(1)

Z dopisom z dne 22. maja 2000, evidentiranim 25. maja 2000 (A/34298), je Francija na podlagi določb večsektorskega okvira za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom (3) (v nadaljevanju „VSO 1998“), priglasila pomoč za dve francoski delniški družbi, Pilkington France SAS in Interpane Glass Coating France SAS, v skupni lasti dveh mednarodnih skupin proizvajalk stekla Interpane in Pilkington. Komisija je 7. junija 2000 zahtevala dodatne informacije. Francija je dodatne informacije predložila z dopisi, in sicer z dopisom z dne 13. junija 2000, evidentiranim 14. junija 2000 (A/34798), z dopisom z dne 30. junija 2000, evidentiranim 3. julija 2000 (A/35410), in z dopisom z dne 30. junija 2000, evidentiranim 3. julija 2000 (A/35411).

(2)

Komisija je z Odločbo z dne 17. avgusta 2000 (4) pod sklicno številko SG(2000) D/106264 (v nadaljevanju „Odločba 2000“) odobrila intenzivnost pomoči za Pilkington in Interpane, priglašeno na podlagi VSO 1998.

(3)

Francija je v sodelovanju s podjetjema, ki sta prejela pomoč, 17. oktobra 2002, 18. avgusta 2003 in 31. avgusta 2004 pri naknadnem preverjanju pravilnega izvajanja odločitev, sprejetih v VSO 1998 (točka 6.4) in na podlagi Odločbe 2000, predložila letna poročila.

(4)

Francoski organi so z dopisom z dne 13. januarja 2005, evidentiranim istega dne (A/30447), in dopisom z dne 13. junija 2005, evidentiranim 14. junija 2005 (A/34734), Komisijo obvestili, da podatki, predloženi ob priglasitvi, na podlagi katere je bila sprejeta Odločba 2000, niso bili pravilni, zlasti kar zadeva izračun zneska oprostitve od poslovnega davka, zato so Komisijo pozvali, naj Odločbo 2000 spremeni.

(5)

Komisija je z dopisom z dne 6. marca 2006 (D/57979) na podlagi člena 9 Postopkovne uredbe francoske organe pozvala, naj predložijo pripombe glede nameravanega preklica Odločbe 2000. Francoski organi so pripombe predložili z elektronskim dopisom z dne 16. marca 2006, evidentiranim 17. marca 2006 (A/32057).

(6)

Komisija je z dopisom z dne 26. aprila 2006 Francijo obvestila, da bo glede sporne pomoči začela postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, da bi preklicala Odločbo z dne 17. avgusta 2000 in sprejela novo odločbo. Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (5). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo pripombe o sporni pomoči.

(7)

Francija je pripombe predložila po elektronski pošti 2. junija 2006.

(8)

Komisija od zainteresiranih strank glede tega ni prejela pripomb.

(9)

Komisija je z dopisom z dne 12. septembra 2007 (D/53668) zahtevala dodatne informacije. Francija je delni odgovor predložila z dopisom z dne 21. decembra 2007 (A/40607) in nato ta odgovor dopolnila po elektronski pošti 30. maja 2008 (A/10204).

(10)

Francija je z elektronskima dopisoma z dne 16. septembra in 19. septembra 2008 (A/19328 in A/19263) predložila nove podatke, ki jih je dopolnila z elektronsko pošto z dne 24. oktobra 2008 (A/22746).

(11)

Opis prejemnikov, ki sledi, povzema položaj iz leta 2000.

(12)

S priglasitvijo iz leta 2000 je Francija Komisijo seznanila z nameravano dodelitvijo regionalne pomoči za naložbe dvema delniškima družbama po francoskem pravu (poenostavljeni delniški družbi), ki sta v skupni lasti dveh skupin proizvajalk stekla, Interpane in Pilkington, z imenoma podjetij Pilkington Glass France SAS in Interpane Glass Coating France SAS (v nadaljevanju „PGF/IGCF“).

(13)

Lastništvo skupnih družb ni enako razporejeno med matični podjetji (glej sliko 1):

Slika 1

Pravna struktura družb

(14)

Novi družbi prejemnici javnih pomoči sta skupni proizvodni podjetji. Ti družbi na trgu ne bosta ravnali samostojno. Namen njunih dejavnosti bo izključno oskrbovati matična podjetja z neobdelanim ravnim float steklom ali steklom, pridobljenim po prvi predelavi, za lastno porabo ali nadaljnjo prodajo na trgu.

(15)

Ustanovitev skupnih podjetij je bila priglašena z dopisom z dne 7. aprila 2000 na podlagi člena 81 Pogodbe ES (6), zato da se odobri posamično izvzetje na podlagi člena 81(3) Pogodbe ES.

(16)

Priglasitveni stranki sta se strinjali, da se priglasitev obravnava z upravnim pismom.

(17)

Komisija je 29. junija 2000 odposlala dve upravni pismi, s katerima je vsako od priglasitvenih strank obvestila, da:

(18)

Zadevni upravni pismi sta bili poslani po izvedbi ekonomske analize položaja, ki jo je mogoče povzeti z naslednjimi točkami:

(19)

Podjetji prejemnici sta v skupni lasti mednarodnih skupin proizvajalk stekla Interpane in Pilkington.

(20)

Družbo Interpane je leta 1971 ustanovil Georg Hesselbach, trenutni večinski lastnik in predsednik upravnega odbora skupine Interpane. Skupina danes deluje na svetovni ravni v industriji stekla za gradbene namene in na sorodnih področjih (proizvodnja oken v Nemčiji in Združenih državah Amerike, proizvodnja opreme za steklarsko industrijo v Nemčiji).

(21)

V Evropi se dejavnosti skupine (petnajst družb leta 1999) osredotočajo na obdelavo, predelavo in reciklažo stekla za gradbene namene. Skupina Interpane v Franciji deluje od leta 1998, ko je kupila dve družbi za predelavo stekla (v vasi Hoerdt v Alzaciji in občini Mitry-Mory v pariški regiji). Evropske hčerinske družbe nadzira holdinška družba Interpane Glas Industrie AG s sedežem v Lauenfördeju (poštna št. 37697) v Nemčiji. Ta holdinška družba je v 88-odstotni lasti družine Hesselbach in 12-odstotni lasti javne nemške banke Nord/LB.

