I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 123/2009

z dne 10. februarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1266/2007 glede pogojev za premike živali znotraj istega območja z omejitvami in pogoje za izvzetje živali iz prepovedi izstopa iz Direktive Sveta 2000/75/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (1) ter zlasti člena 9(1)(c), členov 11 in 12 ter tretjega odstavka člena 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2000/75/ES določa pravila nadzora in ukrepe za boj zoper bolezen modrikastega jezika in njeno izkoreninjenje, vključno s pravili za določitev okuženih in ogroženih območij ter za izvajanje programov cepljenja, ter prepoved izstopa živali iz navedenih območij.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 1266/2007 (2) določa pravila za nadzor, spremljanje in omejitve premikov živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika, znotraj okuženih in ogroženih območij ter iz njih („območje z omejitvami“).

(3)	Priloga III k navedeni uredi določa pogoje za izvzetje iz prepovedi izstopa, ki se uporabljajo za premike živali, dovzetnih za bolezen, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz Direktive 2000/75/ES.

(4)

Glede na mnenje Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane v zvezi z vektorji in cepivi (3), sprejeto 27. aprila 2007, je cepljenje primerno sredstvo za nadzor bolezni modrikastega jezika in za preprečevanje kliničnih izbruhov ter tako zmanjšanje izgub kmetov.

(5)

Cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika zelo spremeni imunski status populacije, dovzetne za bolezen. Države članice morajo z rezultati programov spremljanja bolezni modrikastega jezika, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1266/2007, dokazati odsotnost splošnega ali specifičnega serotipa virusa bolezni modrikastega jezika ali odsotnost kroženja serotipov na delu območja z omejitvami. Takšni programi spremljanja morajo vključevati pasivni klinični nadzor in aktivni laboratorijski nadzor, ki zajemata vsaj kontrolne živali.

(6)	Laboratorijski nadzor s kontrolnimi živali ne sme biti omejen le na serološke teste, temveč lahko vključuje tudi druge diagnostične metode, kot so testi za določanje povzročitelja.

(7)

Cepljenje se ne sme odsvetovati, tudi če virus ne kroži, preventivno cepljenje na območjih z omejitvami, na katerih virus ne kroži, pa se ne sme ovirati. Vendar je cepljenje proti bolezni modrikastega jezika v skladu z Direktivo 2000/75/ES dovoljeno le na okuženem območju. Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 1266/2007 določa, da premike živali znotraj istega območja z omejitvami, na katerem kroži serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika, odobri pristojni organ, če živali, ki se bodo premestile, na dan prevoza ne kažejo nobenih kliničnih znakov bolezni modrikastega jezika, zaradi česar se domneva, da te živali ne pomenijo dodatnega tveganja za zdravje živali.

(8)

Območja, na katerih se izvaja cepljenje in na katerih posebni serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika ne krožijo, pomenijo nižje tveganje kot območja, ki so del območja z omejitvami in na katerih virus kroži. Zato je treba državam članicam dovoliti, da lahko znotraj okuženih območij razmejijo območja, na katerih se izvaja cepljenje in na katerih posebni serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika ne krožijo. O namenu za razmejitev je treba obvestiti Komisijo in priložiti vse informacije, ki razmejitev upravičujejo. O razmejitvi je treba obvestiti tudi druge države članice.

(9)

Člen 7(2) navedene uredbe dovoljuje pod nekaterimi pogoji premike živali z okuženega območja na ogroženo območje. Premike živali znotraj istega območja z omejitvami iz dela, na katerem virus kroži, na del, na katerem se izvaja cepljenje in virus ne kroži, je treba dovoliti pod pogoji, ki so podobni tistim, ki se zahtevajo za premike živali z okuženega območja na ogroženo območje znotraj istega območja z omejitvami, da se omeji tveganje za širjenje virusa na del območja z omejitvami, na katerem se izvaja cepljenje in virus ne kroži. Zato je treba spremeniti obstoječa pravila za premike živali znotraj istega območja z omejitvami, na katerem kroži serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika.

