13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/1

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/3

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2131/93 z dne 28. julija 1993 o postopku in pogojih prodaje žit iz intervencijskih agencij (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Žita lahko kupujejo plačilne agencije ali intervencijske agencije na podlagi intervencijskih ukrepov iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali na podlagi posebnih intervencijskih ukrepov iz člena 47 navedene uredbe.

(3)

Žita, ki jih imajo plačilne agencije ali intervencijske agencije, morajo biti prodana brez diskriminacije med kupci Skupnosti. Razpisi načelno dovoljujejo, da se ta cilj doseže. V določenih primerih pa je treba omogočiti uporabo drugih načinov prodaje.

(4)

Za zagotovitev enakovredne obravnave vseh strank na razpisu je potrebno razpis objaviti v Uradnem listu Evropske unije in med objavo in prvim rokom za oddajo ponudb mora preteči razumen rok. Taka objava ni potrebna za količine manjše od 5 000 ton.

(5)

Proizvodi iz intervencijske zaloge so prednostno namenjeni za prehrano ljudi in živali, ob upoštevanju posebnih razmer na trgu za žita. Toda zaradi količine in kvalitete proizvodov iz intervencijskih zalog bo morda potrebna začasna in občasna uporaba tudi za druge namene, zlasti za odgovor na zahteve Skupnosti, kadar stanje zalog to upravičuje in kadar preskrba tradicionalnega trga s hrano ni ogrožena.

(6)

Povečana uporaba predelave žit za proizvodnjo biogoriv za promet v Skupnosti je del skupine ukrepov, ki so namenjeni izpolnitvi obvez Skupnosti na področju okolja. Spodbujanje uporabe biogoriv lahko tako odpre nov trg za kmetijske proizvode iz intervencijskih zalog držav članic, pod pogojem, da se cene, ki se uporabljajo za žita, prilagodijo temu specifičnemu trgu za biogoriva. Vendar pa je lahko nakup žit za proizvodnjo bioetanola in njegovo uporabo za biogoriva še posebej težaven. Zato bi bilo treba v takih primerih določiti možnost prodaje intervencijskih zalog po posebnih cenah.

(7)

Prodaja intervencijskih zalog žit se na trgu Skupnosti izvaja v skladu z razpoložljivimi zalogami in položajem na trgu. Prodaja je lahko pod vplivom ali odvisna od posebnih ali izrednih okoliščin na navedenih trgih, zato je treba te okoliščine v takih primerih upoštevati. Zato bi bilo treba določiti cene, ki bodo na eni strani preprečevale motnje na trgu in po drugi strani omogočale prodajo v skladu z navedenimi okoliščinami. Ta dvojni cilj se lahko doseže, če prodajna cena ob upoštevanju kakovosti ponujenih žit in stroškov prevoza ustreza ceni na zadevnem trgu.

(8)

Prodaja žit za izvoz mora potekati po cenah, ki se določijo za posamezen primer glede na tržna gibanja in zahteve. Taka prodaja ne sme pripeljati do izkrivljanj na škodo izvoza iz prostega trga. Zato bi morala Komisija določiti minimalno prodajno ceno na podlagi vloženih ponudb.

(9)

Komisija mora določiti minimalno prodajno ceno na podlagi vseh ustreznih podatkov, ki so na voljo na dan, ko se vložijo ponudbe. Za preprečitev špekulacij in za zagotovitev enakih pogojev za vse udeležence razpisa morajo biti ponudbe opremljene z zahtevki za izvozno dovoljenje in po potrebi z zahtevki za vnaprejšnjo določitev izvoznega nadomestila ali dajatve.

(10)

Ponudbe za različne serije so med seboj primerljive samo, če veljajo za žita v enakem stanju. Žita, dana v ponudbo so skladiščena v različnih krajih. Primerljivost se lahko bolje zagotovi tako, da se izbranim ponudnikom povrnejo najnižji stroški prevoza iz kraja, kjer so zadevna žita uskladiščena, in do kraja izstopa iz države. Iz proračunskih razlogov je taka povračila mogoče opraviti samo v zvezi s krajem izstopa žit iz države, ki ga je mogoče doseči po najnižji ceni. Ta kraj mora biti določen v skladu z njegovimi možnostmi za izvoz žit.