(22)

Holdinška družba ima skupaj z nizozemsko holdinško družbo Interpane NV – prek holdinške družbe Interpane Glass Manufacturing BV – v lasti deleže skupine Interpane v skupnih družbah prejemnicah pomoči. Holdinga Interpane NV in Interpane Glass Manufacturing BV sta bila ustanovljena posebej za to transakcijo. Sta v lasti samo družine Hesselbach oziroma v skupni lasti z banko Nord/LB.

(23)

Skupina Pilkington je ena od vodilnih skupin v steklarskem sektorju na svetu. Njene dejavnosti pokrivajo vsa industrijska področja v tem sektorju: proizvodnjo, obdelavo in predelavo stekla za gradbeno (49 % dejavnosti) in avtomobilsko (44 %) industrijo ter proizvodnjo posebnih stekel. Skupina ima sedež v Veliki Britaniji. Upravlja 24 proizvodnih hčerinskih družb po vsem svetu (v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter na azijsko-pacifiškem območju).

(24)

Nosilec deležev te skupine v skupnih družbah v Freyming-Merlebachu je nizozemski holding Pilkington BV.

Tabela 1

Promet

Opomba: Podatke za skupino Interpane je bilo mogoče izračunati na podlagi tečaja 1 DEM za 3,35 FF (tečaj iz leta 1999). Podatke za skupino Pilkington pa je bilo mogoče izračunati na podlagi tečaja 1 GBP za 10,60 FF (tečaj iz januarja leta 2000).

Tabela 2

Število zaposlenih v skupinah

(25)

Skupni podjetji ležita na območju zaposlovanja občine Freyming-Merlebach, ki je bila območje, upravičeno do pomoči po členu 87(3)(c) Pogodbe ES za obdobje 2000–2006 (12), na katerem lahko intenzivnost javnih pomoči za naložbe doseže 15 % neto ekvivalenta dotacije (NED).

(26)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Francija, sta nosilca naložbenega projekta dve skupni družbi, ločeni zaradi dvojnega lastništva proizvodnih naprav. Naložbeni projekt kljub temu ostaja popolnoma združen in enoten: od vsega začetka je bil namen enote za proizvodnjo ravnega stekla deloma oskrbovati pridruženo enoto za obdelavo stekla, medtem ko zadevna druga enota na tej lokaciji deluje le, ker je povezana z dobaviteljem float stekla. Na podlagi istih podatkov se združenost projekta uresničuje tudi z umestitvijo linije za proizvodnjo float stekla, laminacijske linije in linije za nanos prevlek v isto stavbo. Zato Francija meni, da je skupni naložbeni projekt na lorenski lokaciji „naložba v opredmetena sredstva, zato da se oblikuje nova ustanova“ v smislu točke 7.2 VSO 1998. Prejemnika pomoči sta dva, vendar se javne pomoči dodelijo za en sam naložbeni projekt.

(27)

Predvideno je bilo, da bo proizvodnja stekla ob koncu prvega polletja 2001. Poln zagon proizvodnje je bil predviden po petih letih obratovanja, to je v letih 2006–2007. Proizvodnja ravnega stekla bi morala v prvem celem letu 2001–2002 znašati 147 000 ton in se nato postopoma povečati na 260 000 ton uporabnih proizvodov na leto pri polnem zagonu od leta 2006 naprej.

(28)

Namen projekta je zgraditi združeno enoto za proizvodnjo ravnega stekla za gradbene namene, v katero bodo vključene dejavnosti proizvodnje neobdelanega stekla (float), rezanja, obdelave (processing z nanosom oblog) in predelave stekla z laminacijo. Predvideni cikel proizvedenega stekla je prikazan spodaj:

Slika 2

(29)

Francoski organi so z dopisom z dne 13. januarja 2005 Komisijo obvestili, da je bil projekt spremenjen. Nominalna vrednost upravičenih stroškov zdaj znaša 158,5 milijona EUR. Neposredno je bilo ustvarjenih 176, posredno pa še 150 delovnih mest (glej tudi točko 5.2).

(30)

Sklop načrtovanih državnih pomoči sestavlja več ukrepov, ki so ali odvisni od različnih odobrenih shem pomoči ali pa se izvedejo v obliki posamičnih ad hoc pomoči:

(31)

Shema PAT je bila odobrena z Odločbo Komisije z dne 28. junija 2000 (N 782/1999). Shema, ki vključuje posojila družbe SOFIREM, pa je bila odobrena z Odločbo Komisije z dne 15. junija 1989 (NN 2/89, kakor je bila spremenjena po uvedbi ustreznih ukrepov za uskladitev takega ukrepa s Smernicami o državni regionalni pomoči za leto 1998 (13).

(32)

Petletna oprostitev od poslovnega davka izhaja iz členov 1464 B in 1465 Splošnega davčnega zakonika (code général des impôts, CGI), odloka z dne 16. decembra 1993, odloka z dne 24. novembra 1980 ter odlokov 86/225, 80/921 in 80/922.

(33)

Celotna sedanja nominalna vrednost pomoči znaša 17 106 280 EUR (glej tudi točko 5.2).

(34)

Francoski organi so z dopisom z dne 13. januarja 2005 Komisijo obvestili, da je bil po eni strani projekt spremenjen in da je po drugi strani Francija podcenila višino pomoči v zvezi z oprostitvijo od poslovnega davka.

(35)

Nominalna vrednost vseh upravičenih stroškov naj bi od takrat znašala 158,5 milijona EUR (164,7 milijona EUR v Odločbi 2000). Neto sedanja vrednost upravičenih stroškov naj bi znašala 149,97 milijona EUR. Projekt je bil končan marca 2005 in naložbe so bile v celoti izvedene. Marca 2005 je bilo neposredno ustvarjenih 176, posredno pa še 150 delovnih mest (245 oziroma 260 v Odločbi 2000).