(10)

Premiki živali iz dela območja z omejitvami, na katerem se izvaja cepljenje in virus ne kroži, na območje zunaj območja z omejitvami, je trenutno dovoljeno pod istimi pogoji, kot se uporabljajo za premike živali z območja z omejitvami, na katerem virus kroži, na območje zunaj območja z omejitvami. Vendar je ob upoštevanju relativno nizkega tveganja pri premikih živali iz dela območja z omejitvami, na katerem se izvaja cepljenje in virus ne kroži, primerno dovoliti takšne premike pod manj strožjimi pogoji glede testa za določanje virusa, ki se zahteva za nekatere kategorije cepljenih živali. Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1266/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Uredbo (ES) št. 1266/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1266/2007 se spremeni:

člen 7 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Države članice lahko na podlagi rezultata ocene tveganja, ki mora upoštevati zadostne epidemiološke podatke, pridobljene pri spremljanju s kontrolnimi živalmi v skladu s točko 1.1.2.1 Priloge I, razmejijo del okuženega ‚območja kot ,območje z omejitvami, na katerem se izvaja cepljenje in posebni serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika ne krožijo‘ (‚območje z nižjim tveganjem‘) ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(i)	cepljenje se izvaja na navedenem delu okuženega območja za posebni serotip ali serotipe virusa bolezni modrikastega jezika;

(ii)	na navedenem delu okuženega območja ne kroži posebni serotip ali serotipi virusa bolezni modrikastega jezika.

Država članice, ki namerava del okuženega območja razmejiti kot ‚območje z nižjim tveganjem‘, o tem obvesti Komisijo. Obvestilu se priložijo vse potrebne informacije in podatki, ki zaradi epidemiološkega stanja na zadevnem območju upravičujejo razmejitev, zlasti informacije in podatki v zvezi s programom spremljanja bolezni modrikastega jezika, ki se izvaja. Prav tako nemudoma obvesti druge države članice.

Premiki živali znotraj istega območja z omejitvami iz dela, na katerem kroži isti serotip ali serotipi istega virusa bolezni modrikastega jezika, na del istega območja z omejitvami, ki je razmejeno kot ‚območje z nižjim tveganjem‘, se dovoli le:

(a)	če živali izpolnjujejo pogoje iz Priloge III ali

(b)

če živali izpolnjujejo katera koli druga ustrezna jamstva za zdravstveno varstvo živali na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja ukrepov proti širjenju virusa bolezni modrikastega jezika in zaščite pred napadi vektorjev, ki jih zahteva pristojni organ kraja izvora in odobri pristojni organ namembnega kraja pred premikom teh živali, ali

(c)	če so živali namenjene takojšnjemu zakolu.“;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Država članica izvora Komisiji in drugim državam članicam takoj sporoči jamstva za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 2(b) ali 2a(b).

4. Za živali iz odstavkov 1, 2 in 2a tega člena se ustreznim zdravstvenim spričevalom iz direktiv 64/432/EGS, 91/68/EGS in 92/65/EGS ali iz Odločbe 93/444/EGS doda naslednje besedilo:

‚Živali v skladu s … (člen 7(1) ali 7(2)(a) ali 7(2)(b) ali 7(2)(c) ali 7(2a)(a) ali 7(2a)(b) ali 7(2a)(c), ustrezno označite) Uredbe (ES) št. 1266/2007.‘ “;

točka 1.1.2.1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

1.1.2.1 Spremljanje s kontrolnimi živalmi:

—

spremljanje s kontrolnimi živalmi vključuje dejaven letni program testiranja kontrolnih živali za oceno kroženja virusa bolezni modrikastega jezika na območju z omejitvami. Kadar je mogoče, morajo biti kontrolne živali govedo. Živali morajo bivati na območju z omejitvami, za katerega je analiza tveganja, pri kateri so se upoštevale entomološke in ekološke ocene, potrdila prisotnost vektorja ali ugotovila prisotnost habitata, primernega za gojišče vektorja,

—	kontrolne živali se testirajo vsaj enkrat mesečno v obdobju, ko je zadevni vektor aktiven, če je to obdobje znano. Če takšnih podatkov ni, se kontrolne živali testirajo vsaj enkrat mesečno skozi vse leto,