(11)

V državah članicah, ki nimajo pomorskih pristanišč, so ponudniki žita, namenjenega za prodajo, oškodovani zaradi višjih stroškov prevoza. Zaradi tega je žito iz teh držav članic težje izvažati, kar ima za posledico zlasti daljše intervencijsko skladiščenje in dodatne stroške za proračun Skupnosti. Zato bi bilo treba predpisati možnost, da se zaradi primerljivosti ponudb v posameznih primerih povrnejo najnižji stroški prevoza od kraja skladiščenja do kraja izvoza.

(12)

Hrvaški pristanišči Reka in Split sta bili tradicionalni izvozni pristanišči za države osrednje Evrope pred njihovo priključitvijo Uniji. Reko in Split bi bilo zato treba vključiti med izvozna mesta, ki se jih lahko upošteva za izračun prevoznih stroškov, ki se jih ob izvozu lahko povrne.

(13)

Razpis se lahko pravilno opravi samo, če tisti, ki jih to zadeva, vložijo ustrezne ponudbe. Ta cilj je mogoče doseči tako, da se zahteva plačilo varščine, ki se ob plačilu prodajne cene v določenem roku vrne.

(14)

V primeru razpisa za izvoz je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se žita ne vrnejo na trg Skupnosti. To tveganje obstaja, če je prodajna cena nižja od minimalne cene, ki jo je treba upoštevati v primeru ponovne prodaje na notranji trg. V takih primerih bi bilo treba določiti položitev druge varščine, ki mora biti enaka razliki med prodajno ceno in minimalno ceno. Posledično se lahko ta varščina vrne le, če izbrani ponudnik, ki namerava izvoziti žita, predloži dokazilo iz člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih predpisih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (4).

(15)

Da se zagotovi dobro upravljanje intervencijskega režima za žita, bi bilo treba natančno navesti, katere informacije morajo države članice sporočiti Komisiji, in določiti, da jih sporočijo po elektronski poti.

(16)

Zaradi čimprejšnje izpraznitve intervencijskih zalog in kolikor je mogoče v skladu s poslovnimi običaji, bi bilo potrebno določiti rok glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz razpisa.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

količine, ki so predmet razpisa;

(b)

rok za oddajo ponudb v primeru posamičnega javnega razpisa ter prvega in končnega roka za oddajo ponudb v primeru stalnega javnega razpisa.

(a)

dodatne določbe in pogoje prodaje v skladu s to uredbo;

(b)

glavne fizikalne in tehnične značilnosti različnih serij, ugotovljene v času, ko intervencijska agencija odkupi blago, ali v času pregledov, ki se opravijo pozneje;

(c)

kraje skladiščenja in imena ter naslove skladiščnikov.

(a)

v primeru ponovne prodaje koruze in sirka v zrnu v prvih treh mesecih tržnega leta ter navadne pšenice, trde pšenice in ječmena v prvih dveh mesecih tržnega leta je cena izbranih ponudb najmanj enaka intervencijski ceni, veljavni v enajstem mesecu predhodnega tržnega leta, povečani za enomesečno povečanje, določeno za isto leto;

(b)

v primeru ponovne prodaje v ostalih obdobjih tržnega leta cena v nobenem primeru ne sme biti nižja od intervencijske cene, ki velja zadnji dan roka za oddajo ponudb; vendar pa so intervencijske cene, ki se jih upošteva za dvanajsti mesec tržnega leta, cene, ki veljajo za enajsti mesec, z mesečnim povečanjem.

(a)

se nadomestilo, ki velja na datum predložitve ponudb, samo za Švico in Lihtenštajn razlikuje od nadomestila za druge tretje države;

(b)

je uspešni ponudnik vnaprej določil najnižje standardno nadomestilo, razen nadomestila, ki velja za Švico in Lihtenštajn.

(a)

pogodba ni bila sklenjena;

(b)

je bila prodajna cena plačana v predpisanem roku, in v primeru prodaje za izvoz ter v primeru plačane cene, ki je nižja od minimalne cene za ponovno prodajo na trgu Skupnosti, pa je bila vložena varščina za pokritje razlike med tema dvema cenama, v skladu s členom 7.

(a)

je predloženo dokazilo, da je izdelek postal neprimeren za prehrano ljudi in živali;

(b)

je predloženo dokazilo, da so bile opravljene carinske formalnosti za izvoz iz carinskega območja Skupnosti in uvoz v tretjo državo, predvidene v okviru javnega razpisa. Dokazila o izvozu iz carinskega območja Skupnosti in uvozu v tretjo državo se lahko predložijo v skladu s pogoji iz člena 7 in člena 16(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 800/1999;

(c)

dovoljenje ni bilo izdano v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 376/2008;

(d)

je bila pogodba odpovedana v skladu s četrtim odstavkom člena 16.

