ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 66

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 52
11. marec 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 187/2009 z dne 10. marca 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/179/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 21. oktobra 2008 o državni pomoči C 9/07 (ex N 608/06), ki jo Španija namerava dodeliti podjetju Industria de Turbo Propulsores (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6011)  ( 1 )

3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

11.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 66/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 187/2009

z dne 10. marca 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. marca 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. marca 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

82,9

MA

72,0

TN

134,4

TR

122,4

ZZ

102,9

0707 00 05

EG

147,3

JO

166,9

MA

93,4

MK

133,4

TR

175,2

ZZ

143,2

0709 90 70

JO

249,0

MA

57,6

TR

144,3

ZZ

150,3

0709 90 80

EG

96,9

ZZ

96,9

0805 10 20

EG

43,4

IL

61,4

MA

47,9

TN

48,4

TR

69,0

ZZ

54,0

0805 50 10

EG

51,3

MA

61,0

TR

62,3

ZZ

58,2

0808 10 80

AR

105,3

CA

86,3

CL

101,1

CN

86,2

MK

22,7

US

119,7

ZZ

86,9

0808 20 50

AR

81,3

CL

90,7

CN

69,1

US

105,7

ZA

94,0

ZZ

88,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

11.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 66/3


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 21. oktobra 2008

o državni pomoči C 9/07 (ex N 608/06), ki jo Španija namerava dodeliti podjetju Industria de Turbo Propulsores

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6011)

(Besedilo v španščini je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/179/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1),

ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 11. septembra 2006 je Španija Komisijo obvestila o ukrepu v zvezi z državno pomočjo, ki jo namerava dodeliti podjetju Industria de Turbo Propulsores.

(2)

Z dopisom z dne 21. marca 2007 je Komisija Španijo obvestila, da bo v zvezi z navedenim ukrepom sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(4)

Španija je svoje pripombe predložila 4. junija 2007.

(5)

Z dopisom z dne 13. junija 2007 je svoje pripombe predložil upravičenec pomoči, podjetje Industria de Turbo Propulsores (v nadaljnjem besedilu „podjetje ITP“).

(6)

Z dopisom z dne 13. junija 2007 je svoje pripombe predložilo podjetje Rolls-Royce (v nadaljnjem besedilu „podjetje RR“), ki je v odločitvi o sprožitvi postopka navedeno kot potencialni upravičenec do posredne pomoči.

(7)

Z dopisom z dne 19. junija 2007 je Komisija te pripombe poslala Španiji, ki je svoje pripombe predložila 12. julija 2007.

(8)

Komisija je stranke v postopku zaprosila za dodatne informacije z dopisi z dne 19. decembra 2007, ki jih je poslala Španiji ter podjetjema ITP in RR.

(9)

Podjetje ITP je odgovorilo z dopisom z dne 25. februarja 2008.

(10)

Španija je odgovorila z dopisom z dne 29. februarja 2008.

(11)

Podjetje RR je odgovorilo z dopisom z dne 5. marca 2008.

(12)

Dne 12. marca 2008 je Komisija Španiji poslala informacije, ki jih je prejela od podjetij ITP in RR. Španija je predložila svoje pripombe o teh informacijah 9. aprila 2008.

(13)

Z dopisom z dne 26. junija 2008 je Komisija Španijo zaprosila za dodatne informacije.

(14)

Španija je odgovorila z dopisom z dne 17. julija 2008. Španija je nato 7. avgusta 2008 predložila spremenjeno različico tega dopisa.

(15)

Na koncu je Španija z dopisom z dne 18. septembra 2008 predložila končni obračun zneska pomoči skupaj s spremenjenimi časovnimi okviri za plačila in povračila.

2.   CILJ UKREPA

(16)

Španski organi želijo dodeliti pomoč podjetju ITP za njegovo sodelovanje pri motorju Trent 1000, ki ga podjetje RR razvija za letalo Boeing B 787. Projekt se je začel izvajati leta 2005 in bo končan leta 2009.

(17)

Upravičenec pomoči – podjetje ITP – je proizvajalec letalskih motorjev v Španiji. Njegov glavni proizvodni obrat je na območju, ki je upravičeno do pomoči, v Baskiji. Druge proizvodne zmogljivosti v okolici Madrida so prav tako na območju, upravičenem do pomoči (člen 87(3)(c) Pogodbe ES).

(18)

ITP je veliko podjetje: njegova celotna prodaja je leta 2006 znašala približno 439 milijonov EUR. ITP in njegove hčerinske družbe imajo približno 2 400 zaposlenih. Njegove delnice so v lasti podjetij Sener Aeronáutice (53,125 %) in Rolls-Royce (46,875 %).

(19)

Podjetje ITP je proizvajalec motorjev v letalskem sektorju. Njegove dejavnosti so konstruiranje, raziskave in razvoj, proizvodnja, montaža in preskušanje letalskih motorjev in plinskih turbin. Ustanovljeno je bilo leta 1991. Sodelovalo je že pri razvoju drugih motorjev, na primer v vojaškem sektorju, kot je EJ200 za Eurofighter Typhoon, ter civilnem sektorju, kot sta Trent 500 in Trent 900. Za zadnja dva programa je prejel pomoč (3).

(20)

Priglašeni ukrep se nanaša na pomoč pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih („dejavnosti R & R“), ki jih je podjetje ITP izvajalo za Trent 1000. Letalo B787 bo poleg motorja Trent 1000 poganjal še en motor z imenom GenX, ki ga razvija General Electric v sodelovanju s številnimi partnerji.

(21)

Trent 1000 razvijajo podjetje RR in več partnerjev pri delitvi tveganja in prihodkov, ki poleg ITP vključujejo še naslednja podjetja: Mitsubishi Heavy Industries, Kawasaki Heavy Industries, Goodrich, Hamilton Sundstrand in Carlton Forge. Trent 1000 je prejel potrdilo o plovnosti 7. avgusta 2007. Pri začetku njegove uporabe pa prihaja do zamude zaradi velikih zamud pri razvoju samega letala glede na prvotni časovni okvir.

(22)

Podjetje ITP sodeluje pri projektu Trent 1000 kot partner pri delitvi tveganja in prihodkov z 11-odstotnim deležem. Memorandum o soglasju s podjetjem RR je bil podpisan 28. septembra 2004. Končni sporazum o delitvi tveganja in prihodkov pa sta podjetji podpisali 15. julija 2005.

(23)

Celotna naložba podjetja ITP v projekt znaša […] (*1) EUR in je razdeljena na: […] EUR za stroške raziskav in razvoja; več kot […] EUR za industrijske naložbe za proizvodnjo turbine; […] EUR za druge stroške (IT, certificiranje, prevoz itd.).

(24)

Podjetje ITP je odgovorno za razvoj nizkotlačne turbine za nov motor. Podjetje RR si je v zvezi z razvojem nizkotlačne turbine postavilo naslednje velikopotezne tehnološke cilje: zmanjšati nabavne stroške za […] %; skrajšati čas konstruiranja za […] %; zmanjšati težo za […] %; zmanjšati raven hrupa za […] dB.

(25)

Za dosego teh ciljev se bo moralo podjetje ITP na področju dejavnosti R & R spopasti z več izzivi:

z novimi materiali in postopki: za nekatere sestavne dele se bodo prvič uporabili novi materiali, kar bo zahtevalo nove postopke,

z novo mehansko tehnologijo: ITP bo razvil nov sistem tesnjenja, ki bo optimiziral vgradnjo in izboljšal konstrukcijo,

z aerodinamiko: nova oblika profilov,

s tehnologijo in metodologijo: čas, potreben za konstruiranje tega motorja, je eno leto krajši kot za prejšnje motorje; da bo podjetje RR izpolnilo to zahtevo, mora podjetje ITP uvesti ustrezna orodja za iterativne izračune.

3.   DVOMI, IZRAŽENI V ODLOČITVI O SPROŽITVI POSTOPKA

(26)

Komisija se je odločila, da sproži postopek predvsem zato, ker ni imela na voljo dovolj informacij o odločitvi za pomoč (Španija je priglasila samo drugi obrok). Tudi potem, ko sta bili poslani dve podrobni zahtevi za informacije (4), so bile dejanske informacije o dodeljeni pomoči še vedno nezadostne.

(27)

Drugič, Komisija je imela pomisleke ali premalo informacij ali pa oboje glede različnih vprašanj:

nepopolnost trga je treba dokazati,

spodbujevalni učinek ni bil dokazan,

obstajali so različni dvomi o razvrstitvi dejavnosti v kategorije R & R in upravičenosti stroškov,

obstajali so dvomi o instrumentu pomoči in intenzivnosti pomoči,

obstajal je dvom o uporabi regionalnega dodatka,

obstajal je dvom o uporabi dodatka za mednarodno sodelovanje,

obstajala je morebitna posredna pomoč podjetju RR,

obstajal je dvom o zadevnem trgu in vplivu na konkurenco.

(28)

Glede na dejanske negotovosti in številne izražene dvome bo odločba predvsem opredelila njen obseg, zlasti glede na postopek odločanja (in dvostopenjski pristop, ki so ga sprejeli španski organi). Nato bo odločba preučila prisotnost pomoči in pojasnila pravila, uporabljena za oceno združljivosti ukrepa. Potem bo pojasnila vse dvome, izražene v odločitvi o sprožitvi postopka.

(29)

Da bi se preprečila ponavljanja in olajšalo razumevanje, bodo med preiskavo zbrane informacije, vključno s pripombami Španije in strank, ki bodo predstavljene za vsako vprašanje posebej.

4.   DVA OBROKA ENE POMOČI

(30)

Prvič, Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvom o obsegu priglašenega ukrepa, predvsem, ali je ocenjevana pomoč omejena na priglašeno pomoč ali vključuje tudi posojilo, ki ga je Španija že odobrila podjetju ITP za isti projekt na podlagi obstoječe sheme pomoči.

(31)

Podjetje ITP je zaprosilo za splošno pomoč junija 2004 v prvem dopisu, ki ga je poslalo Ministrstvu za industrijo, turizem in trgovino (v nadaljnjem besedilu „Ministrstvo“). Podjetje ITP je 29. septembra 2004 uradno zaprosilo za pomoč za njegovo sodelovanje v projektu Trent 1000 v višini približno 40 milijonov EUR.

(32)

Španski organi so projekt podprli z dvema obrokoma in javni agenciji CDTI omogočili dodelitev posojila podjetju ITP.