—	minimalno število kontrolnih živali na referenčno geografsko enoto za namene spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika mora biti reprezentativno in zadostno, da se v vsaki referenčni geografski enoti s 95-odstotno gotovostjo odkrije 2-odstotna mesečna pojavnost (*1);

—

laboratorijsko testiranje je zasnovano tako, da pozitivnim presejalnim testom sledijo serološki/virološki testi za posebne serotipe, namenjeni potrditvi ustreznega serotipa ali serotipov bolezni modrikastega jezika, ki je potrebna za potrditev kroženja posebnega serotipa v epidemiološko ustrezni geografski enoti.

(*1) Po ocenah je 20 % normalna letna stopnja serokonverzije na okuženem območju. Vendar v Skupnosti virus večinoma kroži približno šest mesecev na leto (od konca pomladi do sredine jeseni). Zato je 2 % konzervativna ocena pričakovane mesečne stopnje serokonverzije.“;"

oddelek A v Prilogi III se spremeni:

(a)

točka 5(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

cepljene so bile z inaktiviranim cepivom najmanj toliko dni prej, kot je potrebnih za začetek imunske zaščite in kot je določeno v specifikacijah cepiva, odobrenega v programu cepljenja, na njih pa so bili v skladu s Priročnikom o kopenskih živalih OIE opravljeni testi za določanje povzročitelja, pri čemer so bili rezultati testov negativni, testi pa so bili opravljeni najmanj 14 dni po začetku imunske zaščite, kakor je določeno v specifikacijah cepiva, odobrenega v programu cepljenja; vendar navedeni test za določanje povzročitelja ni potreben za premike živali iz dela območja z omejitvami, ki je v skladu s členom 7(2a) te uredbe razmejen kot ‚območje z nižjim tveganjem.‘“;

(b)	tretji odstavek se nadomesti z naslednjim: „Za breje živali mora biti izpolnjen vsaj en pogoj iz točk 5, 6, in 7 pred osemenitvijo ali pripustitvijo ali pa mora biti izpolnjen pogoj iz točke 3. Serološki test iz točke 3 se opravi najmanj 7 dni pred datumom premika.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(2) UL L 283, 27.10.2007, str. 37.

(3) The EFSA Journal (2007) 479, 1–29.

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 124/2009

z dne 10. februarja 2009

o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi so snovi, ki uničujejo ali zavirajo rast praživali in se lahko med drugim v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (2) dovolijo za uporabo kot krmni dodatki. V dovoljenjih za uporabo kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov so določeni posebni pogoji uporabe, kot so ciljne živalske vrste ali kategorije, ki so jim dodatki namenjeni.

(2)

Nosilci dejavnosti proizvodnje krme lahko na enem obratu proizvajajo številne vrste krme, v isti proizvodni liniji pa se morda eden za drugim proizvajajo različni tipi proizvodov. V proizvodni liniji mogoče ostanejo neizogibne sledi proizvoda, ki se vključijo v proizvodnjo drugega krmnega proizvoda. Ta prenos iz ene proizvodne serije v drugo se imenuje „prenos“ ali „navzkrižno onesnaženje“ in se lahko na primer pojavlja, ko se kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tako se „krma za neciljne živali“ (tj. krma, pri kateri uporaba kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi ni dovoljena, kot je krma za živalske vrste ali kategorije, ki niso navedene v dovoljenju za dodatek), ki se proizvaja pri naslednjem postopku, onesnaži s tehnično neizogibnimi sledmi navedenih snovi. To neizogibno navzkrižno onesnaženje se lahko pojavlja pri vseh stopnjah proizvodnje in predelave krme ter tudi med shranjevanjem ali prevozom krme.

(3)

Namesto da države članice sprejemajo nacionalna pravila glede vprašanja neizogibnega prenosa dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali in posledično njihove prisotnosti v živilih, pridobljenih od živali, kar bi oviralo delovanje notranjega trga, je treba glede tega vprašanja sprejeti usklajena pravila Skupnosti.

