trende, različne vidike gospodarskih in trgovinskih situacij in, kjer je to primerno, ukrepe, ki jih je treba uporabiti.

(9)

V primerih, pri katerih se izvaja predhodni nadzor Skupnosti, bi bilo treba za sprostitev izdelkov v prosti promet zahtevati predložitev listine o nadzoru, ki izpolnjuje enotna merila. Organi držav članic bi morali izdati ta dokument v določenem roku na zahtevo uvoznika, vendar pa uvoznik s tem ne bi pridobil nikakršne pravice do uvoza. Ta nadzorni dokument bi torej moral biti veljaven samo, dokler uvozna pravila ostanejo nespremenjena.

(10)	Države članice in Komisija bi si morale čim bolj izmenjevati informacije, ki izhajajo iz nadzora Skupnosti.

(11)	V pristojnosti Komisije in Sveta je, da sprejmeta zaščitne ukrepe, ki jih zahtevajo interesi Skupnosti. Ti interesi bi se morali obravnavati kot celota in bi morali obsegati predvsem interese proizvajalcev, uporabnikov in potrošnikov.

(12)

Zaščitni ukrepi proti članici STO so lahko upoštevani samo, če se izdelek uvaža v Skupnost v tako zelo povečanih količinah in pod takimi pogoji in v takih okoliščinah, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Skupnosti, ki delajo enake ali neposredno konkurenčne izdelke, razen če mednarodne obveze dovoljujejo odstopanje od tega pravila.

(13)	Treba bi bilo opredeliti izraze „resna škoda“, „grožnja resne škode“ in „proizvajalci Skupnosti“ ter opredeliti natančna merila za določanje škode.

(14)	Pred uvedbo vsakršnih zaščitnih ukrepov bi morala biti izvedena preiskava, vendar pa lahko Komisija v nujnih primerih uvede začasne ukrepe.

(15)	Obstajati bi morale podrobne določbe o začetku preiskav, preverjanj in pregledov, dostopa držav izvoznic in udeleženih strank do zbranih informacij, zaslišanj vpletenih strank in dajanja priložnosti tem strankam, da predstavijo svoja stališča.

(16)	Določbe o preiskavah v tej uredbi ne posegajo v pravila Skupnosti ali nacionalna pravila, ki se nanašajo na poslovno skrivnost.

(17)	Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in ugotavljanje, ali so ukrepi primerni ali ne, kar naj omogoča, da se tako ugotavljanje opravi hitro in se tako poveča pravna varnost vpletenih gospodarskih subjektov.

(18)	V primerih, pri katerih so zaščitni ukrepi v obliki kvot, raven kvote ne bi smela biti določena niže, kakor znaša povprečna raven uvoza v reprezentativnem obdobju vsaj treh let.

(19)

V primerih, pri katerih se kvota deli med države dobaviteljice, se vsaka kvota lahko določi s sporazumom z državami samimi ali pa tako, da se kot osnova vzame raven uvoza v reprezentativnem obdobju. Kljub temu pa bi morala biti mogoča odstopanja od teh pravil, kjer gre za resno škodo in nesorazmerno povečanje uvoza, pod pogojem, da se izvedejo ustrezna posvetovanja v okviru Odbora za zaščitne ukrepe pri STO.

(20)	Določeno bi moralo biti maksimalno trajanje zaščitnih ukrepov in določene tudi posebne določbe glede podaljševanja, postopne liberalizacije in ponovnega pregleda takih ukrepov.

(21)	Treba je določiti okoliščine, v katerih bi morali biti izdelki, ki prihajajo iz države v razvoju, ki je članica STO, izvzeti iz zaščitnih ukrepov.

(22)

Nadzor ali zaščitni ukrepi, ki so omejeni na eno ali več regij v Skupnosti, se lahko izkažejo za primernejše od ukrepov, ki veljajo za celo Skupnost. Vendar pa bi bilo treba take ukrepe dovoljevati samo izjemoma in v primerih, pri katerih ni druge možnosti. Treba je zagotoviti, da so taki ukrepi začasni in povzročajo kar najmanj motenj delovanju notranjega trga.

(23)	Zaradi enotnosti uvoznih pravil bi bilo treba formalnosti, ki naj jih izvajajo uvozniki, poenostaviti in poenotiti ne glede na to, kje se blago carini. Zato je zaželeno zagotoviti, da se vse formalnosti izvajajo ob uporabi obrazcev, ki ustrezajo primerkom, priloženim k uredbi.

(24)	Listine o nadzoru, ki se izdajajo v zvezi z nadzorom Skupnosti, bi morale veljati po vsej Skupnosti ne glede na to, katera država članica jih je izdala –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošna načela

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, razen za:

(a)	tekstilne izdelke, ki so predmet posebnih uvoznih pravil iz Uredbe (ES) št. 517/94;

(b)	izdelke, ki izvirajo v določenih tretjih državah, navedenih v Uredbi Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (4).

2.   Izdelki iz odstavka 1 se v Skupnost uvažajo prosto in brez poseganja v zaščitne ukrepe, ki so lahko sprejeti v skladu s poglavjem V, zato niso predmet količinskih omejitev.

POGLAVJE II

Postopek obveščanja in posvetovanja v Skupnosti

Člen 2

Države članice obvestijo Komisijo, če se pojavijo uvozni trendi, ki zahtevajo nadzorne ali zaščitne ukrepe. Ta informacija vsebuje dosegljive dokaze, določene na podlagi meril iz člena 10. Komisija takoj predloži to informacijo vsem državam članicam.

Člen 3

1.   Posvetovanja se lahko organizirajo bodisi na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije.

2.   Pričnejo se v osmih delovnih dnevih po tem, ko Komisija prejme informacijo, določeno v členu 2, vsekakor pa preden Skupnost uvede kakršne koli nadzorne ali zaščitne ukrepe.

Člen 4

1.   Posvetovanja potekajo v okviru Svetovalnega odbora (v nadaljnjem besedilu „odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in predstavnik Komisije kot predsednik.

2.   Odbor se sestane, ko ga skliče predsednik. Predsednik priskrbi državam članicam vse potrebne informacije v najkrajšem možnem času.

3.   Posvetovanja se nanašajo predvsem na:

(a)	okoliščine in pogoje uvoza, uvozne trende in različne vidike gospodarske in trgovinske situacije glede na zadevni izdelek;

(b)	morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

4.   Posvetovanja je po potrebi mogoče izvesti v pisni obliki. Komisija v tem primeru obvesti države članice, ki lahko izrazijo svoje mnenje ali zahtevajo ustno posvetovanje v petih do osmih delovnih dneh, o čemer odloča Komisija.

POGLAVJE III

Preiskovalni postopek Skupnosti

Člen 5

1.   Brez poseganja v člen 8 se preiskovalni postopek Skupnosti opravi pred uporabo vsakega zaščitnega ukrepa.

2.   Na podlagi dejavnikov iz člena 10 se s preiskavo ugotavlja, ali uvoz zadevnih izdelkov povzroča oziroma grozi, da bo povzročil resno škodo zadevnim proizvajalcem Skupnosti.