(33)

Agencija CDTI je 30. novembra 2005 sprejela odločitev o prvem obroku, s katerim so se pokrili stroški za to leto. Prvi obrok je bilo brezobrestno posojilo na podlagi obstoječe sheme (5) v višini devet milijonov EUR.

(34)

Agencija CDTI je 26. junija 2006 sprejela odločitev o drugem obroku, s katerim so se pokrili nadaljnji stroški. Tudi drugi obrok je bilo brezobrestno posojilo, katerega vračilo naj bi bilo odvisno od prodaje motorja. Ta obrok ustreza pomoči, ki jo je Španija Komisiji priglasila 11. septembra 2006 v prvotni višini 27,85 milijona EUR.

(35)

Španski organi so ta dvostopenjski pristop pojasnili na podlagi sprememb, ki so se medtem zgodile v administraciji v zvezi z organom, pristojnim za obravnavo precejšnjega dela pomoči za raziskave in razvoj v letalskem sektorju. Kot so španski organi med drugim dokazali s predložitvijo zapisnikov različnih sestankov, so se te pristojnosti dejansko prenesle z Ministrstva na agencijo CDTI, ta prenos pa je bil precej dolgotrajen.

(36)

Španija je s tem pojasnila, da je agencija CDTI leta 2005 lahko dodelila samo prvo posojilo v omejenem znesku. Ko so bile pristojnosti končno prenesene, je agencija CDTI odločila, da dodeli drugi del posojila, ki je bil ukrep, ki ga je Španija priglasila.

(37)

Na voljo ni notranje dokumentacije Ministrstva ali agencije CDTI iz časa pred priglasitvijo ukrepa, ki bi jasno in nedvoumno potrjevala namen vlade, da podpre projekt. Po drugi strani pa se v dokumentaciji, ki jo je predložila Španija, lahko najdejo številna sklicevanja na projekt in njegovo pomembnost za špansko gospodarstvo.

(38)

Treba je tudi poudariti, da ni na voljo dopisa, ki bi ga vlada poslala podjetju ITP, v katerem bi potrdila svojo namero o odobritvi pomoči, razen posrednih sklicevanj na shemo pomoči za letalske motorje (6), pri čemer je izrecno naveden B 787. Ta shema naj bi temeljila na predhodnih primerih, ki jih je odobrila Komisija (7). Španija meni, da je treba na odločitev agencije CDTI iz leta 2005 gledati kot na potrditev podjetju ITP, da namerava španska vlada podpreti celoten projekt.

(39)

Na koncu Španija zatrjuje, da je podjetje ITP lahko upravičeno pričakovalo, da bo prejelo pomoč, saj mu je medtem agencija CDTI odobrila pomoč za pokritje stroškov projekta iz leta 2005. Ta pomoč ni bila priglašena Komisiji, ker je temeljila na odobreni shemi pomoči in ni presegala pragov za individualno priglasitev.

(40)

Komisija lahko na podlagi predložene dokumentacije, zlasti pa ob upoštevanju sprememb glede pristojnosti v administraciji, sprejme sklepno ugotovitev, da je treba obe posojili obravnavati kot dva obroka iste pomoči.

(41)

Komisija ugotavlja, da Španija priznava, da je naredila napako, ker je priglasila samo drugo posojilo, in da bi morala Komisija v tem primeru oceniti skupno vsoto obeh posojil.

(42)

Posamezna pomoč raziskovalnim in razvojnim projektom se lahko odobri priložnostno ali na podlagi odobrene sheme pomoči. Merila za oceno primerov, ki jih je treba oceniti posamično, so navedena v poglavju 7 Okvira R & R & I.

(43)

V skladu s temi merili država članica pomoči za velike projekte ne sme umetno razdeliti na več delov, ker bi to zlahka povzročilo izogibanje priglasitvenim pragom in pravilom za podrobno oceno obsežnih primerov. Če bi se državi članici dovolilo razdeliti projekte, bi to pomenilo opustitev načela usmeritve nadzora Komisije v primere, ki bolj izkrivljajo konkurenco.

(44)

Komisija nikakor ne more potrditi, da je podjetje ITP lahko upravičeno pričakovalo, da bo prejelo pomoč. Zaradi omejenih pristojnosti agencije CDTI se na kakršno koli pomoč, ki jo odobri ta agencija, ne sme gledati kot na obljubo države, da bo odobrila večji znesek pomoči. Pogajanja med agencijo CDTI in podjetjem ITP, ki so potekala pred sprejetjem končne odločitve o odobritvi pomoči, kažejo, da čeprav so španski organi izrazili svojo naklonjenost podpori projekta, podjetje ITP ni moglo pravno upravičeno pričakovati, da bo prejelo kakršen koli določen znesek pomoči. In končno, podjetje ITP ni bilo upravičeno do prejema celotne pomoči pred dejanskim sprejetjem odločitve o drugem obroku.

(45)

Če sklenemo ta vidik, ob upoštevanju izjemnih okoliščin, ki so bile posledica sprememb v španski administraciji med postopkom odobritve, Komisija lahko sklene, da sta obe posojili obroka iste pomoči in da bi ju Španija morala priglasiti skupaj. V skladu s tem se sprejme odločitev za celotno vsoto obeh posojil.

(46)

Komisija tudi ugotavlja, da bi se postopek odobritve lažje ocenil, če bi španski organi podjetju ITP prvotno potrdili, da mu nameravajo odobriti pomoč, pri čemer v začetni fazi ne bi bilo treba navesti podrobnih podatkov o znesku in pogojih. Tako pismo o nameri, ki bi se nujno moralo sklicevati na klavzulo o odlogu, povezano z obvezno priglasitvijo pomoči Komisiji, bi pomagalo oceniti primer, zlasti glede spodbujevalnega učinka pomoči (8).

5.   OBSTOJ POMOČI

(47)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, ocenjevani ukrep spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe. Tej sklepni ugotovitvi ni oporekala nobena stranka.

(48)

Španski organi so ukrep priglasili kot državno pomoč. Ukrep sestavljajo državni viri, ki jih v tem primeru upravlja javna agencija na podlagi sheme pomoči. Kot je navedeno na spletni strani agencije CDTI (9), je to španska javna organizacija pod pristojnostjo Ministrstva za industrijo, turizem in trgovino, katere namen je pomagati španskim podjetjem pri izboljšanju njihovega tehnološkega profila. Ukrep ima upravičenca, skupino ITP, ki ima korist. Podjetje ITP deluje na področju, na katerem poteka obsežna trgovina med državami članicami, projekt pa se nanaša na izdelek, pri katerem sodeluje več mednarodnih partnerjev. Vpliv na trgovino je tako potrjen in ukrep bi se moral šteti za državno pomoč na podlagi člena 87(1) Pogodbe.

6.   ZDRUŽLJIVOST

(49)

Komisija je ocenila ukrep na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, zlasti na podlagi določb o pomoči za raziskave in razvoj, ki so od 1. januarja 2007 Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10) (v nadaljnjem besedilu Okvir R & R & I).

(50)

Komisija je, kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, pomoč ocenila na podlagi Okvira R & R & I, saj je v njegovem oddelku 10.3 jasno navedeno, da bo Komisija „po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ta okvir uporabila za vse priglašene projekte pomoči, v zvezi s katerimi se mora odločati, tudi v primerih, v katerih so bili projekti priglašeni pred njegovo objavo.“

(51)

Med postopkom preverjanja priglasitve je Komisija poslala dve zahtevi za informacije (11), kar je sprožilo več vprašanj. V teh dopisih je Komisija jasno poudarila, da določba o consecutio legis v Okviru R & R & I (zgoraj navedena točka 10.3) pomeni, da mora Komisija primer oceniti na podlagi pravil, ki so veljala ob sprejetju odločitve.

(52)

V drugem dopisu z dne 28. novembra 2006 je Komisija tudi navedla, da bi bilo morda treba za primer sprožiti postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe.

(53)

Španski organi so Komisijo zaprosili, naj primer oceni na podlagi Okvira R & R iz leta 1996, ki je veljal ob priglasitvi, ker je bil ukrep priglašen 11. septembra 2006 in ker je podjetje ITP zaprosilo za pomoč leta 2004.

(54)

Ob sklicevanju na primer Graphischer Maschinenbau (12) je Španija utemeljevala, da če bi dodelila pomoč nezakonito, bi se uporabil Okvir R & R iz leta 1996. Ker je Okvir R & R & I, ki se uporablja od 1. januarja 2007, bolj omejevalen kot Okvir R & R iz leta 2006, naj bi po mnenju Španije Komisija z uporabo novih pravil oškodovala državo članico, ki je priglasila pomoč.

(55)

Komisija ugotavlja, da po njenem mnenju španska utemeljitev ni ustrezna in da se navedena sodna praksa ne uporablja za ta primer, saj so v točki 10.3 Okvira R & R & I podrobno razložena pravila, ki jih mora Komisija uporabiti pri oceni primerov.

(56)

Komisija tudi meni, da španska trditev, da je Okvir R & R & I bolj omejevalen, ni točna. V skladu z določbami o oceni posameznih primerov, ki vključujejo velike vsote pomoči, je treba le podrobneje dokazati različne vidike pomoči, vključno z njenimi pozitivnimi učinki. Večja podrobnost se ne more šteti za bolj omejevalno. Nasprotno, po mnenju Komisije se glavni vidiki pravil niso spremenili ali pa so se spremenili samo malenkostno: opredelitev dejavnosti R & R, upravičeni stroški, intenzivnost pomoči itd.

(57)

V svojih pripombah Španija tudi navaja, da bi morala Komisija, ker je v svojem dopisu omenila svoje morebitne dvome, takoj sprožiti postopek.

(58)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da zgodnejša odločitev o sprožitvi postopka ne bi nič spremenila v smislu pravil, uporabljenih za končno odločitev, saj bi se v vsakem primeru uporabila pravila, ki veljajo ob sprejetju končne odločitve.

(59)

Vsekakor pa je Španija predložila vse potrebne informacije iz poglavja 7 Okvira R & R & I, ki se zahtevajo za oceno velikih posameznih projektov. Komisija lahko na podlagi teh informacij oblikuje dokončno stališče o primeru.

7.   TRŽNA NEPOPOLNOST

(60)

Za pravilno oceno pomoči za velik raziskovalno-razvojni projekt je treba oceniti cilje ukrepa, zlasti odpravi katerih tržnih nepopolnosti je namenjen.