(4)

Neizogibni prenos aktivnih snovi iz dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali se mora šteti kot prisotnost neželenih snovi v živalski krmi v smislu Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), njihova prisotnost pa ne sme ogrožati zdravja živali in ljudi ali okolja. Zato so mejne vrednosti teh snovi v živalski krmi določene z Direktivo Komisije 2009/8/ES o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES (4).

(5)

Prisotnost kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, tudi pod mejnimi vrednostmi, določenimi v okviru Direktive 2002/32/ES, lahko povzroči prisotnost ostankov teh snovi v živilih živalskega izvora. Zato je treba za varovanje javnega zdravja in ker mejne vrednosti ostankov niso določene za zadevna posebna živila v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (5) ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003, določiti mejne vrednosti aktivnih snovi v kokcidiostatikih ali sredstvih proti histomonijazi v živilih tistih živali, ki so bile izpostavljene zadevni krmi za neciljne živali, v zvezi z Uredbo (EGS) št. 315/93 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) je na zahtevo Komisije sprejela številna mnenja (6) o tveganjih za zdravje živali in javno zdravje zaradi neizogibnega prenosa kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmo za neciljne živali. Za vsak kokcidiostatik ali sredstvo proti histomonijazi, dovoljen za uporabo kot krmni dodatek, je Agencija pri oceni upoštevala domnevne stopnje prenosa 2 %, 5 % in 10 % iz krme z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v potem proizvedeno krmo za neciljne živali.

(7)

Glede na sklepe posameznih znanstvenih mnenj je mogoče trditi, da je splošni sklep Agencije, da raven kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, ob upoštevanju vseh preprečevalnih ukrepov najverjetneje ne povzroča neželenih učinkov na zdravje živali in da je tveganje za zdravje potrošnika zaradi uživanja ostankov v proizvodih živali, izpostavljenih navzkrižno onesnaženi krmi, zanemarljivo.

(8)

Ob upoštevanju mnenj Agencije in trenutnih različnih pristopov držav članic pri obravnavanju vprašanja neizogibnega navzkrižnega onesnaženja je primerno določiti mejne vrednosti v živilih, kakor so navedene v Prilogi k tej uredbi, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga ter varovanje javnega zdravja. Določbe iz Priloge je treba pregledati najpozneje do 1. julija 2011, da se upoštevajo nova znanstvena in tehnična dognanja.

(9)

Mejne vrednosti iz Priloge k tej uredbi je treba sproti prilagajati spremembam mejnih vrednosti ostankov, določenih za zadevna posebna živila v okviru Uredbe (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003. Ker je mogoč časovni zamik med temi spremembami ter posledično prilagoditvijo mejnih vrednosti iz Priloge k tej uredbi, ta uredba ne sme posegati v mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, določenih v okviru Uredbe (EGS) št. 2377/90 ali Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(10)

Ker so kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi lahko prisotni kot onesnaževala v živilih živalskega izvora zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali, je primerno to vprašanje obravnavati vsestransko in celostno, tako da se hkrati sprejmeta in uporabljata ta uredba ter Direktiva Komisija 2009/8/ES o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa.

(11)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Živila iz Priloge k tej uredbi se ne dajejo v promet, kadar vsebujejo onesnaževalo iz Priloge, katerega vrednost presega mejne vrednosti iz Priloge.

Kadar se ugotovi prisotnost pomembnega ostanka pod mejno vrednostjo iz Priloge, mora pristojni organ opraviti preiskave za potrditev, da je prisotnost ostanka posledica neizogibnega prenosa v krmo in ne nezakonitega dajanja kokcidiostatika ali sredstva proti histomonijazi.

Živila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne mešajo z živili, ki presegajo te mejne vrednosti.

2. Pri uporabi mejnih vrednosti iz Priloge k tej uredbi za posušena, razredčena ali predelana živila ali živila, sestavljena iz več sestavin, se upošteva sprememba koncentracije onesnaževalca zaradi sušenja, redčenja ali predelave ter relativni delež sestavin v proizvodu.