(36)

V dopisu z dne 13. januarja 2005 so francoski organi pojasnili, da je bila oprostitev od poslovnega davka sprva podcenjena. Od takrat naj bi znašala 6,28 milijona EUR, od česar je Francija 2,14 milijona EUR že izplačala (v okviru že izplačanih javnih pomoči v višini 17,89 milijona EUR). Ta znesek se ujema z zneskom pomoči pred odbitkom davka: gre torej za bruto ekvivalent dotacije (BED).

(37)

Preostanek oprostitve od poslovnega davka v vrednosti 4,14 milijona EUR spada k znesku 5,19 milijona EUR, ki ga mora Francija še izplačati za projekt in je hkrati zadnja tranša, za katero je potrebna predhodna odobritev Komisije na podlagi točke 6.2 VSO 1998 in Odločbe 2000, v katerih je določeno, da bo zadnja velika tranša pomoči (na primer 25 %) izplačana šele, ko bodo francoski organi preverili, ali so podjetja naložbeni projekt izvedla v skladu z odločbo Komisije.

(38)

Francija pojasnjuje, da je mogoče razliko v primerjavi z zneskom priglašene pomoči iz leta 2000 utemeljiti s povišanjem prvotne ocene oprostitve od poslovnega davka.

(39)

Nazadnje naj bi skupna nominalna vrednost pomoči znašala 23,09 milijona EUR (neto sedanja vrednost 14,65 milijona EUR). Intenzivnost pomoči pri projektu Pilkington/Interpane naj bi torej znašala 14,65/149,97 = 9,77 % neto ekvivalenta dotacije (NED). Francija meni, da je ob upoštevanju spremenjenih parametrov projekta taka intenzivnost pomoči manjša od preračunane največje dovoljene intenzivnosti (9,82 % na podlagi VSO 1998).

(40)

Na podlagi novih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, se izračuna nova največja dovoljena intenzivnost pomoči (14). Komisija meni, da je lahko vprašanje intenzivnosti za odločbo odločilnega pomena in da zato ne zadostuje sprememba Odločbe 2000 s popravkom, kakršen se vnese, če gre za tipkarske napake. Odločba 2000 namreč temelji na nepravilnih podatkih, ki so jih predložili francoski organi.

(41)

Zato mora Komisija Odločbo 2000 razveljaviti na podlagi člena 9 Postopkovne uredbe, v katerem je določeno, da lahko „Komisija […] razveljavi odločbo […], potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe, če je odločba temeljila na napačnih podatkih, ki so bili pridobljeni med postopkom in so bili odločilen dejavnik pri sprejetju te odločbe. Preden Komisija prekliče odločbo in sprejme novo, sproži formalni postopek preiskave na podlagi člena 4(4).“

(42)

V elektronskem dopisu z dne 16. marca 2006 so francoski organi menili, da elementi, ki jih je treba upoštevati na industrijski ravni in ravni pomoči ne pomenijo bistvenega pretresa splošne logike Odločbe 2000 ter da bo nova odločba glede tega spisa omejeno vplivala na njegov razvoj. V istem dopisu so francoski organi navedli, da sprejemajo postopek, kot je opredeljen v členu 9 Postopkovne uredbe, s katerim je Komisiji najprej naložena razveljavitev in nato sprejetje nove odločbe, ki bo nadomestila Odločbo 2000 in v kateri bodo upoštevani popravljeni podatki, ki so bili Komisiji predloženi po formalnem začetku postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(43)

Komisija od zainteresiranih strank glede tega ni prejela pripomb.

(44)

Francija je pripombe glede odločitve o začetku postopka predložila z elektronsko pošto z dne 2. junija 2006.

(45)

Pojasnila je, da je bila Komisija obveščena o spremembah v industrijskem projektu zaradi spremenjenih razmer na trgu in tudi o spremembah prvotne ocene pomoči. Podatki v zvezi s samim industrijskim projektom po eni strani in podatki v zvezi s pomočmi so bili podrobno opredeljeni v dopisu Francije z dne 13. januarja 2005. Vendar Francija trdi, da zaradi vseh teh sprememb ni spremenjena splošna logika Odločbe 2000 in da se pomoči, dodeljene zadevnima podjetjema, skladajo z največjo dovoljeno intenzivnostjo na podlagi VSO 1998.

(46)

Ob pripravi poročil o spremljanju Odločbe 2000 so francoski organi ponovno preučili vse podatke, na podlagi katerih je bila sprejeta ta odločba. Ob ponovni preučitvi so francoski organi ugotovili, da so se zaradi dveh elementov glede pomoči spremenili podatki, ki so bili sprva predloženi Komisiji:

(47)

Med zadevnima spremembama ni nobene posebne povezave, vendar pa se zaradi njunega hkratnega upoštevanja spremenita nominalni znesek pomoči in njegov NED.

(48)

Leta 2000, ko je bil izdelan spis za podporo projektu, se je shema oprostitve od poslovnega davka nanašala na davčno osnovo, sestavljeno iz najemne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišč, zgradb, inventarja, materialne opreme, premičnin itd.) ter dela zneska izplačanih plač in osebnih prejemkov. Z letom 2003 je bila uveljavljena reforma poslovnega davka, na podlagi katere se plače ne upoštevajo več v davčni osnovi za ta davek. Od tega leta naprej poslovni davek temelji le še na osnovnih sredstvih.

(49)

Francija pojasnjuje, da je pri oprostitvi od poslovnega davka prišlo do stvarne napake že na začetku, in sicer ob izračunu različnih predpostavk glede časovnega poteka izvedbe industrijskega projekta. Prvotna ocena ni bila popravljena pred letom 2005, ker so po eni strani pri izdelavi in vodenju spremnih listin sodelovale različne službe, po drugi strani pa zaradi časovnega zamika, kar zadeva učinek te oprostitve. Po opravljenih preverjanjih so francoski organi leta 2005 Komisijo obvestili o spremembi prvotne ocene.