3.   Uporabijo se naslednje opredelitve:

(a)	„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcev Skupnosti;

(b)	„grožnja resne škode“ pomeni resno škodo, ki je neizogibna;

(c)	„proizvajalci Skupnosti“ pomenijo celoto vseh proizvajalcev enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki delujejo na ozemlju Skupnosti, ali tistih, katerih skupna proizvodnja enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja najpomembnejši del skupne proizvodnje teh izdelkov v Skupnosti.

Člen 6

1.   Kadar je Komisiji po posvetovanjih iz členov 3 in 4 jasno, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo preiskavo, Komisija sproži preiskavo v roku enega meseca od prejema informacije države članice in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Ta objava:

(a)	vsebuje povzetek prejetih informacij in zahteva, naj se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b)	določi rok, v katerem lahko udeležene stranke pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, če naj se ta stališča in informacije upoštevajo pri preiskavi;

(c)	določi rok, v katerem lahko udeležene stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu z odstavkom 4.

Komisija začne preiskavo, pri čemer deluje v sodelovanju z državami članicami.

2.   Komisija si prizadeva priti do vseh informacij, ki jih ima za potrebne in če je to po njenem mnenju primerno, po posvetovanju z odborom poskuša preveriti te informacije pri uvoznikih, trgovcih, posrednikih, proizvajalcih, trgovinskih združenjih in organizacijah.

Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga osebje države članice, na katere ozemlju se to preverjanje izvaja, če država članica tako želi.

3.   Države članice Komisiji na njeno zahtevo in v skladu s postopki, ki jih Komisija določi, zagotovijo informacije, s katerimi razpolagajo, o razvoju dogodkov na trgu preiskovanega izdelka.

4.   Udeležene stranke, ki so se javile v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, in predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, ki so bile dostavljene Komisiji v zvezi s preiskavo, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Skupnosti ali njenih držav članic, če so te informacije pomembne za predstavitev njihovega primera in če niso zaupne v smislu člena 9 in če jih Komisija uporablja v preiskavi.

Udeležene stranke, ki so se javile, lahko sporočijo svoja stališča o zadevnih informacijah Komisiji. Ta stališča se lahko upoštevajo, če so podkrepljena z zadostnimi dokazi.

5.   Komisija lahko udeležene stranke zasliši. Te stranke so lahko zaslišane, če so vložile pisno zahtevo v roku, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer dokažejo, da bo izid preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih morajo biti zaslišane ustno.

6.   Če se informacije ne dostavijo v rokih, ki jih določa ta uredba ali pa Komisija v skladu s to uredbo ali pa je preiskava bistveno ovirana, je mogoče priti do ugotovitev tudi samo na podlagi dostopnih informacij. Če Komisija ugotovi, da je kaka udeležena stranka ali tretja stranka dostavila napačne ali zavajajoče informacije, te informacije zanemari in uporabi razpoložljive informacije.

7.   Če po posvetovanjih, navedenih v členih 3 in 4, Komisija oceni, da ni dovolj dokazov, ki bi upravičili preiskavo, obvesti o svoji odločitvi države članice v roku enega meseca po prejemu informacij od držav članic.

Člen 7

1.   Ob koncu preiskave Komisija predloži odboru poročilo o rezultatih.

2.   Če Komisija v devetih mesecih po začetku preiskave oceni, da nadzorni ali zaščitni ukrepi Skupnosti niso potrebni, se preiskava zaključi v roku enega meseca po predhodnem posvetovanju z odborom.

Odločitev o zaključku preiskave z navedbo glavnih sklepov preiskave in povzetkom razlogov zanjo se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Če Komisija oceni, da so nadzorni in zaščitni ukrepi Skupnosti potrebni, sprejme potrebne odločitve v skladu s poglavjema IV in V najpozneje devet mesecev po začetku preiskave. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za največ dva meseca; potem Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije z navedbo trajanja podaljšanja in s povzetkom razlogov zanj.

Člen 8

1.   Določbe tega poglavja v nobenem trenutku ne izključujejo izvajanja nadzornih ukrepov v skladu s členi 11 do 15 ali začasnih zaščitnih ukrepov v skladu s členi 16, 17 in 18.

Začasni zaščitni ukrepi se uporabljajo:

(a)	v kritičnih okoliščinah, kjer bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, zaradi česar je potrebno takojšnje ukrepanje, in

(b)	če predhodna ugotovitev daje jasne dokaze, da je povečani uvoz povzročil resno škodo ali pa grozi, da jo bo povzročil.

Trajanje teh ukrepov ne presega 200 dni.

2.   Začasni zaščitni ukrepi imajo obliko povečanja obstoječe ravni carine, ne glede, ali znaša ta nič ali več, če je verjetno, da bo to preprečilo ali popravilo resno škodo.

3.   Komisija takoj izvede vse še potrebne preiskovalne ukrepe.

4.   Če bi bili začasni zaščitni ukrepi odpravljeni, ker ni resne škode ali grožnje resne škode, se carine, zbrane na podlagi začasnih ukrepov, avtomatično vrnejo v najkrajšem možnem času. Uporabi se postopek, določen v členu 235 in naslednjih členih Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (5).

Člen 9

1.   Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo za namene, zaradi katerih so bile zahtevane.

2.   Niti Svet, niti Komisija, niti države članice, niti uradne osebe vseh naštetih ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, prejete v skladu s to uredbo, ali informacije, prejete na zaupni osnovi, če tega predložitelj te informacije izrecno ne dovoli.

3.   Vsaka zahteva za zaupnost navaja razloge, zaradi katerih so informacije zaupne.

Vendar, če se izkaže, da zahteva za zaupnost ni upravičena, in če predložitelj informacije ne želi niti objaviti niti dovoliti njenega razkritja v splošnem niti kot povzetek, se zadevne informacije lahko zanemarijo.

4.   Informacije se v vsakem primeru štejejo kot zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo predložitelju ali viru takih informacij.

5.   Odstavki 1 do 4 ne izključujejo sklicevanja organov Skupnosti na splošne informacije in predvsem na razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih pravnih in fizičnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.

Člen 10

1.   Raziskava uvoznih trendov, pogojev, v katerih se ta uvoz izvaja, in iz tega uvoza izhajajoče resne škode ali grožnje resne škode za proizvajalce Skupnosti obravnava predvsem naslednje dejavnike:

(a)	količino uvoza, predvsem kjer je prišlo do bistvenega povečanja, bodisi v absolutnem smislu bodisi relativno glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Skupnosti;

(b)	ceno uvoza, predvsem, kjer je prišlo do znatno nelojalnega nižanja cen v primerjavi s ceno enakega izdelka v Skupnosti;

(c)

posledični učinek na proizvajalce v Skupnosti, kakor je razviden iz trendov nekaterih ekonomskih dejavnikov, kakršni so: — proizvodnja, — izkoriščenost zmogljivosti, — zaloge, — prodaja, — tržni delež, — cene (t. j. znižanje cen ali preprečitev zvišanja cen, do katerega bi sicer v normalnem primeru prišlo), — dobički, — donos vloženega kapitala, — denarni tok, — zaposlenost;

(d)	druge dejavnike poleg uvoznih trendov, ki povzročajo ali so morda povzročili škodo zadevnim proizvajalcem Skupnosti.

2.   Če se domneva nevarnost resne škode, Komisija tudi razišče, ali je jasno predvidljivo, da se bo neka situacija verjetno razvila v dejansko škodo.