(61)

Prvič, v priglasitvi so španski organi navedli, da je cilj ukrepa popraviti nepopolne in asimetrične informacije, zlasti o dolgoročnih projektih in nerazpoložljivosti zasebnih finančnih virov v določenem sektorju, za katerega so značilni visoka tehnološka tveganja in donosnost na zelo dolgi rok. Komisija je že v predhodnih odločitvah priznala obstoj take tržne nepopolnosti v zvezi s financiranjem velikih programov v letalskem sektorju (13).

(62)

Drugič, po mnenju španskih organov bi bilo treba pri oceni tržne nepopolnosti upoštevati dejstvo, da naj bi se dejavnosti R & R izvajale na območjih, upravičenih do pomoči. Za dejavnosti R & R na manj razvitih območjih naj bi bili značilni bolj pozitivni zunanji učinki in pretok znanja ter nepopolne in asimetrične informacije.

(63)

Točka 7.3.1 Okvira R & R & I določa, da mora Komisija upoštevati: „(i) slabosti, ki so posledica obrobnosti in drugih regionalnih posebnosti; (ii) posebne lokalne gospodarske podatke, socialne in/ali zgodovinske razloge za nizko stopnjo dejavnosti R & R & I v primerjavi z ustreznimi povprečnimi podatki in/ali po potrebi položajem na nacionalni ravni in/ali ravni Skupnosti; ter (iii) drug pomemben kazalnik, ki kaže povečano stopnjo tržne nepopolnosti“. Brez dokazil na podlagi teh meril Komisija v ocenjevanem primeru ni mogla potrditi obstoja regionalne slabosti.

7.1   Asimetrija informacij

(64)

Španija je predložila dodatne utemeljitve, ki naj bi pomagale dokazati obstoj tržnih nepopolnosti, povezanih z asimetričnimi informacijami.

(65)

Španija se je najprej sklicevala na poseben poslovni model razvoja letalskih motorjev. Navedla je, da pri projektih sodelujejo različni partnerji, da se zmanjša celotno tveganje, ker so predhodne naložbe zelo pomembne, donosi pa na zelo dolgi rok (denarni tok projekta postane stabilno pozitiven šele po [> 10] letih), v kumulativnem smislu pa po [> 15] letih).

(66)

Drugič, po mnenju Španije je za podjetja iz sektorja vir financiranja denarni tok iz starejših projektov. Ker pridejo prihodki iz projekta šele čez več kot deset let, saj izhajajo bolj iz prodaje rezervnih delov kot iz prvotne prodaje motorja, lahko financirajo nove naložbe samo podjetja z dolgim nizom programov.

(67)

Po mnenju Španije je ITP sorazmerno mlado podjetje, saj je bilo ustanovljeno šele leta 1989. Ker še ni dovolj staro, še ni moglo koristiti pozitivnega denarnega toka iz preteklih naložb.

(68)

Tretjič, podjetje ITP je predložilo informacije o težavah, na katere je naletelo pri pridobivanju sredstev za financiranje svoje naložbe v projekt. Predložilo ni nobenega posebnega dopisa banke o zavrnitvi take prošnje za financiranje, predložilo pa je izmenjano elektronsko pošto med finančnimi posredniki in poslovnimi organizacijami (14), ki razkriva, da za tak projekt ni bilo na voljo bančnega financiranja.

(69)

Kot je navedeno v predhodni točki 61 in opombi 13, je Komisija že v več primerih priznala, da so za poseben poslovni model razvoja letalskih motorjev značilne asimetrične informacije. Vendar pa ta sklepna ugotovitev ne pomeni, da naj bi vsak projekt v tem sektorju naletel na tržno nepopolnost. Očitno je, da so različna podjetja iz tega sektorja že večkrat lahko financirala nove projekte, s svojimi sredstvi ali prek finančnega trga. Komisija mora preveriti obstoj tržne nepopolnosti v tem posebnem ocenjevanem primeru.

(70)

Kot je bilo že navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, so se v tem primeru utemeljitve, ki jih je predložila Španija glede obstoja tržne nepopolnosti, štele za zadovoljive in Komisija ni izrazila posebnega dvoma.

(71)

Komisija lahko ob upoštevanju novih elementov, vključno z informacijami, ki jih je predložilo podjetje ITP, sklene, da so za ta primer značilne asimetrične informacije. Poudarja, da je pri podjetju ITP asimetrija delno povezana z razvojno fazo podjetja, ki kakor koli dosega starost, pri kateri bo sposobno financirati nove projekte s prihodki iz starejših programov. Z drugimi besedami, podjetje ITP dosega okoliščine, v katerih bo lahko poslovni model podjetja za proizvodnjo letalskih motorjev normalno deloval.

(72)

Komisija zato lahko sklene, da v tem primeru obstaja tržna nepopolnost. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, mora oceniti, ali obstoj regionalne slabosti povečuje stopnjo te tržne nepopolnosti.

7.2   Regionalna slabost

(73)

Španija je v svojih pripombah navedla več utemeljitev, ki naj bi dokazovale obstoj regionalne slabosti, ki naj bi povečevala stopnjo tržne nepopolnosti.

(74)

Prvič, Španija je poudarila, da raziskave in razvoj prispevajo k lizbonskim ciljem ter da sta bili v okviru dogovora o finančni perspektivi 2007–13 (15) Španiji dodeljeni dodatni dve milijardi EUR strukturnih sredstev za povečanje R & D & I. Po mnenju Španije ta namenitev sredstev jasno kaže, da država na področju dejavnosti R & R zaostaja.

(75)

Drugič, Španija je poudarila, da se bodo dejavnosti R & R v okviru ocenjevanega projekta izvajale na območjih, upravičenih do pomoči, ki spadajo na področje uporabe člena 87(3)(c) Pogodbe (16).

(76)

Španija je tudi poudarila, da bo razvoj podjetja ITP v Baskiji prispeval k regionalnemu razvoju na območju, ki ga je prizadelo industrijsko prestrukturiranje (zapiranje težke industrije).

(77)

Nadalje po mnenju Španije projekt prispeva k razvoju znanstvene (raziskovalne organizacije), tehnološke (centri za preskušanje) in izobraževalne (inženirske šole) infrastrukture v regiji.

(78)

In končno, po mnenju Španije projekt prispeva k razvoju mreže podizvajalcev, ki lahko delujejo na visoko razvitem področju. Trenutno lahko podjetje ITP v Španiji kupi le [< 50] % svojih vloženih virov, njegov cilj pa je bistveno povečati to razmerje.

(79)

Če sklenemo, Španija trdi, da regionalna slabost in pozitivni učinek projekta na regionalni ravni povečujeta tržno nepopolnost ter da bi Komisija morala to priznati.

(80)

Španija tudi navaja, da če Komisija ne bo priznala te prednosti, bo to v nasprotju s pristopom iz Okvira R & R iz leta 1996, ki določa petodstotni samodejni dodatek za projekte, ki potekajo na območjih, upravičenih do pomoči, ki spadajo na področje uporabe člena 87(3)(c) Pogodbe (ta dodatek je 10-odstotni za območja, ki spadajo pod člen 87(3)(a) Pogodbe).

(81)

Statistični podatki o porabi za raziskave in razvoj dejansko kažejo, da Španija zaostaja za povprečjem EU. Vendar pa Komisija ugotavlja, da to samo po sebi ni zadosten argument, ki bi upravičil posamezno pomoč, je prej argument, ki podpira bolj horizontalen pristop k spodbujanju raziskav in razvoja (17).

(82)

Drugič, Komisija poudarja, da se raziskovalno-razvojni projekt izvaja na območjih, upravičenih do pomoči. Komisija tudi poudarja, da je s tem, ker ni vključila regionalnega dodatka pomoči v Okvir R & R & I, samo prispevala k boljši usmeritvi državne pomoči v tiste projekte, ki povečujejo gospodarsko učinkovitost. Komisija je priznala, da državna pomoč lahko prispeva k ciljem enakosti, kot je regionalni razvoj, ali ciljem učinkovitosti, na primer odziv na tržne nepopolnosti (18). Zato je v skladu s tem spremenila različna pravila o državni pomoči in prilagodila pogoje za združljivost cilju ukrepov, ki jih sprejmejo države (19).

(83)

Tretjič, Komisija opozarja na utemeljitev Španije, da je treba na področjih raziskav, tehnologije in izobraževanja vzpostaviti potrebno infrastrukturo. Vendar v ocenjevanem primeru Španija ni dokazala, da je pomoč, dodeljena določenemu podjetju, ITP, potrebna za razvoj infrastrukture znanja. Nadalje Komisija opozarja, da je ocenjevani ukrep individualna pomoč enemu upravičencu. Njen vpliv na navedeno strukturo je lahko samo zelo posreden.

(84)

Na koncu Komisija ugotavlja, da naj bi bil cilj pomoči prispevati k razvoju mreže podizvajalcev. Medtem ko bi bili s širše evropske perspektive taki cilji v smislu regionalnega razvoja dejansko pomembni, pa ni gotovo, da se bodo povečale infrastrukture ali razširila mreža podizvajalcev okrog vsakega velikega podjetja, zlasti v integriranem sektorju, kot je letalski. Za tako tehnološko specializiran in razvit sektor, kjer pri programih sodeluje več partnerjev iz vse Evrope in preostalega sveta, koristi razvijanja mreže podizvajalcev na območju, upravičenem do pomoči, pa niso očitne, tudi velja, da [> 50]-odstotna odvisnost od tujine pri vloženih virih kaže na močno odvisnost od mednarodnih partnerjev in zato na dejavnik tveganja.

(85)

Komisija zato meni, da posebne okoliščine na območju, upravičenem do pomoči, kjer se izvaja projekt, kažejo zelo skromno povečanje stopnje tržne nepopolnosti, zlasti glede razpoložljivosti tehnološko razvitih podizvajalcev, ki bi bili lahko uspešni partnerji pri delitvi tveganja.

7.3   Sklepna ugotovitev o tržni nepopolnosti

(86)

Komisija lahko na podlagi teh utemeljitev sklene, da v ocenjevanem primeru obstaja tržna nepopolnost.

8.   SPODBUJEVALNI UČINEK

(87)

Komisija je upoštevala informacije, ki so bile na voljo v fazi preiskave, in v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvome o spodbujevalnem učinku pomoči.