(50)

Komisija je z dopisom z dne 12. septembra 2007 zahtevala dodatne podatke za razjasnitev podrobnosti projekta in izračuna dodeljene pomoči. Po več vlogah za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih podatkov je Francija predložila delni odgovor z dopisom z dne 21. decembra 2007. V tem dopisu je potrdila, da se projekt, dokončan marca 2005, ujema s projektom, ki je bil prvotno predviden ob priglasitvi.

(51)

Po nadaljnjih podaljšanjih roka so bili manjkajoči podatki predloženi z elektronsko pošto z dne 30. maja 2008. Drugi dodatni podatki so bili predloženi z elektronsko pošto 16. in 19. septembra ter 24. oktobra 2008. Ti podatki temeljijo na izračunih na podlagi dokončnih podatkov projekta, kar zadeva naložbe in ustvarjena delovna mesta. Pomoči v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest so bile preračunane od leta 2006 naprej, da bi se tako upoštevalo manjše število ustvarjenih delovnih mest od predvidevanj.

(52)

Ob upoštevanju vseh teh novih elementov je raven dodeljene pomoči nižja od načrtovane pomoči iz let 2000 in 2005. Upravičeni stroški projekta znašajo 158,5 milijona EUR (neto sedanja vrednost 150,165 milijona EUR). Višina dodeljenih pomoči skupaj znaša 17 106 280 EUR (neto sedanja vrednost 12 985 610 EUR), kar se ujema z intenzivnostjo pomoči v višini 8,65 % NED.

(53)

Višina zadnje tranše pomoči (v nominalni vrednosti), ki bi jo bilo treba izplačati šele po odobritvi Komisije (15), znaša 4 276 570 EUR. Vendar je Francija Komisijo obvestila, da so bile štiri petine tega zneska že izplačane in da preostanek znaša 727 389 EUR (v nominalni vrednosti). Francija torej priznava, da je prezgodaj izplačala zadnjo 25-odstotno tranšo pomoči, vendar je tak položaj posledica napak pri izračunu oprostitve od poslovnega davka. Francoski organi trdijo, da niso želeli nikoli posegati v posebne pravice Komisije.

(54)

Zaradi sprememb (manj ustvarjenih delovnih mest, kot je bilo predvideno) je bilo treba nekatere pomoči zmanjšati. Skupina Pilkington je morala septembra 2007 celo vrniti preplačani znesek na podlagi PAT v višini 146 430 EUR. Spremenjene odobrene pomoči za zadevne tri ukrepe od takrat znašajo: 993 968 EUR za PAT (od katerih je treba izplačati še 34 561 EUR), 1 532 765 EUR za FIL (16) (pomoč, povezana s PAT, od katere je treba izplačati še 399 851 EUR) in 694 426 EUR za FIBM (17) (del pomoči za ureditev nepremičnin, od katere je treba izplačati še 64 304 EUR). Skupnemu znesku 498 716 EUR, ki ga je treba še izplačati, je treba dodati 228 673 EUR pomoči departmajskega sveta (Conseil général), s čimer se znesek, ki za izplačilo čaka na odločitev Komisije o odobritvi zadnje tranše, poveča na 727 389 EUR.

(55)

Francija pojasnjuje, da je bila le družbi PGF priznana oprostitev od poslovnega davka za ustanovo v Seingbousu za obdobje 2001–2005 (družbi IGCF za zadevno obdobje ni bila priznana taka oprostitev).

(56)

Pomoč, priznana družbi PGF na podlagi oprostitve, ki je določena s členom 1465 Splošnega davčnega zakonika, je enaka razliki med prispevkom, ki ga je družba dejansko plačala, in prispevkom, ki bi ga zadevna družba plačala, če ne bi bila upravičena do oprostitve; upošteva se neto vrednost teh zneskov po uporabi – če je to primerno – najvišje vrednosti glede na dodano vrednost (18). Višina tega zneska je 986 170 EUR (oprostitev od poslovnega davka, priznana ustanovi družbe PGF v Seingbousu, kar zadeva plačilo davkov v obdobju med letoma 2001 in 2005).

(57)

Francoski organi trdijo, da napake iz leta 2005 glede zneska, ki je bil takrat precenjen, ni mogoče pojasniti drugače kot z nesporazumom med dvema državnima službama o naravi podatkov, ki jih je treba predložiti v okviru letnega poročila, ter – kot se zdi – nejasnostjo, kar zadeva znižanje, ki izhaja iz določitve najvišjega zneska (splošni ukrep), in oprostitev (ukrep pomoči).

(58)

Francija je vnovič izračunala NED za vse elemente pomoči skupaj in vsakega posebej, pri čemer je upoštevala veljavno diskontno stopnjo, to je 5,70 %. Vsak od elementov pomoči (razen pomoči za zemljišče, ki ni obdavčena) se je porazdelil med zgradbe (za 19,24 %) in opremo (za 78,82 %). Tudi ta porazdelitev temelji na dejanskih naložbah, medtem ko je bil ta izračun ob priglasitvi izdelan na podlagi tipske porazdelitve osnove za odmero pomoči (5 % za zemljišče, 50 % za zgradbe in 45 % za opremo). Nato se za vsak element pomoči izračuna vključen letni delež pomoči glede na dobo amortizacije (20 let za zgradbe in 7 let za opremo). Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 3

(59)

Komisija je 17. avgusta 2000 odobrila intenzivnost pomoči za Pilkington in Interpane, kakršno je priglasila Francija 22. maja 2000. Nato je Francija Komisijo obvestila o nepravilnih podatkih, ki jih je predložila ob prvotni priglasitvi, ker pa so ti podatki za odločbo odločilen dejavnik, je Komisija 26. aprila 2006 odločila, da glede zadevne pomoči začne postopek, določen s členom 88(2) Pogodbe ES, ter tako razveljavi Odločbo 2000 in sprejme novo odločbo.

(60)

Odločba 2000 vključuje izčrpno ovrednotenje priglasitve. V tej odločbi je povzeto ovrednotenje iz Odločbe 2000, razen elementov, ki jih je treba popraviti na podlagi podatkov, ki jih je predložila Francija 13. januarja 2005 in zaradi katerih je bila sprejeta odločitev o začetku postopka 26. aprila 2006, ter podatkov, ki so bili Komisiji predloženi pozneje.