V tej zvezi se lahko upoštevajo dejavniki, kakršni so:

(a)	stopnja rasti izvoza v Skupnost;

(b)	izvozna zmogljivost v državi porekla ali izvoza, kakršna je ali pa verjetno bo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost, da se bo ta zmogljivost uporabila za izvažanje v Skupnost.

POGLAVJE IV

Nadzor

Člen 11

1.   Če uvozni trend izdelka s poreklom iz tretje države, obravnavan v tej uredbi, grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem Skupnosti, in če interesi Skupnosti tako zahtevajo, je lahko, če je to primerno, uvoz tega izdelka predmet:

(a)	naknadnega nadzora Skupnosti, ki se izvaja v skladu z določbami iz odločitve iz odstavka 2;

(b)	predhodnega nadzora Skupnosti, ki se izvaja v skladu s členom 12.

2.   Sklep o uvedbi nadzora sprejme Komisija v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 16 (6) in členu 16(7).

3.   Trajanje veljavnosti nadzornih ukrepov je omejeno. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju po njihovi uvedbi.

Člen 12

1.   Izdelki, ki so predmet predhodnega nadzora Skupnosti, se lahko sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru. Tako listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko pristojni nacionalni organ prejme zahtevek katerega koli uvoznika Skupnosti, ne glede na to, kje v Skupnosti ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da so pristojni nacionalni organi prejeli ta zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po njeni oddaji, razen če se dokaže drugače.

2.   Listina o nadzoru se izpolni na obrazcu, ki ustreza vzorcu v Prilogi I.

Razen kjer odločitev o uvedbi nadzora določa drugače, mora uvoznikov zahtevek za listino o nadzoru vsebovati le naslednje:

(a)	polno ime in naslov vlagatelja (vključno s številkami telefona in faksa in številko, ki identificira vlagatelja pri pristojnem nacionalnem organu) in vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec za DDV,

(b)	kjer je ustrezno polno ime in naslov deklaranta ali zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in številko faksa),

(c)	opis blaga z naslednjimi podatki: — trgovsko ime, — oznako kombinirane nomenklature, — kraj porekla in kraj odpreme;

(d)	deklarirano količino v kg in, kjer je ustrezno, drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)	vrednost blaga CIF na meji Skupnosti v evrih;

(f)	naslednjo izjavo, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Skupnosti.“

3.   Listina o nadzoru velja po vsej Skupnosti, ne glede na to, katera država članica jo izda.

4.   Ugotovitev, da cena na enoto, pri kateri se izvaja transakcija, presega tisto, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 % ali da skupna količina izdelkov, predloženih za uvoz, presega količino, navedeno na listini o nadzoru, za manj kakor 5 %, ne prepreči sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet. Komisija lahko po tem, ko sliši mnenja, izražena v odboru, in upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti zadevnih transakcij, določi drugačen odstotek, ki pa navadno ne bi smel presegati 10 %.

5.   Listine o nadzoru se lahko uporabljajo samo tako dolgo, dokler veljajo dogovori o liberalizaciji uvoza, ki se nanašajo na zadevno transakcijo. Te listine o nadzoru se v nobenem primeru ne smejo uporabljati po poteku obdobja, ki je bilo določeno istočasno in po istem postopku kakor sama uveljavitev nadzora in ki upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti transakcij.

6.   Če tako zahteva odločitev, sprejeta v skladu s členom 11, je treba dokazati poreklo izdelkov, ki so pod nadzorom Skupnosti, s potrdilom o poreklu. Ta odstavek ne vpliva na druge določbe, povezane s predložitvijo kakega takega potrdila.

7.   Kadar je izdelek, ki je pod predhodnim nadzorom Skupnosti, predmet regionalnih zaščitnih ukrepov v državi članici, se lahko navedena uvozna listina nadomesti z listino o nadzoru, ki jo izda ta država članica.

8.   Obrazci listin o nadzoru in delne listine o nadzoru se izdajo v dvojniku, pri čemer se en izvod označen kot „Izvod za imetnika“, ki nosi številko 1 izda vlagatelju, drugi izvod, ki je označen kot „Izvod za pristojni organ“, ki nosi številko 2, pa se zadrži organ izdaje. Za upravne namene lahko pristojni organ pripne dodatne izvode k obrazcu 2.

9.   Obrazci se natisnejo na bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta med 55 in 65 gramov na kvadratni meter. Merijo 210 × 297 mm; razmak med vrsticami pa je 4,24 mm (šestino palca); oblikovanju obrazca je potrebno natančno slediti. Obe strani obrazca morata imeti ozadje s tiskanim vzorcem „guilloche“ v rumeni barvi, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

10.   Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Obrazce lahko natisnejo tiskarji, ki jih imenuje država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazec razvidno imenovanje. Vsak obrazec mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, na podlagi katere se ga lahko identificira.

Člen 13

Če uvoz izdelka ni postal predmet predhodnega nadzora Skupnosti v osmih delovnih dnevih po zaključku posvetovanj iz členov 3 in 4, lahko Komisija v skladu s členom 18 uvede nadzor, omejen na uvoz v eno ali več regij Skupnosti.

Člen 14

1.   Izdelki pod regionalnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet v zadevni regiji samo po predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek katerega koli uvoznika Skupnosti, ne glede na to, kje v Skupnosti ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po oddaji, razen če ni drugače dokazano. Listine o nadzoru se lahko uporablja samo dokler ostanejo dogovori o uvozu liberalizirani glede zadevnih poslov.

2.   Uporablja se člen 2(2).

Člen 15

1.   Države članice v primeru nadzora na ravni Skupnosti ali regionalnega nadzora v prvih 10 dneh vsakega meseca sporočijo Komisiji:

(a)	pri predhodnem nadzoru podrobnosti glede vsot denarja (računano na osnovi cen CIF) in količin blaga, za katere so bile v preteklem obdobju izdane ali odobrene listine o nadzoru;

(b)	v vsakem primeru podrobnosti o uvozu iz obdobja pred obdobjem, o katerem govori točka (a).

Informacije, ki jih dostavijo države članice, so razčlenjene po izdelkih in po državah.

Istočasno in po istem postopku kot nadzorni režim se lahko določijo tudi drugačne določbe.

2.   Če narava izdelkov ali posebne okoliščine tako zahtevajo, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni časovne razporede za predložitev teh informacij.

3.   Komisija o tem ustrezno obvesti države članice.

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi

Člen 16

1.   Če se izdelek uvaža v Skupnost v tako izrazito povečanih količinah in/ali na tak način in pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Skupnosti, lahko Komisija, da bi zaščitila interese Skupnosti, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	omeji čas veljavnosti listin o nadzoru v smislu člena 12, ki jih je treba izdati po začetku veljavnosti tega ukrepa;

(b)	spremeni uvozna pravila za zadevni izdelek, tako da je njegova sprostitev v prosti promet pogojena s predložitvijo uvoznega dovoljenja, katerega odobritev urejajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija.

Ukrepi iz točk (a) in (b) začnejo veljati takoj.