3. Mejne vrednosti iz Priloge k tej uredbi ne posegajo v določbe in mejne vrednosti ostankov iz Uredbe (EGS) št. 2377/90 in mejne vrednosti ostankov iz Uredbe (ES) št. 1831/2003.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(3) UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(4) Glej stran 19 tega Uradnega lista.

(5) UL L 224, 18.8.1990, str. 1.

(6) Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z lasalocidom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2007) 553, 1–46.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej553_lasalocid_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z narazinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2007) 552, 1–35.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej552_narasin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z maduramicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 594, 1–30.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej594_maduramicin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s semduramicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 593, 1–27.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej593_semduramicin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s salinomicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 591, 1–38.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej591_salinomycin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z monenzinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 592, 1–40.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej592_monensin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s halofuginon hidrobromidom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 657, 1–31.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej657_halofuginone_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z dekokvinatom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 656, 1–26.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej656_decoquinate_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z robenidinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 655, 1–29.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej655_robenidine_en,0.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z nikarbazinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 690, 1–34.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej690_nicarbazin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z diklazurilom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 716, 1–31.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej716_diclazuril_en.pdf?ssbinary=true

PRILOGA

Mejne vrednosti v živilih

Snov

Živila

Največja vsebnost v μg/kg (ppb) mokre teže

1.	Lasalocid natrij

Živilo živalskega izvora, razen perutnine:

—

mleko

—	jetra in ledvice

—	druga živila

Narazin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev:

—

jajca

—

mleko

—

jetra

—	druga živila

3.	Natrijev salinomicin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev in pitovnih kuncev:

—

jajca

—

jetra

—	druga živila

4.	Natrijev monenzin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev, puranov in goveda (vključno s kravami molznicami):

—

jetra

—	druga živila

5.	Semduramicin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev

6.	Maduramicin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev in puranov

Robenidin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev, puranov, pitovnih in plemenskih kuncev:

—

jajca

—	jetra, ledvice, koža, maščoba

—	druga živila

8.	Dekokvinat

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev, goveda in ovc, razen molznic

9.	Halofuginon

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev, puranov in goveda, razen krav molznic:

—

jajca

—	jetra in ledvice

—

mleko

—	druga živila

10.	Nikarbazin

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev:

—

jajca

100

—

mleko

—	jetra in ledvice

100

—	druga živila

11.	Diklazuril

Živilo živalskega izvora, razen pitovnih piščancev, pitovnih puranov, pitovnih in plemenskih kuncev, prežvekovalcev in prašičev:

—

jajca

—	jetra in ledvice

—	druga živila

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/12

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/7/ES

z dne 10. februarja 2009

o spremembi prilog I, II, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti točk (c) in (d) drugega odstavka člena 14 Direktive,

po posvetovanju z zadevnimi državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2000/29/ES navaja organizme, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, in določa nekatere ukrepe proti njihovemu vnosu v države članice iz drugih držav članic ali tretjih držav.

(2)

Na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice, in pregleda prilog I, II, IV in V k Direktivi 2000/29/ES, ki so ga opravili strokovnjaki, je primerno spremeniti sezname škodljivih organizmov iz prilog I in II, da bi se izboljšalo varstvo pred vnosom takšnih organizmov v Skupnost. Tehnični in znanstveni dokazi so podlaga za vse spremembe.

(3)

Ob upoštevanju povečane mednarodne trgovine z rastlinami in rastlinskimi proizvodi je fitosanitarno varstvo Skupnosti potrebno, da bi se preprečil vnos naslednjih škodljivih organizmov, ki niso navzoči v Skupnosti: Dendrolimus sibiricus Tschetverikov; Rhynchophorus palmarum (L.); Agrilus planipennis Fairmaire na rastlinah Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc. ter po znanih podatkih navzoč le v Kanadi, na Kitajskem, Japonskem, v Mongoliji, Republiki Koreji, Rusiji, Tajvanu in Združenih državah Amerike; Virus stebelnih nekroz krizantem (Chrysanthemum stem necrosis virus) na rastlinah Dendranthema (DC.) Des Moul. in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.; Scrobipalpopsis solanivora (Povolny) na gomoljih Solanum tuberosum L. in Stegophora ulmea (Schweinitz : Fries) Sydow & Sydow na rastlinah Ulmus L. in Zelkova L., namenjenih za saditev, razen semena. Poleg tega je treba zaradi istih razlogov omejiti nadaljnjo širitev organizma Paysandisia archon (Burmeister), ki je navzoč na nekaterih območjih Skupnosti na 11 vrstah Palmae in je pod uradnim nadzorom.