(61)

Francija je priglasila pomoč za PGF/IGCF z dopisom z dne 22. maja 2000, evidentiranim 25. maja 2000. V opombi 58 Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (19) je določeno, da bodo „naložbeni projekti, ki jih je treba priglasiti posamično, […] ocenjeni v skladu s pravili, ki so veljala ob času njihove priglasitve“. Zato Komisija meni, da ta projekt spada na področje uporabe VSO 1998 in ga je treba preučiti na podlagi tega okvira.

(62)

V tem ovrednotenju so upoštevana dejstva in okoliščine, kot so obstajali na datum priglasitve 22. maja 2000.

(63)

Komisija mora odločbo sprejeti na podlagi vnaprejšnjih ocen obetov in tržnih deležev. Intenzivnost pomoči se ne spremeni pozneje, če na primer čez nekaj let številke pokažejo, da se je trg razvijal drugače, kot je bilo predvideno na začetku. Čeprav mora Komisija v obravnavanem primeru sprejeti odločbo osem let po prvotni priglasitvi, mora njeno ovrednotenje kljub temu temeljiti na dejstvih in okoliščinah, kot so obstajali na datum priglasitve.

(64)

Vendar pa bo Komisija pri izračunu največje intenzivnosti pomoči kljub temu upoštevala nove podatke, ki jih je predložila Francija. Francija je zmanjšala dodeljene pomoči, pri čemer je upoštevala dejansko število delovnih mest, ustvarjenih z zadevno naložbo (znižanje v primerjavi s podatki ob priglasitvi), in popravila napako pri izračunu zneska oprostitve od poslovnega davka, kakršna je bila priglašena leta 2000.

(65)

Na začetku je treba opozoriti, da medtem ko daje postopek iz členov 87 in 88 Komisiji ter pod nekaterimi pogoji Svetu široko možnost presoje pri odločitvi glede združljivosti sistema državne pomoči z zahtevami skupnega trga, je iz splošne sheme Pogodbe jasno, da postopek ne sme nikoli dati rezultata, ki bi bil v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe (20).

(66)

Sodišče je poleg tega menilo, da so lahko tisti vidiki pomoči, ki so v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe, razen členov 87 in 88, tako nerazdružljivo povezani s predmetom pomoči, da jih ni mogoče oceniti ločeno (21).

(67)

Obveznost na strani Komisije, da zagotavlja, da se člena 87 in 88 uporabljata skladno z drugimi določbami Pogodbe, je še bolj potrebna, kjer druge določbe tudi uresničujejo, kot v tem primeru, cilje neizkrivljene konkurence na skupnem trgu. Pri sprejemanju odločitve o skladnosti pomoči s skupnim trgom se mora Komisija zavedati tveganja posameznih trgovcev, ki spodkopavajo konkurenco na skupnem trgu.

(68)

Vendar ostajata kljub temu postopka na podlagi člena 81 in naslednjih ter člena 87 in naslednjih Pogodbe neodvisna postopka, urejena s posebnimi pravili.

(69)

Zato Komisiji ob sprejemanju odločitve glede združljivosti državne pomoči s skupnim trgom ni treba čakati na rezultat vzporednega postopka na podlagi zgoraj navedene Uredbe št. 17, če je v okviru svojih pristojnosti za presojo na podlagi ekonomske analize položaja prepričana, da prejemnik pomoči ni v položaju, ki bi bil v nasprotju s členoma 81 in 82 Pogodbe.

(70)

Na podlagi dejstev, opisanih v točki 3.1.2 zgoraj, in ob upoštevanju zgoraj navedene sodne prakse Sodišča Komisija meni, da ni nobene ovire za odobritev načrtovane pomoči za družbi PGF in IGCF.

(71)

Obravnavana pomoč je pomoč, ki jo dodeli država članica iz državnih sredstev v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (glej točko 2.3 te odločbe). Pomoč daje podjetjema PGF in IGCF prednost, brez katere bi morali ti sami poravnati vse stroške naložbe. Če se večja količina neobdelanega stekla prepelje čez nacionalne meje, gre za mednarodno trgovino na trgu neobdelanega stekla. Zato lahko finančne prednosti, ki jih imata ti podjetji, povzročijo izkrivljanje konkurence in vplivajo na trgovino med državami članicami. Zato Komisija pri svojem ovrednotenju meni, da je priglašeni ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(72)

Ker se hkrati uporabljajo vsi trije pogoji iz točke 2.1(i) VSO 1998, je treba projekt pomoči priglasiti in največjo intenzivnost pomoči določiti na podlagi VSO 1998. Poleg tega je treba ad hoc pomoči priglasiti Komisiji na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES.

(73)

Del pomoči je dodeljen na podlagi shem regionalne pomoči za naložbe, ki jih je odobrila Komisija in začnejo veljati na datum priglasitve pomoči (glej točko 2.3 te odločbe), medtem ko je drugi del dodeljen kot ad hoc pomoč.

(74)

Kar zadeva pomoč, dodeljeno na podlagi ESRR, je v členu 25 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (22) določeno, da lahko strukturni skladi financirajo izdatke za velike gospodarske projekte, katerih strošek presega 50 milijonov EUR. ESRR lahko tako poveča nacionalne mehanizme, kot sta PAT in pomoč za nepremičnine podjetja, če je tako določeno z enotnimi programskimi dokumenti (EPD) zadevne regije. Območje Freyming-Merlebacha je vključeno v francosko karto Cilja 2, to je „podpiranje gospodarske in socialne preobrazbe območij s strukturnimi težavami“, ki jo je Evropska komisija odobrila 16. januarja 2000.

(75)

Z zakonom je dopuščena možnost ad hoc pomoči pri nakupu zemljišča in nepremičnin za območne skupnosti na območjih regionalne pomoči.