2.   Kar zadeva članice STO, se ukrepi iz odstavka 1 izvajajo samo, če sta izpolnjena oba pogoja iz prvega pododstavka.

3.   Če se določa kvota, se upoštevajo predvsem:

(a)	želja po kar največjem možnem ohranjanju tradicionalnih trgovinskih tokov;

(b)	obseg blaga, izvoženega v okviru pogodb, ki so bile sklenjene pod normalnimi pogoji pred začetkom veljavnosti zaščitnih ukrepov v smislu tega poglavja, če je zadevna država članica obvestila Komisijo o teh pogodbah;

(c)	potreba izogniti se ogrožanju doseganja cilja, zadanega pri določitvi kvote.

Nobena kvota ni določena manjša, kakor je povprečna raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih, za katera so dostopni statistični podatki, razen če je potrebna drugačna raven za preprečitev ali popravilo resne škode.

4.   V primerih, pri katerih se kvota razdeli med države dobaviteljice, se je mogoče dogovoriti o delitvi s tistimi izmed njih, ki imajo močan interes za dobavo zadevnega proizvoda za uvoz v Skupnost.

Če dogovor ni mogoč, se kvota razdeli med države dobaviteljice sorazmerno njihovemu deležu uvoza tega proizvoda v Skupnost v teku prejšnjega reprezentativnega obdobja, pri čemer se ustrezno upoštevajo vsi specifični dejavniki, ki so morda vplivali ali pa še vedno vplivajo na trgovanje z izdelkom.

Pod pogojem izpolnitve njene obveze zagotoviti, da se posvetovanja izvajajo pod pokroviteljstvom Odbora za zaščitne ukrepe pri STO, se lahko Skupnost kljub temu odreče tej metodi delitve ob resni škodi, če uvoz, ki izvira iz ene ali več držav dobaviteljic narašča s čezmernim odstotkom glede na skupno povečevanje uvoza zadevnega izdelka v prejšnjem reprezentativnem obdobju.

5.   Ukrepi iz tega člena veljajo za vsak izdelek, ki se sprosti v prosti promet po njihovem začetku veljavnosti. V skladu s členom 18 jih je mogoče omejiti na eno ali več regij Skupnosti.

Vendar pa ti ukrepi ne preprečijo sprostitve v prosti promet za izdelke, ki so že na poti v Skupnost pod pogojem, da končnega cilja teh izdelkov ni mogoče spremeniti in da te izdelke, ki se lahko v skladu s členi 11 in 12 sprostijo v prosti promet samo po predložitvi listine o nadzoru, dejansko spremlja taka listina.

6.   Kjer je država članica zahtevala posredovanje Komisije, ta sprejme odločitev v roku največ petih delovnih dni po prejemu takega zahtevka.

Vsaka odločitev, ki jo sprejme Komisija v skladu s tem členom, se sporoči Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko v roku enega meseca po dnevu tega sporočila preloži odločitev Svetu.

7.   Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet, ki se pri tem odloča na podlagi kvalificirane večine, potrdi, spremeni ali zavrne to odločitev.

Če v roku treh mesecev po predložitvi zadeve Svetu ta ne sprejme nobene odločitve, velja, da je odločitev Komisije zavrnjena.

Člen 17

Kjer interesi Skupnosti tako zahtevajo, lahko Svet, na podlagi kvalificirane večine, na predlog Komisije, ki je sestavljen v skladu s pogoji iz poglavja III, sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči uvoz izdelka v Skupnost v tako zelo povečanih količinah in/ali v takih pogojih, da bi ta uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Skupnosti.

Uporablja se člen 16(2) do (5).

Člen 18

Kjer se izkaže, predvsem na podlagi dejavnikov iz člena 10, da so pogoji, določeni za sprejetje ukrepov v skladu s členoma 11 in 16, izpolnjeni v eni ali več regijah Skupnosti, lahko Komisija po tem, ko je pregledala alternativne rešitve, izjemoma odobri izvajanje nadzornih ali zaščitnih ukrepov, ki so omejeni na zadevne regije, če meni, da so ukrepi, ki se izvajajo na taki ravni, bolj primerni kakor ukrepi, ki bi se izvajali po vsej Skupnosti.

Ti ukrepi morajo biti začasni in morajo čim manj motiti delovanje notranjega trga.

Ukrepi se sprejmejo v skladu z določbami iz členov 11 in 16.

Člen 19

Noben zaščitni ukrep se ne sme uporabiti za izdelek s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če delež te države pri uvozu izdelka v Skupnost ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Skupnost.

Člen 20

1.   Trajanje zaščitnih ukrepov mora biti omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Skupnosti. To obdobje ne sme presegati štirih let, pri čemer ta čas obsega tudi vse morebitne začasne ukrepe.

2.   To začetno obdobje se lahko podaljša, razen ob ukrepih iz tretjega pododstavka člena 16(4), pod pogojem, da se ugotovi, da:

(a)	je zaščitni ukrep še naprej nujen, da se prepreči ali popravi resna škoda;

(b)	obstajajo dokazi, da se proizvajalci Skupnosti prilagajajo.

3.   Podaljšanje se sprejme v skladu s pogoji iz poglavja III in z uporabo enakih postopkov, kot so predvideni za začetne ukrepe. Tako podaljšani ukrep ni bolj omejevalen, kakor je bil na koncu začetnega obdobja.

4.   Če trajanje ukrepa presega eno leto, se mora ukrep postopno liberalizirati v rednih intervalih v obdobju izvajanja, vključno z obdobjem podaljšanja.

5.   Skupno obdobje izvajanja zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem kakršnega koli začasnega ukrepa, začetnega obdobja izvajanja in kakršne koli njegove odložitve, ne sme presegati osem let.

Člen 21

1.   V času, ko se izvaja kakršen koli nadzorni ali zaščitni ukrep v skladu s poglavjema IV in V, v odboru potekajo posvetovanja, bodisi na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije. Če trajanje zaščitnega ukrepa presega tri leta, Komisija zahteva taka posvetovanja najpozneje na sredini obdobja izvajanja tega ukrepa. Namen takih posvetovanj je:

(a)	pregledati učinke ukrepa;

(b)	določiti, ali in kako je primerno pospešiti liberalizacijo;

(c)	ugotoviti, ali je izvajanje ukrepa še potrebno.

2.   Kadar na podlagi posvetovanj iz odstavka 1 Komisija meni, da je treba kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep iz členov 11, 13, 16, 17 in 18 preklicati ali spremeniti, ravna na naslednji način:

(a)	če ukrep uvede Svet, mu Komisija predlaga, da ga prekliče ali spremeni. Svet odloča na podlagi kvalificirane večine;

(b)	v vseh drugih primerih Komisija spremeni ali prekliče zaščitni ali nadzorni ukrep Skupnosti.

Če se odločitev nanaša na regionalne nadzorne ukrepe, velja od šestega dneva po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22

1.   Kadar je za uvoz izdelka že veljal zaščitni ukrep, za ta izdelek ne veljajo več nadaljnji tovrstni ukrepi, dokler ne poteče obdobje, ki je enako trajanju prejšnjega ukrepa. Tako obdobje ni krajše od dveh let.

2.   Ne glede na odstavek 1 je mogoče za izdelek ponovno uvesti zaščitni ukrep za 180 dni ali manj, če:

(a)	je poteklo vsaj eno leto od datuma uvedbe zaščitnega ukrepa za uvoz tega izdelka in

(b)	tak zaščitni ukrep ni bil uveden za isti izdelek več kakor dvakrat v petletnem obdobju neposredno pred datumom uvedbe ukrepa.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 23

Kadar interesi Skupnosti tako zahtevajo, lahko Svet, ki odloča na podlagi kvalificirane večine, na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe, da omogoči izvajanje in izpolnjevanje pravic in obveznosti Skupnosti ali vseh njenih držav članic, posebno tistih, ki se nanašajo na trgovanje z bazičnimi proizvodi, na mednarodni ravni.