(4)

Imeni Saissetia nigra (Nietm.) in Diabrotica virgifera Le Conte je treba spremeniti v skladu s posodobljenimi znanstvenimi poimenovanji navedenih organizmov. Saissetia nigra (Nietm.) se preimenuje v Parasaissetia nigra (Nietner). Diabrotica virgifera Le Conte je bila razdeljena v dve podvrsti, Diabrotica virgifera virgifera Le Conte, regionalno navzočo v Skupnosti, in Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith, ki ni navzoča v Skupnosti.

(5)	Vnose navedenih organizmov v prilogah I in II k Direktivi 2000/29/ES je zato treba spremeniti.

(6)	Da se upošteva sprememba seznamov iz prilog I in II je treba spremeniti ustrezne zahteve iz prilog IV in V k Direktivi 2000/29/ES za uvoz ali premik rastlin, na katerih so navzoči škodljivi organizmi iz prilog I in II.

(7)	V delu B Priloge V je treba posodobiti oznako KN za les Acer saccharum Marsh., da se dopolni seznam oznak KN za les, ki ga je treba pregledati ob uvozu.

(8)	Priloge I, II, IV in V k Direktivi 2000/29/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge I, II, IV in V k Direktivi 2000/29/ES se spremenijo v skladu z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. marca 2009. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe se uporabljajo od 1. aprila 2009.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

PRILOGA

Priloge I, II, IV in V k Direktivi 2000/29/ES se spremenijo:

(1)

Del A Priloge I se spremeni:

(a)

V razdelku (a) oddelka I se:

(i)

za točko 10 vstavi naslednja točka 10.0:

„10.0.

Dendrolimus sibiricus Tschetverikov“;

(ii)

točka 10.4 nadomesti z naslednjim:

„10.4.

Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith“;

(iii)

za točko 19 vstavi naslednja točka 19.1:

„19.1.

Rhynchophorus palmarum (L.)“.

(b)

V razdelku (a) oddelka II se pred točko 1 vstavi naslednja točka 0.1:

„0.1.

Diabrotica virgifera virgifera Le Conte“.

(2)

Del A Priloge II se spremeni:

(a)

V razdelku (a) oddelka I se:

(i)

za točko 1 vstavi naslednja točka 1.1:

„1.1	Agrilus planipennis Fairmaire

rastline za saditev, razen rastlin v tkivnih kulturah in semena, les in lubje Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA“

(ii)	točka 24 črta;

(iii)

za točko 28 vstavi naslednja točka 28.1:

„28.1

Scrobipalpopsis solanivora Povolny

gomolji Solanum tuberosum L.“

(b)

V razdelku (c) oddelka I se za točko 14 vstavi naslednja točka 14.1:

„14.1

Stegophora ulmea (Schweinitz : Fries) Sydow & Sydow

rastline Ulmus L. in Zelkova L. za saditev, razen semena“

(c)

V razdelku (d) oddelka I se za točko 5 vstavi naslednja točka 5.1:

„5.1	Virus Chrysanthemum stem necrosis

rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena“

(d)

V razdelku (a) oddelka II se:

(i)

za točko 6.2 vstavi naslednja točka 6.3:

„6.3	Parasaissetia nigra (Nietner)

rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena“

(ii)

za točko 9 vstavi naslednja točka 10:

„10.	Paysandisia archon (Burmeister)

rastline Palmae za saditev s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf.“

(3)

V delu A Priloge IV se oddelek I spremeni:

(a)

Za točko 2.2 se vstavijo naslednje točke 2.3, 2.4 in 2.5:

„2.3

Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen lesa v naslednjih oblikah:

—	sekanci, v celoti ali delno pridobljeni iz teh dreves,

—	lesen pakirni material v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst,

—	les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora,

toda vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine,

s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da je les:

(a)	s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali

(b)	grobo obdelan (obtesan), tako da se popolnoma odstrani okrogla površina.