(76)

Francoski organi so z dopisom z dne 30. junija 2000 (A/35411) predložili podrobnosti glede izračuna zneska oprostitve od poslovnega davka, s čimer so pokazali, da so bili kot osnova za izračun oprostitve upoštevani stroški naložb in stroški ustvarjenih stalnih delovnih mest. Vendar pa je bila z letom 2003 uveljavljena reforma poslovnega davka, na podlagi katere se plače ne upoštevajo več v davčni osnovi za ta davek. Od tega leta naprej poslovni davek temelji le še na osnovnih sredstvih. Zato je mogoče to pomoč obravnavati kot pomoč za naložbe v smislu Smernic o državni regionalni pomoči iz leta 1998.

(77)

Pogoj za dodelitev ad hoc pomoči podjetju je, da se to zaveže, da bo delovna mesta in naložbe, za katere je bila dodeljena pomoč, na zadevnem območju ohranilo vsaj pet let.

(78)

Komisija se je v tej odločbi pri preučevanju omejila na preizkus združljivosti 8,65-odstotne intenzivnosti priglašene pomoči na podlagi meril iz VSO 1998.

(79)

Največjo dovoljeno intenzivnost pomoči za projekte na podlagi VSO 1998 je treba določiti na podlagi najvišje stopnje intenzivnosti, ki se je uporabljala za regionalne pomoči na zadevnem območju, upravičenem do pomoči, ob priglasitvi pomoči.

(80)

Komisija meni, da z novimi elementi ni mogoče ovreči splošnega ovrednotenja trga in njegovega razvoja, ki ga je podala v Odločbi 2000.

(81)

Komisija navaja, da nobeno od podjetij, ki sta sodelovali v zadevnem projektu, ob priglasitvi projekta ni obvladovalo visokega tržnega deleža v smislu točke 3.6 VSO 1998.

(82)

Ravno steklo (float glass) je mogoče uporabiti za proizvodnjo steklenih delov za zgradbe in vozila. Na podlagi načrtov bo tovarna, za katero je bila predložena priglasitev, proizvajala steklo za gradbeno industrijo. Opredelitev izdelka in trga iz Odločbe 2000 ni bila izpodbijana ali spremenjena, zato ni bila vključena v odločitev Komisije z dne 26. aprila 2006 o začetku postopka. Zato je ovrednotenje, ki sledi, povzeto iz Odločbe 2000.

(83)

Neobdelano ravno steklo se proizvaja v postopku kontinuiranega litja na tekočo plast kositra v dušikovi atmosferi (tako imenovani postopek float glass, ki ga je v šestdesetih letih dodelala družba Pilkington).

(84)

Steklo z nanosi je osnovno steklo, katerega površina je bila obdelana ali na katerega je bila nanesena prevleka (nanos prevleke v vakuumu z elektromagnetnim postopkom (23), da bi tako preprečili odseve ali zagotovili toplotno izolacijo. Tako je mogoče izdelati toplotno zaščitno steklo (steklo z zmanjšano emisijsko vrednostjo ali t. i. „nizkoemisijsko“ steklo: znamka Iplus za Interpane) ali sončno zaščitno steklo (steklo z odbojnostjo sončne energije: znamka Ipasol za Interpane). Predvidena je proizvodnja 90 % stekla z zmanjšano emisijsko vrednostjo in 10 % stekla z odbojnostjo sončne energije debeline 4,6 ali 8 mm.

(85)

Plastno steklo je varnostno steklo, sestavljeno iz vsaj dveh plasti stekla, med katerima(-i) so nanesene plasti polivinilbutirala (PVB) ali smole (24).

(86)

Neobdelano float steklo in steklo z nanosi po prvi obdelavi sta v statistični nomenklaturi skupaj uvrščeni pod oznaki:

(87)

Neobdelano float steklo se uporablja v gradbeni ali avtomobilski industriji. Na podlagi podatkov GEPVP je 80 % evropske proizvodnje float stekla namenjene gradbeni industriji. Investitorji bodo na lokaciji v Freyming-Merlebachu izdelovali le steklo za gradbene namene. Posebnost take proizvodnje je zlasti to, da industrijski obrat proizvaja majhne proizvodne serije v skladu z značilnostmi naročil (količine, debelina in druge značilnosti stekla).

(88)

Izdelki, pridobljeni s prvo predelavo ravnega neobdelanega stekla, so vmesno blago, ki se uporablja za proizvodnjo varnostnih stekel (statistična oznaka KN 7007 – sestavljena so iz kaljenega ali plastnega stekla) in večplastnih panelnih elementov za izolacijo, iz stekla, ki se uporabljajo v gradbeni industriji (statistična oznaka KN 7008 – sestavljeni so iz dveh ali več stekel, ločenih s prostori, napolnjenimi z dehidriranim zrakom ali plinom, ki zagotavljajo izolativnost okna). Izolacijska stekla se izdelujejo zlasti iz stekla z nanosi.

(89)

Podjetji bosta plastno steklo za gradbene namene proizvajali tudi na lorenski lokaciji. Ta izdelek se statistično uvršča v kategorijo KN 7007 29 00 – Plastno varnostno steklo – drugo. Druge vrste plastnega stekla iz te statistične kategorije se uporabljajo v avtomobilski industriji. Ta industrija porabi tudi večino plastnega stekla v Evropi (izdelava vetrobranskih stekel).

(90)

Ravno steklo je mogoče uporabiti za proizvodnjo steklenih delov za zgradbe in vozila. Komisija navaja, da je tovarna v Freyming-Merlebachu zasnovana za proizvodnjo stekla za gradbene namene v skladu z željami investitorjev, to je tako, da omogoča odziv na vse večje povpraševanje po steklu za gradbene namene. Poleg tega je to specializirano področje danes edina dejavnost skupine Interpane. Ta skupina nima zmogljivosti za predelavo primarnega stekla, da bi iz njega lahko izdelovala steklene dele za avtomobile, in nima poslovnih odnosov z avtomobilskimi proizvajalci. Lastnosti stekla z nanosi, izdelanega na novi lokaciji, bodo omogočale le uporabo v gradbeništvu (25). Prav tako bo plastno steklo namenjeno izdelavi varnostnih stekel za zgradbe. Zato se zdi, da je odločitev, da se v Freyming-Merlebachu izdeluje steklo za gradbene namene, za investitorje dokončna.