Člen 24

1.   Ta uredba ne preprečuje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, vsebovanih v sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami.

2.   Brez poseganja v druge določbe Skupnosti ta uredba državam članicam ne preprečuje, da sprejemajo ali izvajajo:

(a)	prepovedi, količinske omejitve ali nadzorne ukrepe na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstvo industrijske in poslovne lastnine;

(b)	posebne formalnosti glede devizne menjave;

(c)	formalnosti, ki se uvajajo kot posledica mednarodnih sporazumov v skladu s Pogodbo.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih ali formalnosti, ki jih nameravajo uvesti ali spremeniti v skladu s prvim pododstavkom.

Ob izjemni nujnosti se zadevni nacionalni ukrepi ali formalnosti sporočijo Komisiji takoj po njihovem sprejetju.

Člen 25

1.   Ta uredba ne posega v delovanje instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali upravnih določb na ravni Skupnosti ali posameznih držav, ki so iz njih izpeljane, ali specifičnih instrumentov, ki se uporabljajo za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov. Deluje kot dopolnilo tem instrumentom.

2.   Pri izdelkih, za katere se uporabljajo instrumenti iz odstavka 1, ne veljajo členi od 11 do 15 in člen 22 za tiste izdelke, za katere pravila Skupnosti o trgovini s tretjimi državami zahtevajo predložitev dovoljenja ali druge uvozne listine.

Členi 16, 18 in 21 do 24 ne veljajo za tiste izdelke, za katere navedena pravila določajo izvajanje količinskih uvoznih omejitev.

Člen 26

Uredba (ES) št. 3285/94, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi II, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 27

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 349, 31.12.1994, str. 53.

(2)  Glej Prilogo II.

(3)  UL L 67, 10.3.1994, str. 1.

(4)  UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

(5)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

---

---

---

---

31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/18

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 261/2009

z dne 30. marca 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/20

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 262/2009

z dne 30. marca 2009

o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (1) in zlasti člena 3(5) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mode S (Select) je sodelovalna tehnika nadzora za kontrolo zračnega prometa. Omogoča selektivno spraševanje zrakoplova in pridobivanje podatkov med letom, s čimer se lahko razvijejo nove funkcije upravljanja zračnega prometa. Za načrtovanje sistemov, ki omogočajo klicanje posameznega zrakoplova z Mode S (v nadaljnjem besedilu: spraševalniki Mode S), je potrebna uporaba spraševalnih kod Mode S za odkrivanje in nadzorovanje zrakoplova, opremljenega s transponderjem Mode S.

(2)	Za zagotovitev varnosti sistema za nadzor zračnega prometa je ključno, da se radarska območja dveh spraševalnikov Mode S, ki uporabljata isto spraševalno kodo, ne prekrivajo, razen če so združena v skupino ali se uporabljajo druge primerne operativne ublažitve.

(3)	Za podporo razvoju vedno večjega števila spraševalnikov Mode S in reševanju problema, ki je povezan s pomanjkanjem razpoložljivih spraševalnih kod za spraševanje zrakoplova, bi bilo treba učinkovito uskladiti dodelitev in uporabo teh spraševalnih kod.

(4)

Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) je v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 pooblaščena, da oblikuje zahteve za dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S (v nadaljnjem besedilu: spraševalne kode). Ta uredba temelji na poročilu o izvajanju pooblastila z dne 2. januarja 2008.

(5)

Najprej so bile zaradi tehničnih razlogov opredeljene in uporabljene kot spraševalne kode le spraševalne identifikacijske kode (v nadaljnjem besedilu: kode II) med 0 in 15. Zaradi pričakovanega števila spraševalnikov Mode S so bili pozneje sprejeti ukrepi, ki omogočajo uporabo dodatnih nadzornih identifikacijskih kod (v nadaljnjem besedilu: kode SI) med 1 in 63.

(6)

Običajno je pri uporabi kod SI potrebno, da so vsi cilji Mode S na območju spraševalnikov Mode S opremljeni za ta namen. Vendar je Eurocontrol za delovanje kod II/SI oblikoval specifikacije, ki bodo omogočile pravočasno uporabo kod SI za spraševalnike Mode S tudi v okolju, v katerem vsi cilji Mode S ne bodo opremljeni za uporabo kod SI. Zato bi bilo treba od upravljavcev Mode S zahtevati, da omogočijo delovanje kod II/SI.

(7)

Preko sistema za dodelitev spraševalnih kod je bila v okviru Eurocontrola ustanovljena centralizirana služba za dodelitev spraševalnih kod. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi pretok informacij iz sistema za dodelitev spraševalnih kod, ki podpirajo doslednost ključnih točk v dodelitvi spraševalnih kod. Te ključne točke bi bilo treba jasno opredeliti.

(8)	Določiti bi bilo treba splošne postopke, da se zagotovi primerno izvajanje ključnih elementov v dodelitvi spraševalnih kod. Ti postopki bi morali upoštevati ustrezne določbe Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO).

(9)	Upravljavci Mode S in izvajalci služb zračnega prometa bi morali sprejeti primerne ukrepe za odkrivanje in ublažitev učinkov mogočih navzkrižij med spraševalnimi kodami.

(10)	Ta uredba naj ne bi zajemala vojaških operacij in usposabljanj, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(11)

Omejeno število spraševalnih kod je rezervirano za izključno uporabo in upravljanje vojaških subjektov, vključno z medvladnimi organizacijami, zlasti Severnoatlantsko zvezo. Zato za spraševalnike Mode S, ki uporabljajo te kode, ne velja usklajen postopek dodelitve. Vendar bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da uporaba teh spraševalnih kod ne bo negativno vplivala na varnost v splošnem zračnem prometu.

(12)	ICAO je spraševalno kodo 0 rezerviral za delovanje brez dodeljene kode. Za spraševalnike Mode S, ki v skladu s standardi in priporočenimi praksami ICAO uporabljajo spraševalno kodo 0, ne velja usklajeni postopek dodelitve.

(13)

Koda II 14 je rezervirana za skupno uporabo v preizkusnih sistemih. Ugotavljanje ciljev Mode S ob sočasnem delovanju več preizkusnih sistemov ni zajamčeno. Upravljavci preizkusnih sistemov Mode S, ki morajo izvajati začasne preizkuse, za katere je potrebna brezkonfliktna situacija, bi morali zato zagotoviti primerno dvostransko usklajenost z drugimi upravljavci preizkusnih sistemov Mode S.

(14)

Centralizirana služba za dodelitev spraševalnih kod bi morala državam članicam in upravljavcem Mode S v skladu z zahtevo dati na voljo program za dodelitev spraševalnih kod, ki zagotavlja varno in učinkovito uporabo spraševalnih kod, pri čemer mora zadevna služba ta program tudi posodabljati. Program za dodelitev bi morale odobriti države članice, ki jih zadeva njegova vsebina.

(15)	Določiti bi bilo treba mehanizem za odpravljanje razmer, v katerih ni mogoče pravočasno pridobiti odobritve programa za dodelitev spraševalnih kod.