8.1   Nujnost pomoči

(88)

V skladu s poglavjem 6 Okvira R & R & I mora Komisija najprej preveriti, ali je upravičenec predložil zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja raziskovalno-razvojnega projekta.

(89)

Kot je navedeno v odstavku 31 in naslednjih, so španski organi navedli, da je podjetje ITP zaprosilo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta in tako upoštevali določbo iz drugega odstavka poglavja 6 Okvira R & R & I.

(90)

Kot je bilo tudi že navedeno, je imela Komisija pomisleke glede postopka odločanja in pozne priglasitve. Na podlagi informacij, ki jih je predložila Španija, je bilo mogoče sklepati, da se priglašeni ukrep nanaša na ukrep pomoči, ki je bila dodeljena v dveh obrokih. Zato je treba spodbujevalni učinek oceniti za celotno pomoč.

(91)

Glede postopka odločanja želi Komisija poudariti, da je bila zaradi posebnih okoliščin primera – prenos pristojnosti, dvostopenjski pristop in prehod na nova pravila o državni pomoči – v tem primeru ocena teh okoliščin nenavadna.

(92)

Komisija najprej opozarja, da po navadi dvomi o spodbujevalnem učinku ukrepa, če se za en projekt sprejme več odločitev o dodelitvi pomoči. Pri spodbujevalnem učinku dvomi tudi, ali država sprejme formalno odločitev o dodelitvi pomoči takrat, ko se je z izvajanjem projekta že precej napredovalo. Pri R & R je bistveno, da pomoč vpliva na ravnanje podjetja tako, da ga spodbudi k večji ali hitrejši naložbi v projekt. Brez takega vpliva pomoč ne bi imela spodbujevalnega učinka in ne bi bila nujna.

(93)

Za zagotovitev takega vpliva se mora država odločiti za pomoč formalno, čeprav s klavzulo o odložitvi do potrebne potrditve Komisije združljivosti pomoči na podlagi člena 88(3) Pogodbe, ali s pismom o nameri (20), kar naj ne bi sprožilo upravičenih pričakovanj, vendar pa bi dovolj odločno nakazalo pripravljenost države, da podpre projekt.

(94)

Komisija tudi opozarja, da je nujni pogoj za združljivost pomoči za raziskovalno-razvojni projekt predhodna priglasitev pomoči v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Priglasitev pomoči za projekt, katerega izvajanje se končuje, bi pomenilo, da država ni prepričana glede pomoči, ki jo namerava dodeliti, ali da ne more dati zagotovila glede take pomoči. Če kljub tej negotovosti podjetje lahko izvaja projekt in ga lahko celo dokonča, verjetno podjetje samo pomoči nujno ne potrebuje.

8.2   Temeljni kazalniki

(95)

V skladu s poglavjem 6 Okvira R & R & I mora Komisija za vse posamične ukrepe preveriti več meril, ki kažejo spodbujevalni učinek pomoči in se nanašajo na povečanje velikosti, obsega ali hitrosti izvajanja projekta ali povečanje celotnega zneska, ki ga upravičenec porabi za raziskave in razvoj.

(96)

Španija je v svojih pripombah navedla več dejstev, da bi dokazala, da so bila prej navedena temeljna merila izpolnjena.

(97)

Prvič, po mnenju Španije je podjetje ITP pomoč nujno potrebovalo za naložbo v višini 12 % projekta, ki vključuje povečanje velikosti in obsega. Brez pomoči podjetje ITP ne bi moglo izvesti tako velike naložbe (21).

(98)

Drugič, po mnenju Španije naj bi pomoč pospešila dokončanje projekta. Španija zatrjuje, da je čas, potreben za razvoj Trent 1000, veliko krajši kot za predhodne motorje.

(99)

Tretjič, Španija opozarja, da so povprečni stroški dela za raziskave in razvoj (24 %) v podjetju ITP višji od povprečja v sektorju (19 %). Nadalje, podjetje ITP je v zadnjih letih veliko vlagalo v raziskave in razvoj, saj je bilo leta 2005 razmerje med raziskavami in razvojem ter prihodkom 16 %, leta 2006 26 % in leta 2007 22 %. Španija te številke primerja z evropskim povprečjem za ta sektor, ki je v letih 2005 in 2006 znašalo 11 %. Španija navaja, da bi se brez pomoči za Trent 1000 številke za raziskave in razvoj/prihodek zmanjšale na […] % oziroma […] % za leto 2006 oziroma 2007.

(100)

Podjetje ITP je predložilo podrobne informacije o svojem osebju. Te kažejo, da bi podjetje, če izhajamo iz predpostavke, da brez pomoči ne bi moglo izvesti projekta, imelo težave pri prerazporeditvi v ekvivalentu polnega delovnega časa […] zaposlenih, ki so delali na projektu. Podjetje ITP navaja, da bi se jih minimalni del lahko premestilo v zgodnejše faze dela (v raziskave in tehnologijo), težko pa bi obdržalo druge raziskovalce. Po mnenju podjetja ITP dejstvo, da ohranja porabo za raziskave in razvoj na visoki ravni, kaže, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

(101)

Komisija opozarja, da je ocena teh kazalnikov odvisna od alternativnega scenarija, ki bi se uresničil brez pomoči. Če je pomoč podjetju ITP dejansko omogočila sodelovanje pri velikem projektu, potem je imela spodbujevalni učinek na obseg in velikost projekta.

(102)

Vendar pa Komisija opozarja na dvoumnost podatkov o porabi za raziskave in razvoj. Čeprav je res, da ima podjetje ITP visoke stopnje porabe za raziskave in razvoj v primerjavi s tekmeci iz tega sektorja, je morda razlog za to pomanjkanje prihodkov iz starejših programov, kot je bilo prej opisano (22), ter ne njegova intenzivnost v raziskavah in razvoju. Nadalje Komisija ne more potrditi, da ohranjanje stalnih stopenj porabe za raziskave in razvoj ter osebje dokazuje spodbujevalni učinek pomoči. Nasprotno, v običajnih okoliščinah se zdi, da če pomoč ne vpliva na porabo za raziskave in razvoj ali osebje na področju raziskav in razvoja, to pomeni, da je učinek pomoči bolj v podporo projektu, ki nadomešča starejše, že dokončane projekte, kot pa v podpori popolnoma novim prizadevanjem upravičenca.

(103)

Vsekakor mora Komisija pri oceni posameznega ukrepa pomoči poleg prej navedenih temeljnih kazalnikov podrobno preveriti tudi informacije, ki jih predložita država članica in upravičenec.

8.3   Alternativni scenariji

(104)

Komisija se je pri svoji podrobni oceni spodbujevalnega učinka oprla na točko 7.3.3 Okvira R & R & I.

(105)

Podjetje ITP je predložilo predstavitev, ki jo je pripravilo za upravni odbor, ko je ta odločal o naložbi v projekt. Iz dokumentacije je razvidno, da je podjetje ITP, preden se je začelo pogajati s podjetjem RR, preučilo več drugih možnosti, vključno s poslovnimi načrti za vsako možnost, s pomočjo in brez nje:

[…] % motorja (celotna nizkotlačna turbina),

[…] % (nizkotlačna turbina brez vodilnih lopat s šobami),

[…] % (nizkotlačna turbina brez vodilnih lopat s šobami in tesnil),

[…] % (nosilna konstrukcija zadnjega dela in disk); v tem primeru bi bilo podjetje ITP le podizvajalec.

(106)

Treba je opozoriti, da je projekt končni rezultat pogajanj med podjetjema ITP in RR. Zelo težko je predvideti, kakšen bi bil izid teh pogajanj brez pomoči.

(107)

Čeprav je imelo podjetje ITP dejansko na voljo še druge možnosti, to v bistvu niso bili hipotetični projekti, ki bi bili odvisni tudi od druge stranke v pogajanjih. Na podlagi utemeljitev, ki jih je predložilo podjetje RR, se tudi zdi, da niso bili zainteresirani za omejeno sodelovanje podjetja ITP (npr. približno […] %), ker bi to podjetje RR prisililo, da prevzame več tveganja, da opravi nekatera dela neposredno ali da poišče druge partnerje.

(108)

Nadalje, tudi če so bili upravnemu odboru podjetja ITP predloženi finančni izračuni za projekt s pomočjo in brez nje, se zdi, da je bila razpoložljivost pomoči upoštevana v odločitvi podjetja ITP, da sodeluje v projektu (23).

(109)

In končno, na podlagi analize različnih hipotetičnih oblik sodelovanja, ki jo je opravilo podjetje ITP, se zdi, da je odločitev temeljila predvsem na številnih večinoma kvalitativnih dejavnikih (povzetih v prikazih SWOT) in ne na kvantitativnih (kot je na primer pričakovana notranja stopnja donosa), ki so bili tudi dani na voljo upravnemu odboru. Treba je opozoriti, da notranja stopnja donosa sploh ni visoka v primerjavi s povprečnimi stroški kapitala v višini […] %. Notranja stopnja donosa, izračunana za 25 in 50 let, kaže, da brez pomoči projekt verjetno ne bi bil dovolj donosen, da bi se podjetje odločilo za naložbo vanj. Nizka končna notranja stopnja donosa, celo s pomočjo, tudi potrjuje, da je podjetje ITP s tem, ko se je odločilo za naložbo s pričakovanim nizkim donosom, želelo okrepiti svoj položaj na trgu.

(110)

Zato Komisija ugotavlja, da je pomoč nedvomno sprožila naložbo podjetja ITP v večji projekt z ambicioznejšim obsegom.

(111)

Komisija tudi ugotavlja, da je težko določiti pravi hipotetični projekt, ker je bilo najprej več možnosti, o katerih se je bilo nato vsekakor treba pogoditi z vodjem projekta, podjetjem RR.

(112)

Komisija ugotavlja, da je projekt donosen, kot so po navadi projekti letalskih motorjev, saj bi bilo v nasprotju z vsako poslovno logiko investirati v projekt z negativnimi donosi. Komisija ugotavlja, da je pri takem projektu glavni kazalnik, ki ga podjetje uporabi pri svoji investicijski odločitvi, notranja stopnja donosa, na katero vpliva pomoč pozitivno, saj ji omogoča, da preseže povprečne stroške kapitala v sektorju.