(91)

Na podlagi navedenega in za namen primerjave razvoja trga Komisija meni, da je treba ločevati med razvojem float stekla (raw float glass) in razvojem vmesnih izdelkov, kot sta plastno steklo (laminated glass) ali steklo z nanosi (coated glass), ki se dodatno obdelajo za končno uporabo v arhitekturi ali gradbeništvu (architectural ali building glass). Tako razlikovanje se sklada z analizo, ki jo je opravila Komisija glede upoštevnega trga v okviru zgoraj navedenih sporazumov o oblikovanju dveh skupnih podjetij ter v kateri je uporabljeno razlikovanje med trgom float stekla (raw float glass) kot takega in uporabo različnih vrst stekla (vključno s plastnim steklom in steklom z nanosi (laminated in coated glasses)) za končno uporabo v arhitekturi ali gradbeništvu (architectural ali building glass).

(92)

Geografski trg načeloma vključuje EGP ali, če je to primerno, vsak bistven del ozemlja EGP, če se konkurenčne razmere v tem delu močno razlikujejo od prevladujočih razmer v preostalem EGP.

(93)

V obravnavanem primeru med preiskavo ni bil predložen noben element, katerega namen bi bil dokazati, da se zadevni geografski trg razlikuje od EGP. Zato je treba zadevni geografski trg opredeliti kot EGP.

(94)

Komisija je zadržana glede sprejetja podatkov, vključenih v priglasitev, ki kažejo visoko stopnjo izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Te podatke je predložila steklarska industrija (GEPVP) (26) in se ujemajo s tistim, kar industrija imenuje „uporabne proizvodne zmogljivosti“ (saleable capacities) (27). Tako izračunavanje je gotovo smiselno v okviru dejavnosti, vendar pa hkrati otežuje primerjavo podatkov o izkoriščenosti zmogljivosti s podatki, ki so na voljo za druge industrijske sektorje.

(95)

Zato je Komisija svojo analizo iz Odločbe 2000 utemeljila na gibanju očitne porabe.

(96)

Priglasitev vključuje količinske podatke glede gibanja očitne porabe float stekla (KN 7005 ) v obdobju 1993–1998.

(97)

Rezultati kažejo upad cenovne ravni (28). Tak upad skupaj s 4,89-odstotno stopnjo rasti, izraženo s količino, navaja na sklep, da je povprečna rast pod 5,78-odstotnim letnim povprečjem, ki velja za celotno predelovalno industrijo v EGP, kar pomeni, da je ta trg v smislu VSO 1998 trg v zatonu.

(98)

Vendar pa Komisija meni – kot je bilo navedeno zgoraj –, da je treba ločevati med razvojem float stekla (raw float glass) in razvojem vmesnih izdelkov, kot sta plastno steklo (laminated glass) ali steklo z nanosi (coated glass), ki se dodatno obdelajo za končno uporabo v arhitekturi ali gradbeništvu (architectural ali building glass).

(99)

Komisija navaja, da so se v obdobju 1993–1998 zlasti precej povišale cene izolacijskih stekel (sealed units, KN 7008 ) (29). Taka povišanja je mogoče pojasniti z uvedbo novih evropskih standardov glede uporabe izolacijskih materialov v gradbeništvu ter težnjo industrije po dolgoročni uporabi izolacijskih izdelkov in materialov.

(100)

Komisija poleg tega ugotavlja, da se bo povprečna rast porabe izolacijskih izdelkov (vključno z izolacijskim steklom za gradbene namene) močno povečala zaradi strožjega nadzora emisij CO2, ki so ga začeli izvajati, potem ko je bil leta 1997 sprejet Kjotski protokol k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja. V sektorju gospodinjstev in gradbeništva je toplotna izolacija učinkovita tehnologija, ki pripomore k varčevanju z energijo in zato zmanjševanju emisij CO2. Izvajanje novih standardov za vrste izolacije (ISO 10456) in toplotne izgube (ISO 832) bo pomenilo višje vrednosti toplotnih izgub, zaradi katerih bo treba bolj varčevati z energijo.

(101)

Zato in v skladu z analizo iz odločbe Komisije glede primera Rockwool (30) hitro rastoče povpraševanje po vmesnih izdelkih iz stekla, pri katerih je potrebna dodatna obdelava za končno uporabo v arhitekturi ali gradbeništvu, omogoča sklep, da ta trg ni v zatonu (31).

(102)

Torej je ugotovljena razlika v razvoju, kar zadeva (i) float steklo (raw float glass) in (ii) vmesne izdelke iz stekla, ki se dodatno obdelajo za končno uporabo v arhitekturi ali gradbeništvu (kakršna sta plastno steklo ali steklo z nanosi): kar zadeva (i), Komisija meni, da je trg v zatonu v smislu večsektorskega okvira; kar zadeva (ii), trg ni v zatonu.

(103)

Če projekt povzroči povečanje zmogljivosti v sektorju, za katerega je značilen strukturni presežek, ali na trgu v zatonu in bi lahko hkrati še okrepil visok tržni delež (32), bi lahko dodelitev najvišjih zneskov pomoči, ki se po navadi odobrijo za zadevno regijo, povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence. V takih primerih je z VSO 1998 določena uporaba prilagoditvenega količnika 0,50.

(104)

V obravnavanem primeru je Komisija trg float stekla opredelila kot trg v zatonu. Nobeden od ustanoviteljev dveh skupnih podjetij na tem trgu ne obvladuje deleža, ki bi bil enak ali višji od 40 %.

(105)

V skladu z določbami VSO 1998 Komisija določi največjo dovoljeno intenzivnost za priglašeno pomoč tako, da upošteva različne dejavnike. Pri izračunu se najprej določi največja intenzivnost (regionalna zgornja meja), ki jo je mogoče odobriti za veliko podjetje na območju zadevne pomoči v skladu s pravili za regionalno pomoč, odobreno z dnem priglasitve. Nato se za tako določeno odstotno vrednost uporabijo različni korekcijski količniki v skladu s tremi posebnimi merili presoje, na podlagi katerih se izračuna največja dovoljena intenzivnost pomoči za zadevni projekt pomoči: stanje konkurence, razmerje med kapitalom in delom ter regionalni učinek.