(a)

za katere se je varščina vložena za dodelitev izvoznega dovoljenja zasegla;

(b)

za katere, razen v primeru višje sile, plačilo ni bilo opravljeno v roku iz člena 16.

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/13

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 za nosilce živilske dejavnosti določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora. Določa, da nosilci živilske dejavnosti razen vode ne smejo uporabljati nobene snovi za odstranjevanje površinske kontaminacije z izdelkov živalskega izvora, razen če je uporaba takih snovi odobrena v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Pri izvajanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. Ukrepi Skupnosti o živilih in krmi morajo temeljiti na ustrezni oceni morebitnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih dokazov ohranjati ali, če je to znanstveno upravičeno, zviševati raven varovanja zdravja ljudi in živali, ki je zagotovljena v Skupnosti. Visoki higienski standardi v celotni živilski verigi in izogibanje ali prepoved uporabe snovi, ki lahko skrijejo slabo higiensko prakso, so ključna prednostna naloga Skupnosti.

(3)

Poleg tega je treba v okviru politik Skupnosti zagotoviti visoko stopnjo varstva okolja, tako z akti okoljske politike same kot z vključitvijo zahtev okoljske politike v opredelitev in izvajanje drugih politik in dejavnosti Skupnosti.

(4)

Predlog Komisije poudarja, da lahko številne protimikrobne snovi, kot je klorov dioksid, zakisan natrijev klorid, trinatrijev fosfat ali peroksikisline, ki se uporabljajo za odstranjevanje površinske kontaminacije s trupov perutnine, predstavljajo nevarnost za vodno okolje, zdravje osebja v sistemih odpadnih vod in delovanje in učinkovitost kanalizacijskih sistemov in/ali čistilnih naprav. Uporaba protimikrobnih snovi, ki vsebujejo klor, lahko povzroči tudi nastajanje kloroorganskih spojin, od katerih jih je več obstojnih, rakotvornih in ki se kopičijo v organizmu. Fosforjeve spojine so tudi eden od virov evtrofikacije evropskih regionalnih morij, kar povzroča masovno rast alg in druge neželene motnje vodnega okolja.

(5)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravstvom (SCVPH) je 30. oktobra 1998 izdal poročilo o „koristih in omejitvah protimikrobne obdelave za trupe perutnine“ in priporočil, da bi bilo treba pred odobritvijo za uporabo katere koli spojine ali tehnike za dekontaminacijo le-to v celoti oceniti.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 14. in 15. decembra 2005 sprejela znanstveno mnenje „o oceni učinkovitosti peroksikislin za uporabo kot protimikrobnih snovi, ki se nanesejo na trupe perutnine“. Ugotavlja, da je učinkovitost peroksikislin težko oceniti, saj predloženi protokoli niso bili vedno jasno opisani in tudi če so bili, to ne bi zadostovalo za prikaz učinkovitosti peroksikislin v komercialnih pogojih.

(7)

EFSA je 6. marca 2008 sprejela znanstveno mnenje „o oceni možnih učinkov klorovega dioksida, nakisanega natrijevega klorida, trinatrijevega fosfata ali peroksikislin na pojav protimikrobne odpornosti“. Zaradi teh ugotovitev EFSA spodbuja nadaljnje raziskave o verjetnosti pojava dovzetnosti za te vrste snovi ter možnosti njihove odpornosti na terapevtske antibiotike in druge protimikrobne agense.

(8)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) in Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo odkrita zdravstvena tveganja (SCENIHR) sta 18. marca in 2. aprila 2008 sprejela skupno znanstveno mnenje okoljskem vplivu in učinku na protimikrobno odpornost teh štirih snovi, ki se uporabljajo za odstranitev mikrobne površinske kontaminacije trupov perutnine. Navedla sta, da „trenutno ni zadovoljivega znanja glede možnih negativnih učinkov uporabe različnih biocidov“ in ugotovila, da za oblikovanje celostnih kvantitativnih ocen ni na voljo dovolj informacij. Obstaja skrb za okolje glede možnosti razširitve ali izbire bolj odpornih sevov in glede potencialnih ostankov na trupih perutnine.

(9)

Ob upoštevanju znanstvenih informacij, ki so na voljo, ni mogoče izvzeti, da bi lahko odobritev teh snovi povzročila povečanje protimikrobne odpornosti pri ljudeh.