(113)

Komisija ugotavlja, da je v projektih letalskih motorjev še zlasti pomemben znesek začetne naložbe in da je za časovni potek denarnih tokov značilen negativen akumuliran denarni tok, v tem primeru za prvih 19 let.

(114)

Na koncu je Komisija ocenila raven tveganja, ki ga vključuje raziskovalni projekt. Podjetje ITP je navedlo glavna tveganja projekta:

tehnična tveganja pri doseganju specifikacij za prvo certificiranje v krajšem obdobju v primerjavi s predhodnimi programi,

tehnična tveganja nujnega ponovnega konstruiranja v začetnih fazah proizvodnje,

komercialna tveganja, ki izhajajo iz cenovne politike (ki ni pod nadzorom podjetja ITP),

valutna tveganja (ker je prodaja izražena v dolarjih) in

tveganja, povezana s proizvodnimi stroški na enoto, ki jih je Boeing določil v višini, ki pomeni […] % zmanjšanje stroškov v primerjavi s predhodnimi motorji. Na te stroške vplivajo predvsem nova konstrukcija in stroški surovin.

(115)

Podjetje ITP je pripravilo ocene spremembe neto sedanje vrednosti projekta na podlagi sprememb nekaterih od teh parametrov. Te ocene kažejo, da lahko neto sedanja vrednost hitro postane negativna, če prodaja ne doseže pričakovanj, če je menjalni tečaj manj ugoden ali če se povečajo stroški surovin.

(116)

Komisija ugotavlja, da so tveganja projekta velika. Ugotavlja, da vsa tveganja, ki jih je navedlo podjetje ITP, pri oceni niso enako pomembna, kot na primer valutno tveganje. Komisija potem ugotavlja, da je podjetje ITP predložilo podrobne izračune finančnih vidikov projekta, vključno z občutljivostjo za dejavnike tveganja. Iz teh izračunov je predvsem razvidno, da je projekt v primerjavi s povprečnimi stroški kapitala za podjetje še kar donosen. Drugič, iz njih je razvidno, da so tehnična in komercialna tveganja velika, zlasti glede na znesek naložbe in njen predvideni denarni tok.

(117)

Na podlagi teh meril Komisija lahko potrdi, da ima pomoč spodbujevalni učinek, saj podjetju ITP omogoča sodelovanje pri projektu v obsegu, ki si ga podjetje brez pomoči ne bi moglo privoščiti.

9.   SORAZMERNOST

(118)

Za oceno sorazmernosti ukrepa mora Komisija najprej oceniti upravičene stroške, zlasti, ali so bili pojasnjeni dvomi iz odločitve o sprožitvi postopka; nato mora pregledati instrument pomoči in znova preveriti, ali so bili pojasnjeni izraženi dvomi; tretjič, preveriti mora, ali se za projekt uporabljajo dodatki za regionalno slabost in sodelovanje; ter končno, določiti mora intenzivnost pomoči in preveriti, ali izpolnjuje pogoje iz Okvira R & R & I.

9.1   Upravičeni stroški

(119)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija izrazila štiri dvome o upravičenih stroških projekta, ki prejema pomoč:

(a)

razvrstitev izdatkov v kategorije raziskav je bila narejena na podlagi teoretičnega modela in ni izražala dejanskih stroškov (niti predvidenih stroškov) upravičenca;

(b)

v razvrstitvi izdatkov so bile pripravljalne študije za eksperimentalni razvoj razvrščene še zlasti visoko v primerjavi z drugimi kategorijami izdatkov, predvsem ob upoštevanju drugih projektov za razvoj motorjev;

(c)

spornih je bilo več posebnih vidikov: znesek, dodeljen tehničnemu vodenju v prvem letu projekta, in izdatki za opremo (zlasti če se je taka oprema uporabljala izključno za ta projekt); ter

(d)

vključitev nekaterih stroškov, ki jih je imelo podjetje ITP v letih 2008 in 2009, po certifikaciji motorja.

(120)

Komisija je izrazila dvome o razvrstitvi dejavnosti na podlagi opredelitve industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja iz oddelka 2.2(f) in (g) Okvira R & R & I ter na podlagi svoje prakse na področju R & R (24).

(121)

Komisija je izrazila dvom o upravičenih stroških, zlasti izdatkih za opremo, na podlagi točke 5.1.4 Okvira R & R & I.

(122)

V odgovoru na odločitev o sprožitvi postopka je Španija predložila novo razvrstitev stroškov, ki je izražala dejansko izvedene ali načrtovane dejavnosti, ter na njej temelječo razvrstitev v kategorije raziskav in razvoja. Nove informacije, ki jih je predložila Španija, so Komisiji omogočile podrobno analizo vseh delovnih paketov ter preveritev, ali je razvrstitev dejavnosti raziskav in razvoja pravilna.

(123)

Španski organi so nato potrdili, da je skrajni rok za upoštevanje upravičenih stroškov certificiranje letala. Glede na to, da so bili stroški, ki so nastali po certifikaciji, majhni, to bistveno ne vpliva na skupni znesek ali porazdelitev stroškov med kategorije raziskav in razvoja.

(124)

Španija se je tudi strinjala, da se bo delo, opravljeno med certifikacijo motorja in letala, štelo za eksperimentalni razvoj in ne za industrijsko raziskavo, saj se to delo izvaja na prototipih modula turbine.

(125)

Španski organi so se tudi strinjali, da bodo vključili 100 % dela, opravljenega v okviru delovnih nalog v zvezi s preskušanjem komponent ([…] EUR), v kategorijo eksperimentalni razvoj. To je v skladu z razvrstitvijo, ki se uporablja za druge naloge, in opredelitvijo, ki jo je predlagalo podjetje ITP, po kateri je treba preskuse, namenjene zagotovitvi skupnega števila ur obratovanja (in testi z utrujanjem iz te kategorije), šteti kot eksperimentalni razvoj.

(126)

Podjetje ITP je v svojih pripombah podprlo utemeljitve Španije ter priznalo, da njihov notranji računovodski sistem ni omogočal ločitev stroškov za raziskave in razvoj po različnih kategorijah. To pojasnjuje, zakaj je bila razvrstitev narejena na podlagi modela, ki se je zdel teoretičen. Podjetje ITP je tudi navedlo, da je že začelo prilagajati svoj računovodski sistem, da bo omogočal tako razvrstitev, saj jo zahtevajo tudi računovodski standardi MSRP (25).

(127)

Španija je predložila popravljeno in končno različico upravičenih stroškov, ki je predstavljena v spodnji razpredelnici. Skupni upravičeni stroški projekta za celotno obdobje med letoma 2005 in 2008 znašajo 73,567 milijona EUR. Od tega obsegajo stroški dejavnosti, razvrščenih kot industrijske raziskave, 29,296 milijona EUR (39,8 % skupnih upravičenih stroškov). Stroški dejavnosti eksperimentalnega razvoja znašajo 44,212 milijona EUR (60,1 %). V projekt so vključene tudi pripravljalne študije v vrednosti 59 000 EUR.

Preglednica – Upravičeni stroški

(milijonov EUR)

Kategorija R & R

2005

2006

2007

2008

Skupaj

Industrijske raziskave

[…]

[…]

[…]

[…]

29,296

Študije izvedljivosti

[…]

[…]

[…]

[…]

0,059

Eksperimentalni razvoj

[…]

[…]

[…]

[…]

44,212

Skupaj

[…]

[…]

[…]

[…]

73,567

(128)

Ob upoštevanju podrobnih informacij, ki jih je predložila Španija, njene potrditve pripomb o posebnih vidikih v zvezi z rokom projekta in razvrstitvijo nekaterih vrst izdatkov ima Komisija na voljo popoln pregled upravičenih stroškov in njihove razvrstitve.

(129)

Upravičeni stroški torej vključujejo samo dejavnosti, ki so upravičene do pomoči v skladu s točko 5.1.4 Okvira R & D & I, ki se pravilno razporedijo po ustreznih kategorijah industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja v skladu z oddelkom 2.2 istega okvira.

9.2   Instrument pomoči

(130)

V prvotni priglasitvi so španski organi nameravali uporabiti instrument, ki združuje značilnosti vračljivega predplačila – s poplačilom glavnice posojila v sorazmerju z uspešnostjo projekta – in ugodnega posojila –, pri čemer upravičencu ni treba plačati obresti. Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvome o tem hibridnem instrumentu, od katerega naj bi imel upravičenec dvojno korist, saj združuje element delitve tveganja v zvezi s predplačilom z zagotovljeno koristjo v smislu neplačanih obresti. S kombinacijo teh dveh ugodnosti bi bila pomoč preveč radodarna za upravičenca.

(131)

Vračljivo predplačilo je opredeljeno v oddelku 2.2(h) Okvira R & R & I. Pogoji za njegovo združljivost so opredeljeni v točki 5.1.5 Okvira R & R & I.

(132)

Ugodno posojilo je posojilo z znižano obrestno mero (v tem primeru ničelna obrestna mera). Element pomoči je znesek obresti, ki ga upravičenec ne plača ter se izračuna na podlagi razlike med tržno obrestno mero, ki se uporablja za posojilo, in dejansko plačanimi obrestmi. V tem primeru je bila tržna obrestna mera referenčna obrestna mera, brez dodanih dodatnih baznih točk, znesek plačanih obresti pa je bil nič. Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka izrazila tudi dvom o obrestni meri, ki se uporabi pri izračunu elementa pomoči posojila. Kot je opisano v nadaljevanju, ta vidik ni več pomemben.

(133)

Španski organi so v svojih pripombah priznali, prvič, obstoj take dvojne koristi in se strinjali, da bodo instrument pomoči popravili. Navedli so, da bodo predlagali dodelitev pomoči v obliki ugodnega posojila. Po mnenju Španije je bil razlog za uporabo ugodnega posojila preprosto njihovo mnenje, da ga bo Komisija lažje odobrila.

(134)

Podjetje ITP je v svojih pripombah zavzelo enako stališče. Vendar je še dodalo, da bi se strinjalo z instrumentom pomoči v obliki vračljivega predplačila (26).

(135)

Komisija je v svojem dopisu z dne 19. decembra 2007 navedla, da bi vračljivo predplačilo v tem primeru verjetno zagotovilo večjo sorazmernost.

(136)

Komisija je opozorila, da bi preoblikovanje instrumenta pomoči v skladu s predlogom Španije v brezobrestno posojilo leta 2007 pomenilo korist za upravičenca, ker bi se v tem primeru komercialna tveganja nekako zmanjšala, saj se je prodaja motorja povečevala.