(106)

Na podlagi upoštevne francoske karte regionalnih pomoči za obdobje 2000–2006 je območje zaposlovanja v občini Freyming-Merlebach območje, upravičeno do pomoči po členu 87(3)(c) Pogodbe ES, na katerem lahko intenzivnost javnih pomoči za naložbe doseže 15 % NED.

(107)

Dejavnik „stanje konkurence“ (točke od 3.2 do 3.6 VSO 1998), kot je bil opredeljen v Odločbi 2000, ni bil izpodbijan ali spremenjen, zato ni bil vključen v odločitev z dne 26. aprila 2006 o začetku postopka. Ovrednotenje, ki sledi, je zato povzeto iz Odločbe 2000.

(108)

Dejavnik „konkurenca“ se upošteva prek analize, katere namen je opredeliti, ali se bo priglašeni projekt izvedel v sektorju ali podsektorju, za katerega je značilen strukturni presežek.

(109)

Na podlagi določb VSO 1998 (točka 3.3) se morebitni obstoj strukturnega presežka oceni na podlagi primerjave razlike med povprečno stopnjo izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti celotne predelovalne industrije in stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v zadevnem (pod)sektorju. Komisija pri nezadostnih podatkih o izkoriščenosti zmogljivosti obravnava, ali se zadevne naložbe izvajajo na trgu v zatonu. V ta namen primerja gibanje očitne porabe zadevnega proizvoda ali proizvodov s stopnjo rasti celotne predelovalne industrije na ravni EGP.

(110)

Kot je navedeno zgoraj, Komisija za zadevni sektor nima zanesljivih podatkov. Zato za ta sektor ni mogoče izračunati niti izkoriščenosti zmogljivosti niti očitne porabe.

(111)

Na podlagi analize razvoja trga je treba za del naložbe, dodeljen proizvodnji float stekla (raw float glass – KN 7005 ), uporabiti količnik 0,75. Za del naložbe, ki se nanaša na plastno steklo ali steklo z nanosi za gradbene namene (laminated ali coated building glass), ki spadata v kategoriji KN 7007 in 7008 , je treba uporabiti dejavnik konkurence 1.

(112)

VSO 1998 ne obravnava položaja, v katerem bi bilo mogoče uporabiti dva ali več dejavnikov konkurence za eno samo naložbo, pri kateri je bil ocenjen različen razvoj trga za vsak zadevni izdelek. Ker bi bila v obravnavanem primeru uporaba samo enega od obeh dejavnikov za celo naložbo ne le nesorazmerna, ampak tudi netočna, Komisija meni, da bi bilo treba dejavnik konkurence ponderirati tako, da bi izražal razvoj trga za vsak zadevni izdelek.

(113)

Ker je projekt sestavljen iz popolnoma združene tovarne, bi bila določitev ponderja, izračunanega na podlagi relativne vrednosti naložbe za vsak zadevni izdelek, umetna. Zato je Komisija uporabila ponder (40/60), ki temelji na zadevnih zmogljivostih, ki jih je prejemnik pomoči dal na trg.

(114)

Na podlagi tega znaša količnik T 0,85 (33); ta količnik je dejavnik konkurence (1 in 0,75) na obeh trgih.

(115)

Na podlagi novih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, se izračuna nov količnik „razmerje med kapitalom in delom“: upravičeni naložbeni znesek je zdaj 158,5 milijona EUR. Francija je navedla, da je bilo na koncu neposredno ustvarjenih 176 delovnih mest. Razmerje med kapitalom in delom torej znaša 900. Ker to razmerje pade v skupino od 701 do 1 000, je treba uporabiti dejavnik I v višini 0,7 namesto 0,8, kot je bilo prvotno predvideno (točka 3.10(2) VSO 1998).

(116)

Na podlagi novih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, se izračuna nov količnik „posredna delovna mesta/neposredna delovna mesta“. Francija je navedla, da je bilo posredno ustvarjenih 150 delovnih mest, kar je 85 % neposrednih delovnih mest. Ker ta odstotek pade v skupino od 50 do 100 %, je treba uporabiti dejavnik M v višini 1,1 namesto 1,2, kot je bilo prvotno predvideno (točka 3.10(3) VSO 1998).

(117)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega znaša v obravnavanem primeru spremenjena največja dovoljena intenzivnost pomoči: R × T × I × M = 15 % × 0,85 × 0,7 × 1,1 = 9,82 % (medtem ko je v Odločbi 2000 znašala 12,24 %).

(118)

Ob upoštevanju vseh navedenih novih elementov je dodeljena pomoč manjša od načrtovane pomoči iz leta 2000. Upravičeni stroški projekta znašajo 158,5 milijona EUR (neto sedanja vrednost 150,165 milijona EUR).

(119)

Na podlagi metode, opisane v Prilogi I k Smernicam o državni regionalni pomoči za leto 1998, francoski organi navajajo NED 12 985 610 EUR ob nominalni pomoči 17 106 280 EUR.

(120)

Po mnenju francoskih organov naj bi torej intenzivnost pomoči za projekt PGF/IGCF znašala 8,65 % NED (12 985 610/150 165 000), kar je manj od največje dovoljene intenzivnosti, kot je bila preračunana na podlagi spremenjenih parametrov projekta (9,82 % NED).

(121)

Intenzivnost priglašene pomoči v višini 8,65 % NED, ki jo Francija predlaga za projekt PGF/IGCF, izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih jo je mogoče šteti za združljivo z VSO 1998.

(122)

Ker je naložbeni projekt končan, ni treba uporabiti pogojev dodatnega nadzora iz točke 6 VSO 1998. Franciji se torej lahko dovoli, da PGF/IGCF izplača preostanek zadnje tranše pomoči, to je 727 389 EUR (nominalna vrednost) –