(16)

Da se ohrani ali izboljša obstoječa raven varnosti delovanja, je treba od držav članic zahtevati zagotovilo, da udeležene strani ocenijo varnost, vključno z določitvijo nevarnosti, oceno tveganja in postopki za ublažitev. Za usklajeno izvajanje teh postopkov v sistemih, ki jih zajema ta uredba, je potrebna določitev posebnih varnostnih zahtev za vse zahteve glede interoperabilnosti in učinkovitosti.

(17)	V skladu s členom 3(3)(d) Uredbe (ES) št. 552/2004 bi morale izvedbene določbe za interoperabilnost vsebovati opis posebnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, s katerimi se ugotavlja skladnost ali primernost uporabe sestavnih delov, in preverjanja sistemov.

(18)

Raven zrelosti trga za sestavne dele, ki ga zadeva ta uredba, je takšna, da se lahko njihova skladnost ali primernost za uporabo ustrezno oceni z notranjim nadzorom proizvodnje, pri katerem se uporabljajo postopki, ki temeljijo na modulu A iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (3).

(19)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S (v nadaljnjem besedilu: spraševalne kode) za namene varnega in učinkovitega opravljanja nadzora zračnega prometa in civilno-vojaške koordinacije.

2.   Ta uredba se uporablja za ustrezne spraševalnike Mode S in z njimi povezane nadzorne sisteme, njihove sestavne dele in s tem povezane postopke, kadar podpirajo usklajeno dodelitev ali uporabo ustreznih spraševalnih kod.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

1.	„spraševalnik Mode S“ pomeni sistem, ki je sestavljen iz antene in elektronskih delov ter ki podpira klicanje posameznih zrakoplovov s spraševalniki Mode Select, ki se imenujejo tudi spraševalniki Mode S;

2.	„spraševalna koda“ pomeni spraševalno identifikacijsko ali nadzorno identifikacijsko kodo, ki se uporablja za večmestni zaklep in po potrebi tudi za komunikacijske protokole;

3.	„spraševalna identifikacijska koda“ (v nadaljnjem besedilu: koda II) pomeni spraševalno kodo Mode S z vrednostjo med 0 in 15, ki se lahko uporablja za večmestni zaklep in komunikacijske protokole;

4.	„nadzorna identifikacijska koda“ (v nadaljnjem besedilu: koda SI) pomeni spraševalno kodo Mode S z vrednostjo med 1 in 63, ki se lahko uporablja za protokole večmestnega zaklepa, vendar se ne more uporabljati za komunikacijske protokole;

5.	„večmestni zaklep“ pomeni protokol, ki omogoča pridobivanje ciljev Mode S in zaklep več spraševalnikov Mode S, katerih delovanje pokriva ista območja;

6.	„večmestni komunikacijski protokoli“ pomenijo protokole, ki se uporabljajo za usklajevanje kontrole komunikacij, izvedenih med več kot eno transakcijo, na območjih prekrivanja delovanja spraševalnikov Mode S;

7.	„cilj Mode S“ pomeni platformo, opremljeno s transponderjem Mode S;

8.	„zaklep“ pomeni protokol, ki omogoča prekinitev splošnih odzivov Mode S iz že pridobljenih ciljev Mode S;

9.

„upravljavec Mode S“ pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki upravlja ali ponuja upravljanje s spraševalnikom Mode S, vključno z/s: (a) izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa; (b) proizvajalci spraševalnikov Mode S; (c) upravljavci letališč; (d) raziskovalnimi ustanovami; (e) katerim koli drugim organom za upravljanje spraševalnika Mode S;

10.	„dodelitev spraševalne kode“ pomeni opredelitev vrednosti vsaj za vse ključne točke dodelitve spraševalne kode, kot je navedeno v delu B Priloge II;

11.

„sistem za dodelitev spraševalne kode“ pomeni sistem v evropski mreži za upravljanje zračnega prometa in z njim povezane postopke, prek katerih se upravljavcem Mode S v državah članicah zagotavljajo storitve centralizirane službe za dodelitev spraševalnih kod (v nadaljnjem besedilu: služba za dodelitev spraševalnih kod), ki obravnava zahtevke za spraševalne kode in distribuira predlog programa za dodelitev spraševalnih kod;

12.	„zahtevek za spraševalno kodo“ pomeni zahtevek upravljavca Mode S za dodelitev spraševalne kode;

13.	„predlog programa za dodelitev spraševalne kode“ pomeni predlog za celoten sklop dodelitve spraševalne kode, ki ga predloži služba za dodelitev spraševalnih kod in ga odobrijo države članice;

14.	„program za dodelitev spraševalne kode“ pomeni zadnji odobreni celotni sklop dodelitve spraševalne kode;

15.

„ustrezni spraševalniki Mode S“ pomenijo spraševalnike Mode S, za katere je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) spraševalnik vsaj delno temelji na splošnem spraševanju in odzivih Mode S za pridobitev ciljev Mode S; ali (b) spraševalnik zaklene pridobljene cilje Mode S kot odziv na splošno spraševanje Mode S, in sicer za stalno ali izmenično, na delu ali na celotnem območju pokrivanja; ali (c) spraševalnik uporablja večmestne komunikacijske protokole za podatkovne zveze;

16.	„ustrezna spraševalna koda“ pomeni kodo med kodami II in kodami SI, razen: (a) kode II 0; (b) spraševalne(-ih) kode/kod, rezervirane(-ih) za vojaške organe, vključno z medvladnimi organizacijami ter zlasti kod, s katerimi upravlja in jih razporeja Severnoatlantska zveza;

17.	„splošno spraševanje Mode S“ pomeni sporočila, ki jih spraševalniki Mode S običajno uporabljajo za pridobivanje ciljev Mode S, ki vstopajo v njihovo območje pokrivanja;

18.	„operativna spraševalna koda“ pomeni vsako ustrezno spraševalno kodo, ki ni koda II 14;

19.

„pristojna država članica“ pomeni: (a) v primeru izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa državo članico, ki je izvajalca pooblastila v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2096/2005 (4); (b) v drugih primerih državo članico, ki je odgovorna za območje, na katerem deluje upravljavec Mode S ali namerava delovati ustrezen spraševalnik Mode S;

20.	„navzkrižje med spraševalnimi kodami“ pomeni neusklajeno prekrivanje pokritosti dveh ali več spraševalnikov Mode S, ki delujejo v okviru iste spraševalne kode, pri čemer lahko to pomeni, da vsaj eden od spraševalnikov Mode S ne zazna zrakoplova;

21.	„spremljanje navzkrižja med spraševalnimi kodami“ pomeni tehnične ali procesne postopke, ki jih izvaja upravljavec Mode S za opredelitev učinkov navzkrižij med različnimi spraševalnimi kodami spraševalnikov Mode S v nadzornih podatkih, ki jih zagotavljajo sami spraševalniki Mode S;

22.	„izvajalni niz“ pomeni časovno omejen niz izvajanja dodelitve spraševalne kode, s katero morajo biti usklajeni upravljavci Mode S, da se preprečijo začasna navzkrižja med spraševalnimi kodami;

23.	„usklajena koda II“ pomeni kodo II, dešifrirano s transponderjem Mode S, ki ne podpira kod SI, med splošnim spraševanjem Mode S s kodo SI, kadar uporabi transponder kodo II za kodiranje splošnega odgovora;

24.	„karta zaklepa“ pomeni konfiguracijsko datoteko spraševalnika Mode S, ki določa uporabo zaklepa za cilje Mode S.