(137)

V zadevnem primeru bi imela pomoč vlogo predplačila, ker bi podjetju ITP zagotovila dovolj sredstev za izvedbo naložb, saj mu tedaj ne bi bilo treba plačati obresti. Podjetje ITP bi moralo poplačati le glavnico in izognilo bi se plačilu posebne pristojbine v primeru uspeha. Po mnenju Komisije je to za podjetje čezmerna korist in je španske organe zaprosila, da predlagajo načine za njeno zmanjšanje, bodisi s spremembo instrumenta ali uvedbo klavzul in pogojev, ki bi instrument povezali s tveganjem.

(138)

Komisija je še opozorila, da so vračljiva predplačila instrument delitve tveganja, ki če so projekti uspešni, omogočajo več kot sorazmerno poplačilo upravičenca: če se napovedana prodaja uresniči, se pomoč v celoti povrne, vključno z obrestmi. Če prodaja ne doseže napovedi, se povračilo sorazmerno zmanjša (27). Če prodaja preseže napovedi, pa povračilo preseže znesek prejetega predplačila.

(139)

Med oceno primera sta Komisija in Španija prišli do sklepne ugotovitve, da je ustrezen instrument pomoči za tovrstno pomoč vračljivo predplačilo s posebnimi značilnostmi, opisanimi v nadaljevanju.

(140)

Instrument pomoči temelji na utemeljitvi španskih organov, da sta dve odločbi o pomoči v tem primeru dva obroka iste pomoči, z enim zahtevkom za pomoč.

(141)

Spremenjen časovni okvir pomoči temelji na naslednjih elementih:

(142)

Pomoč se izplača v skladu s predvidenim časovnim okvirom za oba obroka.

(143)

Poplačilo se izračuna na podlagi celotne pomoči, ki jo prejme podjetje ITP, ki se prilagodi v skladu z referenčno obrestno mero za leto 2005 (4,08 %).

(144)

Ciljni datum je […], ko mora biti v celoti plačan prilagojeni znesek, ki temelji na spodaj navedeni napovedi.

(145)

Po previdni napovedi naj bi se prodalo […] motorjev (na podlagi […] letal), kjer niso vključene nadomestitve. Ta številka je navedena v notranjem poslovnem načrtu podjetja ITP, ki je bil predstavljen odboru v zvezi z njegovo odločitvijo o naložbi v projekt.

(146)

Poplačila je treba obravnavati kot zneske v eurih na prodan motor, znesek na motor pa se bo spreminjal, kot sledi: do […] prodanih motorjev (40 % končne napovedi) bo podjetje ITP plačalo […] EUR za vsak motor; od […] do […] prodanih motorjev (do 85 % končne napovedi), bo plačalo […] EUR za vsak motor; od […] do […] prodanih motorjev (končna napoved) bo plačalo […] EUR.

(147)

Španija je pri določitvi teh zneskov upoštevala dejstvo, da se prvi motorji prodajajo z večjim komercialnim popustom. Upoštevala je tudi denarni tok projekta, ki je za prva leta že negativen, saj je začetna naložba zelo velika, prodaja pa razpršena na najmanj dvajset let.

(148)

Ko bo dosežena ciljna napoved […] prodanih motorjev, bo podjetje ITP do leta 2043 plačevalo dodatno pristojbino za uspeh v višini enega odstotka prihodka iz prodaje vsakega motorja (28).

9.3   Regionalni dodatek

(149)

Španski organi priznavajo, da se v skladu z Okvirom R & R & I, ki se uporablja od 1. januarja 2007, projektom, ki se izvajajo na območjih, upravičenih do pomoči, ne more dodeliti regionalnega dodatka. Vendar pa so navedli, da bi radi ta dodatek dodelili vsaj za upravičene stroške za leto 2006.

(150)

Komisija se v svoji oceni lahko opre le na pravila, ki jih je jasno razložila in so navedena v Okviru R & R & I. V skladu s tem je treba premisleke glede morebitnih slabosti za projekt, ki bi lahko izhajale iz dejstva, da se izvaja na območju, upravičenem do pomoči, prikazati in upoštevati pri oceni tržne nepopolnosti in spodbujevalnega učinka.

(151)

Kot je bilo že navedeno, je treba celotno pomoč oceniti na podlagi veljavnih pravil, to pa je Okvir R & R & I. Okvir R & R & I več ne predvideva možnosti povečanja intenzivnosti pomoči za projekte, ki se izvajajo na območjih, upravičenih do pomoči. Zato se Komisija ne more strinjati, da bi intenzivnost pomoči morala vključevati tak dodatek.

9.4   Dodatek za sodelovanje

(152)

Španski organi so navedli, da bi moral biti po njihovem mnenju priglašeni projekt upravičen do prejema dodatka za mednarodno sodelovanje. V skladu z njihovimi utemeljitvami podjetje ITP sodeluje pri mednarodnem projektu za razvoj motorja Trent 1000 (29).

(153)

Točka 5.1.3(b) Okvira R & R & I zelo natančno določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati projekt, da je upravičen do dodatnega dodatka za mednarodno sodelovanje: „Projekt vključuje učinkovito sodelovanje med vsaj dvema medsebojno neodvisnima podjetjema in so izpolnjeni naslednji pogoji: […] projekt mora biti […] čezmejen, kar pomeni, da se morajo dejavnosti R & R izvajati vsaj v dveh različnih državah članicah“.

(154)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija izrazila dva dvoma: (a) Komisija je dvomila, ali se podjetji ITP in RR lahko štejeta za neodvisni podjetji, saj ima podjetje RR v lasti skoraj 47 % delnic podjetja ITP; ter (b) dejavnosti R & R za priglašeni projekt se ne bi mogle izvajati povsem zunaj Španije.

9.4.1   ITP in RR nista neodvisni podjetji

(155)

Španija je predložila različne utemeljitve kot dokaz o neodvisnosti obeh podjetij.

(156)

Po njenem mnenju podjetje ITP sodeluje v projektu kot partner pri delitvi tveganja pod podobnimi pogoji kot drugi partnerji: dejstvo, da so pogoji pogodbe enaki kot za druge partnerje pri delitvi tveganja in prihodkov, naj bi dokazovalo, da je podjetje ITP na isti ravni kot drugi partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov, s katerimi podjetje RR ni povezano kot njihov delničar.

(157)

Drugič, po mnenju Španije podjetje ITP, če ne bi bilo neodvisno, ne bi moglo delati za tekmece podjetja RR, kot sta General Electric in Honeywell.

(158)

Tretjič, podjetje ima v lasti le 47 % delnic, kar ni kontrolni delež, v primerjavi s 53-odstotnim deležem, ki ga ima drug delničar, Sener Aeronautica. Člani odbora, ki jih imenuje podjetje RR, so v manjšini (štirje od skupno devetih), druge imenuje največji delničar.

(159)

In končno, po mnenju Španije neodvisnost dokazujejo tudi dolgotrajna pogajanja med podjetjema ITP in RR o projektu, ki so trajala dve leti, preden sta se podjetji dogovorili.

(160)

Te utemeljitve je v svojih pripombah posredovalo tudi podjetje ITP. Poleg tega podjetje ITP meni, da je njegova neodvisnost od podjetja RR očitna, saj je leta 2008 znašala prodaja podjetja ITP podjetju RR le 25 % njegovih prihodkov, se pa še zmanjšuje.

(161)

Komisija je v svojem dopisu z dne 19. decembra 2007 želela izvedeti tudi mnenje podjetja RR o tem, ali se podjetji ITP in RR lahko štejeta za neodvisni. Nadalje, po mnenju podjetja RR je „podjetje ITP pravno in finančno neodvisno podjetje in […] ga podjetje RR ne obvladuje. […] Podjetje ITP je pomemben sodelavec podjetja RR pri nekaterih civilnih programih, zlasti pri motorjih Trent 500 in 900, podjetje RR pa ohranja svoj delež v podjetju ITP delno za zavarovanje svojih interesov v teh skupnih programih ter tudi za pomoč pri razvoju podjetja ITP kot neodvisnega akterja (in partnerja) v letalskem sektorju.“

(162)

RR tudi navaja, da „je povezava z dolgoročno neodvisnimi strateškimi partnerji, s katerimi se lahko deli tveganje, ki zagotovijo zmogljivosti za konstruiranje in dajo na voljo vire, smiseln in ne nenavaden korak za proizvajalca originalne opreme, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelavo plinskih turbin“.

(163)

Komisija je podrobno preverila povezavo med podjetjema ITP in RR. Podjetje RR je velik delničar (47 %) in ima v odboru več članov. Člani odbora iz podjetja RR se pri razpravi o projektih podjetja vzdržijo, so pa navzoči pri odločanju o strategijah.

(164)

Drugič, Komisija ugotavlja, da je podjetje ITP sodelovalo že pri več drugih projektih podjetja RR (Trent 1000 je tretji največji motor, pri katerem sodeluje podjetje ITP).

(165)

Določba iz Okvira R & R & I o „neodvisnosti“ se ne sme razumeti kot „ga ne obvladuje drugo podjetje“. Drugače povedano, če podjetja ne obvladuje drugo podjetje, še ne pomeni, da ni odvisno od njega.

(166)

Po analogiji z opredelitvijo malih in srednjih podjetij (MSP) (30) je treba podjetja, ki so med seboj kapitalsko povezana (v tem primeru 47-odstotni delež), šteti za povezana podjetja. Lahko se štejeta za neodvisni podjetji za namen nadzora združevanja (31) ali z vidika računovodskih pravil, ker podjetje ITP ni vključeno v finančna poročila podjetja RR.

(167)

Pomemben vidik tega primera je, da dve povezani podjetji, ki delujeta v istem sektorju, nimata težav pri sodelovanju. To se potrdi, če na zadevo pogledamo z bistvenega vidika, to je, ali imata podjetji ITP in RR težave pri sodelovanju pri projektih R & R.

(168)

Podjetje RR je investiralo v podjetje ITP ravno zato, da bi vzpostavilo trdno dolgotrajno sodelovanje (32), kar je splošna sektorska značilnost povezav med proizvajalci originalne opreme in njihovimi najpomembnejšimi partnerji. Podjetje RR se na primer sklicuje na vlogi podjetij Snecma in MTU kot dolgoročnih partnerjev podjetij General Electric oziroma Pratt & Whitney.