(10)

Pojav protimikrobne odpornosti je tudi velika in stalna težava, s katero se spopadajo mednarodni organi humane medicine. Evropska komisija je sprejela razne pomembne zakonodajne pobude s ciljem zmanjšanja protimikrobne odpornosti, povezane s krmo, veterinarskim zdravljenjem živali in živili.

(11)

Prav tako je Svet na zasedanju 9. in 10. junija 2008 sprejel sklepe Sveta o protimikrobni odpornosti in poudaril, da je protimikrobna odpornost še vedno naraščajoč evropski in svetovni zdravstveni problem.

(12)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. junija 2008 izrazil svoje nestrinjanje glede predloga Komisije iz zgoraj navedenih razlogov in pozval Svet, naj ga zavrne.

(13)

Pomanjkanje znanstvenih podatkov v zvezi s tveganji, povezanimi z uporabo teh snovi vodi v uporabo previdnostnega načela, kakor je navedeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3). Po tem načelu se lahko v nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, lahko sprejmejo začasni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je Skupnost izbrala, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja.

(14)

Zato je treba spodbujati zbiranje podatkov nosilcev živilske dejavnosti in raziskovalnih programov, da se v celoti ocenijo tako učinkovitost teh snovi kot razvoj protimikrobnih odpornosti ter možni vpliv na okolje. V ta namen je EFSA objavila skupne smernice AFC/BIOHAZ (4) o predložitvi podatkov za oceno varnosti in učinkovitosti snovi za odstranitev mikrobne površinske kontaminacije živil živalskega izvora. Svet meni, da je treba počakati na izid pridobitve podatkov in njihove ocene ter do takrat zavrniti predlog Komisije –

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/16

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata W.J. WILLIAMSA se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

—

Robert BRIGHT, Councillor, Newport City.

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/17

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Vasca CORDEIRE se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

André Jorge DIONÍSIO BRADFORD, Secretário Regional da Presidência, Ponta Delgada, Açores.

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/18

(1)

Komisija v skladu s členom 4 Sklepa 2007/75/ES imenuje predsednika in največ petnajst strokovnjakov iz zasebnega sektorja, ki imajo znanje in izkušnje na področju transfernih cen.

(2)

Mandat predstavnikov zasebnega sektorja v Skupnem forumu za transferne cene poteče 28. februarja 2009. Zato je treba imenovati enega novega člana ter obnoviti mandat predsednika in drugih sedanjih članov.

(3)

Člani Skupnega foruma za transferne cene morajo biti imenovani za obdobje dveh let, ki se začne 1. marca 2009 –

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/20

(1)

Skupnost lahko v skladu z Odločbo 90/424/EGS podpre nadzorne ukrepe tretje države v boju proti bolezni, če pojavnost ali razvoj takšne bolezni v zadevni tretji državi lahko pomeni nevarnost za Skupnost.

(2)

Kuga drobnice (znana tudi pod francoskim imenom Peste des Petits Ruminants (PPR)) je zelo nalezljiva bolezen drobnice, ki je zelo podobna goveji kugi (Rinderpest). V zadnjem desetletju se je ta bolezen očitno razširila v Afriki in Aziji.

(3)

Maroko je Komisijo obvestil, da je bila kuga drobnice ugotovljena na njegovem ozemlju in da se je zelo hitro močno razširila. Tip seva virusa, ki je bil nedavno odkrit v Maroku, do zdaj ni bil ugotovljen v Afriki.

(4)

Kuga drobnice se lahko nadzira s cepljenjem, na voljo pa je cepivo, ki ščiti pred vsemi serotipi in zagotavlja dolgotrajno zaščito pred boleznijo.

(5)

Maroški organi so pripravili strategijo cepljenja. Poslali so jo Komisiji in Skupnost pozvali, naj jo finančno podpre.

(6)

Razširitev kuge drobnice v Skupnost ni mogoče vedno preprečiti z ukrepi, ki se izvajajo na mejah Skupnosti, ker pa bi izbruh takšne bolezni v Skupnosti imel hude posledice, ga je treba preprečiti. Zato je primerno podpreti Maroko v njegovih prizadevanjih za nadzor bolezni, da se prepreči endemija v tej državi, in mu dati na voljo cepiva za program cepljenja proti kugi drobnice. Treba je določiti najvišji znesek navedenega prispevka.

(7)

Zaradi nujnosti stanja je treba ukrepe, ki jih določa ta sklep, izvesti najpozneje do 31. maja 2009.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/22

13.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/s3