Člen 3

Zahteve glede interoperabilnosti in učinkovitosti

Upravljavci Mode S zagotovijo, da glavni elektronski sestavni del radarja njihovih spraševalnikov Mode S, ki uporablja operativno spraševalno kodo:

1.	podpira uporabo kod SI in kod II v skladu z določbami Mednarodne organizacije civilnega letalstva iz točke 1 Priloge I;

2.	podpira uporabo delovanja kod II/SI v skladu z določbami iz Priloge III.

Člen 4

Pripadajoči postopki za upravljavce Mode S

1.   Upravljavci Mode S upravljajo le ustrezni spraševalnik Mode S, pri čemer uporabljajo ustrezno spraševalno kodo, če so za ta namen prejeli dodelitev spraševalne kode od pristojne države članice.

2.   Upravljavci Mode S, ki nameravajo upravljati ali upravljajo ustrezni spraševalnik Mode S, za katerega ni bila določena dodelitev spraševalne kode, v skladu z določbami iz dela A Priloge II pristojni državi članici predložijo zahtevek za spraševalno kodo.

3.   Upravljavci Mode S delujejo v skladu s ključnimi točkami za dodelitev spraševalne kode, ki jih prejmejo, kot je navedeno v delu B Priloge II.

4.   Upravljavci Mode S vsaj vsakih šest mesecev obvestijo pristojno državo članico o vsaki spremembi v načrtovanju namestitve ali operativnem statusu ustreznih spraševalnikov Mode S v zvezi z vsemi ključnimi točkami za dodelitev spraševalne kode iz dela B Priloge II.

5.   Upravljavci Mode S zagotovijo, da uporablja vsak od njihovih spraševalnikov Mode S izključno spraševalno kodo, ki mu je bila razporejena.

Člen 5

Pripadajoči postopki za države članice

1.   Preden države članice prek sistema za usklajevanje dodelitve spraševalne kode dodelijo spraševalno kodo, preverijo veljavnost zahtevkov za spraševalno kodo, ki jih prejmejo od upravljavcev Mode S. Preverjanje veljavnosti vključuje ključne točke iz dela A Priloge II.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sistem za dodelitev spraševalne kode:

(a)	preveri skladnost zahtevkov za spraševalno kodo z dogovori glede oblike in podatkov;

(b)	preveri popolnost, natančnost in pravočasnost zahtevkov za spraševalno kodo;

(c)

v največ šestih koledarskih mesecih po predložitvi zahtevka: (i) izvede simulacijo posodabljanja programa za dodelitev spraševalne kode na podlagi nerešenih zahtevkov; (ii) pripravi predlagano posodobitev programa za dodelitev spraševalne kode, ki ga odobrijo države članice, na katere vpliva ta posodobitev; (iii) zagotovi največjo možno usklajenost predlagane posodobitve programa za dodelitev spraševalne kode z operativnimi zahtevami v zvezi z zahtevki za spraševalno kodo iz ključnih točk (g), (h) in (i) iz dela A Priloge II; (iv) program za dodelitev spraševalne kode takoj po njegovi odobritvi posodobi in o tem obvesti države članice, brez poseganja v nacionalne postopke za sporočanje informacij glede spraševalnikov Mode S, katere upravlja vojska.

3.   Spremembe v programu za dodelitev spraševalne kode morajo odobriti vse države članice, na katere vpliva posodobitev tega programa.

4.   Če se države članice ne strinjajo s spremembami iz odstavka 3 tega člena, predložijo zadevo Komisiji, da ukrepa. Komisija ukrepa v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

5.   Države članice iz odstavka 3 zagotovijo, da se njihove odobritve programa za dodelitev spraševalne kode prek sistema za dodelitev spraševalne kode sporočijo drugim državam članicam.

6.   Države članice iz odstavka 3 zagotovijo, da se spremembe pri dodelitvi spraševalne kode zaradi posodobitve programa za dodelitev spraševalne kode v štirinajstih koledarskih dneh po sprejetju posodobljenega programa za dodelitev sporočijo zadevnim upravljavcem Mode S, ki so jih pooblastile.

7.   Države članice dajo prek sistema za dodelitev spraševalne kode vsaj vsakih šest mesecev drugim državam članicam na voljo posodobljeno evidenco o spraševalni kodi, ki jo dodelijo in uporabljajo ustrezni upravljavci Mode S na svojem področju pristojnosti.

8.   Kadar obstaja med pokritostjo spraševalnika Mode S na področju pristojnosti ene države članice in pokritostjo spraševalnika Mode S na področju pristojnosti tretje države prekrivanje, mora zadevna država članica:

(a)	zagotoviti tretji državi informacije o varnostnih zahtevah v zvezi z dodelitvijo in uporabo spraševalnih kod;

(b)	sprejeti potrebne ukrepe za uskladitev uporabe spraševalnih kod s tretjo državo.

Člen 6

Pripadajoči postopki za izvajalce služb zračnega prometa

Izvajalci služb zračnega prometa ne uporabljajo podatkov, pridobljenih s spraševalniki Mode S, ki delujejo v okviru pristojnosti tretje države, če dodelitev spraševalne kode ni usklajena.

Člen 7

Zahteve za nepredvidljive primere

1.   Izvajalci služb zračnega prometa ocenijo mogoči vpliv navzkrižij med spraševalnimi kodami na službe zračnega prometa in ustrezno možno izgubo nadzornih podatkov o ciljih Mode S iz poškodovanih spraševalnikov Mode S, pri čemer se upoštevajo njihove operativne zahteve in razpoložljivi presežki.

2.   Razen če je ocenjeno, da možna izguba nadzornih podatkov o ciljih Mode S ne vpliva na varnost, morajo upravljavci Mode S:

(a)	izvajati spremljanje, da se odkrijejo navzkrižja med spraševalnimi kodami zaradi drugih spraševalnikov Mode S, ki vplivajo na ustrezne spraševalnike Mode S, katere upravljajo pri vsaki operativni spraševalni kodi;

(b)	z izvajanjem spremljanja zagotoviti pravočasno odkritje navzkrižja med spraševalnimi kodami na območju, katerega pokritost zadostuje njihovim varnostnim zahtevam;

(c)	primerno določiti in izvajati rezervni način delovanja, s katerim se ublažijo mogoče nevarnosti za katero koli operativno kodo zaradi navzkrižja med spraševalnimi kodami, pri čemer je ta način določen v oceni iz odstavka 1;

(d)	zagotoviti, da izvedeni rezervni način delovanja ne povzroči navzkrižij med spraševalnimi kodami z drugimi spraševalniki Mode S iz programa za dodelitev spraševalne kode.

3.   Upravljavci Mode S pristojni državi članici poročajo o vsakem odkritem navzkrižju med spraševalnimi kodami, ki vključuje ustrezen spraševalnik Mode S z operativno spraševalno kodo, in dajo prek sistema za dodelitev spraševalne kode drugim upravljavcem Mode S na voljo informacije, povezane s tem.