(169)

V zadevnem primeru sta podjetji ITP in RR vzpostavili sodelovanje na področju letalskih motorjev. Ocenjevani projekt je tretji največji motor, ki ga je do zdaj razvilo podjetje RR, pri katerem ima podjetje ITP pomembno vlogo (vedno za isti sestavni del, nizkotlačno turbino). Podjetje RR priznava, da zaradi navedenega predhodnega sodelovanja poteka nadaljnje sodelovanje lažje in bolj gladko.

(170)

Komisija je v svoji oceni pomoči podjetju ITP za njegovo sodelovanje pri motorju Trent 500 (33) ugotovila, da je bilo za prvo večje sodelovanje podjetja ITP pri motorju podjetja RR značilno mednarodno sodelovanje, vendar pa posebnih dodatkov ni predvidela. Kot priznava tudi podjetje RR, se zaradi sodelovanja pri zaporednih projektih izboljša medsebojno poznavanje, ki postopoma zmanjša težave pri sodelovanju.

(171)

Dve povezani podjetji s trdnim dolgoročnim odnosom nimata težav pri sodelovanju. Zato je Komisija sklenila, da se podjetji ITP in RR ne moreta šteti za medsebojno neodvisni podjetji v smislu, kot se to zahteva za dodatek za sodelovanje pri projektih R & R.

9.4.2   Dejavnosti R & R priglašenega projekta se bodo v celoti izvajale v Španiji.

(172)

Vsekakor tudi drugi pogoj za čezmejni značaj projekta ni izpolnjen.

(173)

Španski organi menijo, da bi Komisija morala projekt motorja oceniti kot celoto in ne samo tisti del, ki ga bo razvilo podjetje ITP.

(174)

V skladu z drugo alineo točke 5.1.3(b) Okvira R & R & I se morajo dejavnosti R & R izvajati v vsaj dveh različnih državah članicah. V tem primeru se ocenjevani projekt nanaša na nizkotlačno turbino, ki jo razvija podjetje ITP. Večina dejavnosti R & R, upravičenih za projekt, se izvaja samo v Španiji, upravičene stroške pa ima podjetje ITP v svojih proizvodnih obratih.

(175)

Če sklenemo, po mnenju Komisije ni mogoče uporabiti dodatka za sodelovanje za ta primer pomoči, ker se podjetji ITP in RR ne moreta šteti za neodvisni ter ker se dejavnosti R & R izvajajo predvsem v Španiji.

(176)

Kot že prej za regionalni dodatek (34), Komisija ugotavlja, da neuporaba dodatka za sodelovanje nima dejanskih posledic, saj je intenzivnost pomoči pod ravnjo iz Okvira R & R & I.

9.5   Intenzivnost pomoči

(177)

V skladu s točko 5.1.5 Okvira R & R & I znašata veljavni intenzivnosti pomoči za projekte R & R, ki se financirajo z vračljivimi predplačili, 60 % za industrijske raziskave in 40 % za eksperimentalni razvoj. Kot je bilo že predhodno navedeno, se ocenjevanemu projektu ne more dodeliti nobenega dodatka.

(178)

Kot je bilo že predhodno navedeno, projekt vključuje približno 39,82 % industrijskih raziskav in 60,18 % eksperimentalnega razvoja. Skupna največja intenzivnost moči tako znaša 47,93 % (35).

(179)

Ob upoštevanju skupnih upravičenih stroškov v znesku 73,567 milijona EUR in zneska pomoči, ki so ga španski organi prvotno nameravali dodeliti, v višini 36,850 milijona EUR (vsota dveh odločb o dodelitvi), bi bila tako določena intenzivnost pomoči 50-odstotna, kar je več, kot znaša največja dovoljena intenzivnost.

(180)

Zato so španski organi priznali, da so morali zaradi prerazvrstitve upravičenih izdatkov, kot je navedeno v odstavkih od 119 do 129, zmanjšati znesek pomoči zaradi upoštevanja največje dovoljene intenzivnosti pomoči. Španija je v dopisu z dne 18. septembra 2008 navedla, da bo končni znesek pomoči znašal 35,2624 milijona EUR. Španija je predložila tudi revidiran razpored plačil in poplačil v skladu s predhodnimi odstavki od 141 do 148.

(181)

Zato je pomoč manjša od največje dovoljene intenzivnosti pomoči iz Okvira R & R & I.

9.6   Sklepna ugotovitev o sorazmernosti

(182)

Komisija lahko sklene, da razvrstitev upravičenih stroškov, spremenjeni instrument pomoči in prilagoditev zneska pomoči zagotavljajo, da je pomoč sorazmerna in najmanjša potrebna. Nadalje, ti pogoji, ki so podobni pogojem, uporabljenim v primerljivih primerih (36), tudi zagotavljajo, da se bo pomoč v običajnih tržnih razmerah povrnila v celoti, vključno z obrestmi, ali celo v višjem znesku, če bo prodaja presegla napovedi.

10.   VPLIV NA KONKURENCO

(183)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka predlagala, da se v tem primeru šteje za upoštevani trg trg letalskih motorjev, ki je svetovni trg. V zvezi s tem je želela dobiti mnenje zainteresiranih strani.

(184)

Komisija je opozorila, da je za sektor letalskih motorjev značilna prisotnost treh velikih proizvajalcev originalne opreme – RR, General Electric (GE) in Pratt & Whitney (PW), vodilnih v programih motorjev. Na drugi ravni je več prvovrstnih partnerjev (Snecma, MTU, Avio v Evropi, MHI, IHI in KHI na Japonskem itd.), ki velikokrat dolgoročno sodelujejo z enim proizvajalcem originalne opreme (kot na primer Snecma z GE) ali pa projektno sodelujejo z različnimi proizvajalci originalne opreme (kot na primer Volvo). ITP je najmanjši prvovrstni partner.

(185)

Španski organi so navedli, da je na svetovnem trgu sestavnih delov za letalske motorje ITP manjši akter kot njegovi tekmeci (v Evropi Rolls Royce, Snecma, Avio, Volvo, MTU itd.). Zato bi pomoč zelo omejeno vplivala glede na majhen tržni delež podjetja ITP, ki znaša le [5–10] % bolj omejenega trga plinskih turbin, ki je majhen segment večjega trga motorjev. Kot je navedeno v odločbi o sprožitvi postopka, so nizkotlačne turbine bistveni sestavni del motorja, vendar pa se ne morejo preprosto šteti za ločen podtrg, in sicer med drugim zato, ker jih lahko razvijajo veliki proizvajalci originalne opreme ali prvovrstni partnerji.

(186)

V postopku, razen podjetja RR, ni sodelovala nobena druga zainteresirana stranka. Glede na publiciteto, ki jo je bila deležna odločba o sprožitvi postopka, ter majhno število akterjev v sektorju in njihovo velikost (vsi velika podjetja) Komisija sklepa, ker ni bilo pripomb, da nobenega tekmeca ni skrbelo, da bi ta pomoč lahko izkrivljala dinamične spodbude, ustvarjala tržno moč ali ohranjala neučinkovite tržne strukture.

(187)

Zato Komisija lahko sklene, da je glede na neposredovanje tekmecev ali drugih tretjih oseb in ob upoštevanju zelo omejenega tržnega deleža podjetja ITP vpliv na konkurenco zelo omejen.

11.   POSREDNA POMOČ PODJETJU RR

(188)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila pomislek glede morebitne posredne pomoči, ki bi jo priglašeni ukrep lahko zagotovil proizvajalcu motorja, podjetju RR. Komisija opozarja, da je podjetje RR lahko potencialni upravičenec pomoči, saj vodi projekt Trent 1000 in je velik delničar podjetja ITP. Komisija je tudi opozorila, da na to oceno lahko vplivajo posebni pogoji sodelovanja, na katere je morda vplivala pomoč.

(189)

Španski organi so že v svojih pripombah v fazi priglasitve navedli, da po njihovem mnenju ni posredne pomoči, ker denar, ki ga plača podjetje ITP podjetju RR kot vstopno pristojbino (37), izhaja iz njegovih lastnih virov in ni povezan z upravičenimi stroški projekta.

(190)

V skladu z zahtevo Komisije v odločitvi o sprožitvi postopka so španski organi dodatno predložili vse pomembne dokumente o sodelovanju med podjetjema ITP in RR, zlasti Memorandum o soglasju iz leta 2003 in Sporazum o delitvi tveganja in prihodkov.

(191)

Španija in podjetje ITP sta navedla, da pogodba med agencijo CDTI in podjetjem ITP jasno kaže, da so upravičeni izdatki le izdatki, ki nastanejo med izvajanjem projekta, kar izključuje plačilo pristojbin podjetja ITP podjetju RR.

(192)

Drugič, Španija je navedla, da bo agencija CDTI dosledno spremljala izvajanje pogodbe in podjetju ITP plačala pomoč šele po predložitvi dokazil o izdatkih.

(193)

In končno, Španija je zatrjevala, da so cene, uporabljene v trgovinskem odnosu med podjetjema RR in ITP, enake cenam iz drugih sporazumov o delitvi tveganja in prihodkov.

(194)

Podjetje RR je v svojih pripombah najprej podrobno opisalo pogajanja med proizvajalci originalne opreme in morebitnimi partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov, ki vključujejo vzporedna dogovarjanja z različnimi partnerji v Evropi in tujini. Ta dogovarjanja ne potekajo za vsak sestavni del posebej, tudi če gre za nekatera ključna tehnološka področja, za katera proizvajalci originalne opreme ne nameravajo skleniti partnerstva, temveč vključujejo dogovarjanja na različnih ravneh o morebitni vključitvi partnerjev. Podjetje RR je tudi navedlo, da so prispevki partnerjev k programu – ki lahko vključujejo denar, inženirsko delo ter zagotavljanje storitev in razvojne vloge partnerjev pri delitvi tveganja in prihodkov – dogovorjeni in določeni na začetku izvajanja programa.

(195)

Podjetje RR je navedlo, da so pogajanja potekala strogo poslovno, pod popolnoma trgovinskimi pogoji, tako kot z drugimi partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov. Opisalo je sporazum s podjetjem ITP, ki je v skladu s sporazumi, sklenjenimi z drugimi polnopravnimi partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov (38) v projektu Trent 1000. Podjetje RR je prikazalo, da celoten prispevek podjetja ITP zanj ne pomeni finančne koristi.

(196)

Na koncu je podjetje RR zatrdilo, da od pomoči, ki jo je Španija odobrila podjetju ITP, ne bo imelo koristi, saj se bo uporabila le v Španiji za dejavnosti podjetja ITP za novo nizkotlačno turbino. Podjetje RR bo imelo koristi le od dividend, do katerih bo upravičeno kot delničar.

(197)

Komisija mimogrede opozarja, da tudi te utemeljitve potrjujejo neuporabo dodatka za sodelovanje (glej predhodne odstavke od 172 do 176). Ker je podjetje ITP edini upravičenec pomoči, nosi vse upravičene stroške. Prva alinea točke 5.1.3(i)(b) Okvira R & R & I določa, da nobeno posamezno podjetje ne sme nositi več kot 70 % upravičenih stroškov, kar pa v tem primeru očitno ne drži.

(198)

V oceni teh utemeljitev Komisija ugotavlja, prvič, da dokumenti, ki jih je predložila Španija, in informacije, ki so jih predložile stranke, kažejo, da je bil sporazum o delitvi tveganja in prihodkov med podjetjema ITP in RR dejansko dogovorjen pod trgovinskimi pogoji.

(199)

Drugič, Komisija ugotavlja, da so upravičeni stroški nastali le v Španiji in da nobeni stroški v zvezi z dejavnostmi podjetja RR ali dejavnostmi, opravljenimi v prostorih podjetja RR, niso vključeni v upravičeni projekt.

(200)

Tretjič, Komisija priznava, da podjetje RR zaradi imetništva delnic nima koristi od pomoči podjetju ITP, razen koristi, ki izhaja iz vzpostavitve dolgoročnega partnerstva.

(201)

Komisija tudi ugotavlja, da je mogoče reči, da imajo proizvajalci originalne opreme korist, če imajo njihovi partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov korist od pomoči, ki tem partnerjem omogoča velike naložbe v velike programe motorjev, samim proizvajalcem originalne opreme pa delitev tveganja, povezanega s takimi programi.

(202)

Po drugi strani pa Komisija ugotavlja, da je taka korist neizogibno omejena v primerjavi z vsemi naložbami proizvajalcev originalne opreme v te programe. Korist je še bolj omejena, če se primerja s splošno velikostjo trga motorjev in skupnim prihodkom proizvajalcev originalne opreme.

(203)

Vsekakor se zdi, da je to korist nemogoče količinsko opredeliti, saj bi morala njena količinska opredelitev glede na zahtevnost pogajanj s partnerji pri delitvi tveganja in prihodkov temeljiti na primerjavi z alternativnimi scenariji programskih organizacij.

(204)

Vsekakor Komisija ugotavlja, da ta korist ne pomeni prenosa javnih sredstev z države na proizvajalca originalne opreme, še zlasti ne v primeru, ko so vsi upravičeni stroški nastali v Španiji.

(205)

Ker ne gre za prenos državnih virov ter ker je korist omejena in je ni mogoče količinsko opredeliti, Komisija lahko sklene, da pomoč, ki jo je Španija dodelila podjetju ITP, ni posredna pomoč podjetju RR.

12.   PRESKUS TEHTANJA

(206)

V skladu s točko 7.5 Okvira R & R & I te ob upoštevanju prej ocenjenih pozitivnih in negativnih elementov Komisija tehta učinke ukrepa in ugotavlja, ali izhajajoče izkrivljanje negativno vpliva na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(207)

V tem primeru Komisija ugotavlja, da ima pomoč pozitivne učinke, kolikor obravnava tržno nepopolnost, da ima spodbujevalni učinek za upravičenca in da se je dodelila z ustreznim instrumentom, ki zagotavlja sorazmernost pomoči.

(208)

Komisija tudi ugotavlja, da so negativni učinki ukrepa omejeni, ker izkrivljanje konkurence zaradi pomoči ni pomembno, ker ne izrinja naložb tekmecev, ne zagotavlja tržne moči in ne ohranja neučinkovite tržne strukture.

(209)

Pri tehtanju teh elementov Komisija nato opozarja, da so se španski organi strinjali z zmanjšanjem zneska upravičenih stroškov, da spremenijo njihovo razvrstitev, prilagodijo instrument pomoči in zmanjšajo skupni znesek pomoči.

(210)

Španski organi bodo predložili letno poročilo o izvajanju pomoči in Komisiji omogočili spremljanje ukrepa.

(211)

Na koncu Komisija lahko ugotovi, da je preskus tehtanja za ocenjevano pomoč pozitiven.

13.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(212)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija torej lahko sklene, da ne sme ugovarjati pomoči v višini 35,2624 milijona EUR, ki jo Španija namerava dodeliti podjetju ITP za razvoj nizkotlačne turbine za motor Trent 1000, ki ga razvija podjetje RR za Boeing 787.

(213)

Po mnenju Komisije pomoč, ki jo bo dodelila Španija, ne vključuje posredne pomoči podjetju RR –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Španija namerava dodeliti podjetju ITP v višini 35 262 400 EUR, je združljiva s skupnim trgom.

Izvajanje pomoči se torej dovoli.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Španijo.

Bruslju, 21. oktobra 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)   UL C 108, 12.5.2007, str. 18.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Zadevi C 38/01 oziroma N 165/03.

(*1)  Poslovna skrivnost.

(4)  Dopisa Komisije z dne 10. oktobra 2006 in 30. novembra 2006.

(5)  Španija je navedla, da se je shema, ki jo upravlja Agencija CDTI, uporabljala že pred pristopom Španije k Evropski skupnosti leta 1986.

(6)  Treba je tudi poudariti, da je podjetje ITP edini španski proizvajalec v tem sektorju.

(7)  C 38/01 in N 165/03.

(8)  Podobno določbo vsebuje točka 38 Smernic o nacionalni regionalni pomoči (UL C 54, 4.3.2006, str. 13), v skladu s katero mora država članica upravičenca obvestiti o tem, da mu namerava dodeliti pomoč, s pismom o nameri.

(9)  www.cdti.es

(10)   UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(11)  Glej prvi odstavek odločbe o sprožitvi postopka.

(12)  Sodba Evropskega sodišča prve stopnje z dne 14.5.2002 v zadevi T-126/99, Graphischer Maschinenbau Gmbh proti Komisiji [2002] ECR II-02427.

(13)  Glej na primer odločitve Komisije v zadevah N 165/03 (Španija, pomoč podjetju ITP za Trent 900), N 372/05 (Francija, pomoč podjetju Snecma za motor SaM 146), N 120/01 (Združeno kraljestvo, pomoč podjetju Rolls-Royce za razvoj motorjev Trent 600 in Trent 900), in novejše v zadevah N 195/07 (Nemčija, pomoč podjetju Rolls-Royce Deutschland) in N 447/07 (Francija, pomoč podjetju Turbomeca).

(14)  Zlasti z organizacijo HEGAN, ki zagotavlja podlago letalskemu sektorju v Baskiji.

(15)  Točka 54bis dokumenta 15931/05 Evropskega sveta o finančni perspektivi 2007–2013.

(16)  Glej odločitev Komisije v zadevi N 626/06 o španski regionalni karti, sprejeto dne 20.12.2006.

(17)  V letih 2007 in 2008 je Komisija odobrila več shem pomoči za podporo dejavnosti R&R, ki jih je priglasila Španija.

(18)  Glej na primer Akcijski načrt državnih pomoči – Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009; COM(2005) 107 konč., sprejela Komisija 7. junija 2005.

(19)  Zato v pred kratkim sprejeti Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3) ni regionalnih dodatkov.

(20)  Glej tudi predhodni odstavek 31.

(21)  Ta utemeljitev je podrobneje obravnavana v naslednjem oddelku (glej naslednji oddelek odločbe, odstavki 104 in naslednji).

(22)  Trent 500 in Trent 900, predmeta zadev C 38/01 oziroma N 165/03.

(23)  Treba je tudi opozoriti, da so v isti predstavitvi omenjene morebitne težave v razpravah s Komisijo, v najslabšem primeru naj bi nekoliko prilagodili zneske in pogoje, možnosti za prepoved pomoči v celoti pa ne omenjajo. Vendar te omembe ne vzbujajo upravičenih pričakovanj, da bo podjetje prejelo pomoč. Izražajo samo izkušnje podjetja iz dveh predhodnih primerov državne pomoči.

(24)  Zlasti pri projektih, ki se financirajo na podlagi okvirnega programa za raziskave in razvoj – glej Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1) – in izkušnjah pri oceni primerov državne pomoči v sektorju letalskih motorjev.

(25)  Ti standardi omogočajo drugačno razvrstitev kontov odhodkov za industrijske raziskave, ki se razvrstijo kot odhodek, in kontov za eksperimentalni razvoj, ki se razvrstijo kot sredstva.

(26)  V svojem dopisu z dne 25.2.2008 podjetje ITP navaja, da je zaprosilo za „povračljivo posojilo v primeru uspeha projekta“.

(27)  In tako je manj izkrivljanja konkurence, saj proizvod na trgu ni uspel.

(28)  Okvir R & R & I izrecno določa, da v primeru uspeha, ki presega izid, ki je zgoraj opredeljen kot uspešen, mora biti zadevna država članica upravičena, da zahteva izplačila, ki presegajo povračilo predujma (glej šesti odstavek oddelka 5.1.5).

(29)  Španija to utemeljuje tudi s tem, da je bil tak dodatek dovoljen v predhodnih primerih za podjetje ITP.

(30)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(31)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvi) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(32)  Po besedah podjetja RR: „Podjetje RR je s podjetjem ITP razvilo ploden deloven odnos in podjetje ITP se je dodobra seznanilo z delovno prakso, postopki, orodji in metodami podjetja RR.“

(33)  Zadeva C 38/01 (UL L 61, 27.2.2004, str. 87).

(34)  Glej predhodne odstavke 149 do 151.

(35)  60,1 × 40 % + 39,82 × 60 % = 47,93 %.

(36)  Zadeve Eurocopter N 186/06, Turbomeca N 447/07 ali Rolls-Royce Deutschland N 195/07.

(37)  V tem sektorju je običajno, da partner pri delitvi tveganja in prihodkov plača proizvajalcu originalne opreme vstopno pristojbino.

(38)  Podjetje RR s temi podjetji ni bilo povezano prek imetništva delnic.