Člen 8

Civilno-vojaška koordinacija

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da vojaške enote, ki upravljajo ustrezne spraševalnike Mode S pri kateri koli spraševalni kodi, razen kodi II 0, in ostalih kodah, rezerviranih za vojaško upravljanje, spoštujejo določbe členov 3 do 7 in člena 12.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da vojaške enote, ki upravljajo spraševalnike Mode S pri kodi II 0 ali ostalih spraševalnih kodah, rezerviranih za vojaško upravljanje, spremljajo izključno uporabo teh spraševalnih kod, s čimer se prepreči neusklajena uporaba katere koli ustrezne spraševalne kode.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da dodelitev in uporaba teh spraševalnih kod za vojaške enote nima negativnega vpliva na varnost v splošnem zračnem prometu.

Člen 9

Varnostne zahteve

1.   Upravljavci Mode S zagotovijo primerno oceno in ublažitev mogoče nevarnosti zaradi navzkrižja med spraševalnimi kodami, ki vpliva na njihove spraševalnike Mode S.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pred vsako spremembo obstoječega sistema in z njim povezanih postopkov iz člena 1(2) ali pred uvedbo novih sistemov in postopkov opravljena ocena varnosti, vključno z opredelitvijo nevarnosti, oceno tveganja in postopki za ublažitev, ki jih izvedejo zadevne strani.

3.   Za namene ocene varnosti, predvidene v odstavku 2 se kot minimalne varnostne zahteve upoštevajo zahteve iz členov 4 do 8 in člena 12.

Člen 10

Ocena skladnosti

Pred izdajo izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo, določene v členu 5 Uredbe (ES) 552/2004, ocenijo proizvajalci sestavnih delov sistemov iz člena 1(2) te uredbe ali njihovi pooblaščeni zastopniki s sedežem v Skupnosti skladnost ali primernost za uporabo teh sestavnih delov v skladu z zahtevami iz dela A Priloge IV k tej uredbi.

Člen 11

Preverjanje sistemov

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki lahko dokažejo ali so dokazali, da izpolnjujejo pogoje iz Priloge V, opravijo preverjanje sistemov iz člena 1(2) v skladu z zahtevami iz dela A Priloge VI.

2.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki ne morejo dokazati, da izpolnjujejo pogoje iz Priloge V, sklenejo s priglašenim organom podizvajalsko pogodbo o preverjanju sistemov iz člena 1(2). To preverjanje se opravi v skladu z zahtevami iz dela B Priloge VI.

Člen 12

Dodatne zahteve

1.   Upravljavci Mode S zagotovijo, da je njihovo osebje, ki je odgovorno za izvajanje dodelitev spraševalne kode, ustrezno seznanjeno z zadevnimi določbami iz te uredbe in primerno usposobljeno za svoje delovne naloge.

2.   Upravljavci Mode S:

(a)	razvijajo in ohranjajo priročnike za upravljanje Mode S, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije za zagotovitev, da njihovo osebje, odgovorno za izvajanje dodelitev spraševalne kode, uporablja določbe iz te uredbe;

(b)	zagotovijo, da so priročniki iz točke (a) dostopni in se posodabljajo ter da se njihova posodobitev in razdelitev izvajata v skladu z načeli ustreznega upravljanja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)	zagotovijo, da so delovne metode in operativni postopki, potrebni za izvajanje dodelitve spraševalne kode, v skladu z ustreznimi določbami iz te uredbe.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je osebje, ki je odgovorno za službo za dodelitev spraševalne kode, ustrezno seznanjeno z zadevnimi določbami iz te uredbe in primerno usposobljeno za svoje delovne naloge.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da centralizirana služba za dodelitev spraševalnih kod:

(a)	oblikuje in vzdržuje priročnike upravljanja, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije za zagotovitev, da njihovo osebje uporablja določbe iz te uredbe;

(b)	zagotavlja, da so priročniki iz točke (a) dostopni in se posodabljajo ter da se njihova posodobitev in razdelitev izvajata v skladu z načeli ustreznega upravljanja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)	zagotavlja, da so delovne metode in postopki upravljanja skladni z zadevnimi določbami iz te uredbe.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3 se uporablja od 1. januarja 2011.

---

(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(4)  UL L 335, 21.12.2005, str. 13.

---

---

---

---

---

---

---

31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/33

---

SKLEP SVETA

z dne 21. maja 2008

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2009/302/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti na pogajanjih s Pakistanom dosegla sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov v skladu z mehanizmi in smernicami iz Priloge k Sklepu Sveta z dne 5. junija 2003 o pooblastitvi Komisije za pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)	Sporazum, ki ga je Komisija dosegla s pogajanji, bi bilo treba podpisati in začasno uporabljati s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti s pridržkom sklepa Sveta o sklenitvi navedenega sporazuma.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpišejo Sporazum, s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti se Sporazum uporablja začasno od prvega dne prvega meseca po datumu, ko se podpisnice medsebojno uradno obvestijo o dokončanju postopkov, potrebnih v ta namen.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen za uradno obvestilo, določeno v členu 8(2) Sporazuma.

---

---

31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/43

---

SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 25. marca 2009

o imenovanju sodnikov Sodišča Evropskih skupnosti

(2009/303/ES, Euratom)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 223 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 139 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z določbami Pogodb, bi se delna zamenjava sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropskih skupnosti morala izvesti vsaka tri leta.

(2)	Za obdobje od 7. oktobra 2009 do 6. oktobra 2015 je bilo treba imenovati trinajst sodnikov in štiri generalne pravobranilce.

(3)	Na konferenci predstavnikov vlad držav članic 25. februarja 2009 je bilo za navedeno obdobje imenovanih enajst sodnikov in štirje generalni pravobranilci Sodišča Evropskih skupnosti.

(4)	Da se delna zamenjava sodnikov Sodišča Evropskih skupnosti zaključi, bi morale vlade držav članic imenovati še dva sodnika, katerih tekoči mandat se izteče 6. oktobra 2009 –

SKLENILI:

Člen 1

G. Marko ILEŠIČ in ga. Camelia TOADER sta imenovana za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti za obdobje od 7. oktobra 2009 do 6. oktobra 2015.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/44

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 30. marca 2009

o imenovanju dvanajstih članov Evropskega svetovalnega odbora za statistiko

(Besedilo velja za EGP)

(2009/304/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistiko in razveljavitvi Sklepa Sveta 91/116/EGS (1) in zlasti člena 4(1)(a) Sklepa,

po posvetovanju s Svetom,

po posvetovanju z Evropskim parlamentom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svetovalni odbor za statistiko je sestavljen iz 24 članov.

(2)	V skladu s členom 4(1) Sklepa 234/2008/ES Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom imenuje dvanajst članov.

(3)	Države članice so Komisiji predložile seznam visoko usposobljenih kandidatov na področju statistike.

(4)	Pri imenovanju navedenih dvanajstih članov si Komisija prizadeva zagotoviti njihovo enakovredno zastopanje uporabnikov, anketirancev in drugih zainteresiranih strani v statistiki Skupnosti (vključno z znanstvenimi krogi, socialnimi partnerji in civilno družbo) –

SKLENILA:

Člen 1

Osebe, navedene v Prilogi, so imenovane za člane Evropskega svetovalnega odbora za statistiko za obdobje petih let.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 73, 15.3.2008, str. 13.

---

---