2.4

Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da je les:

(a)	s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali

(b)	obdelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

2.5	Izolirano lubje Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da je izolirano lubje:

(a)	s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali

(b)	obdelano v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.“

(b)

Za točko 11.3 se vstavi naslednja točka 11.4:

„11.4

Rastline Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc. za saditev, razen semena in rastlin v tkivnih kulturah s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da so rastline:

(a)	v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali

(b)	vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, na katerem z 2 uradnima inšpekcijskima pregledoma na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, ni bilo odkrito znakov Agrilus planipennis Fairmaire.“

(c)

Besedilo v desnem stolpcu točke 14 se spremeni: „Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV (A)(I)(11.4), uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili ugotovljeni znaki mikoplazme Elm phlöem necrosis.“

(d)

Za točko 25.4 se vstavita naslednji točki 25.4.1 in 25.4.2:

„25.4.1

Gomolji Solanum tuberosum L., razen tistih za saditev

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna izjava, da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith tam ni navzoč.

25.4.2

Gomolji Solanum tuberosum L.

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2), (25.3), (25.4) in (25.4.1), uradna izjava, da:

(a)	gomolji izvirajo iz države, za katero je znano, da Scrobipalpopsis solanivora Povolny tam ni navzoč, ali

(b)	gomolji izvirajo z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Scrobipalpopsis solanivora Povolny.“

(e)	Točka 25.8 se črta;

(f)

Za točko 28 se vstavi naslednja točka 28.1:

„28.1

Rastlini Dendranthema (DC.) Des Moul. in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi IV(A)(I) (25.5), (25.6), (25.7), (27.1), (27.2) in (28), uradna izjava, da:

(a)	so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle v državi, ki je prosta virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali

(b)	so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali

(c)	so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na mestu pridelave, ki je bilo vzpostavljeno kot prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis in potrjeno z uradnimi inšpekcijskimi pregledi in, kadar je bilo primerno, testiranji.“

(g)

Za točko 37 se vstavi naslednja točka 37.1:

„37.1

Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf

Brez poseganja v prepovedi, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), in v zahteve, ki so navedene v Prilogi (IV)(A)(I)(37), uradna izjava, da so rastline:

(a)	v celotni življenjski dobi rasle v državi, za katero je znano, da tam Paysandisia archon (Burmeister) ni navzoč, ali

(b)	v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Paysandisia archon (Burmeister), ali

(c)

vsaj v obdobju dveh let pred izvozom rasle na mestu pridelave:

—	ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla in

—	kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Paysandisia archon (Burmeister) ali na katerem so bila izvedena ustrezne preventivna tretiranja, in

—	na katerem s 3 uradnimi inšpekcijskimi pregledi na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, niso bili odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).“

(4)

V oddelku II dela A Priloge IV se za točko 19 vstavi naslednja točka 19.1:

„19.1

Uradna izjava, da so rastline:

(a)	v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Paysandisia archon (Burmeister), ali

(b)

vsaj v obdobju dveh let pred premikom rasle na mestu pridelave:

—	ki ga je registriral in ga nadzoruje pristojni uradni organ v državi članici izvora in

—	kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Paysandisia archon (Burmeister) ali na katerem so bila izvedena ustrezna preventivna tretiranja, in

—	na katerem s 3 uradnimi inšpekcijskimi pregledi na leto ob primernem času niso bili odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).“

(5)

Priloga V se spremeni:

(a)

V oddelku I dela A se za točko 2.3 vstavi naslednja točka 2.3.1:

„2.3.1

(b)

Oddelek I dela B se spremeni:

(i)

v točki 5 se doda naslednja tretja alinea:

„—	Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.“

(ii)

v točki 6(a) se doda naslednja šesta alinea:

„—	Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.“;

(iii)

v točki 6(b) se razdelek

„ex 4407 99

Les listavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali breza (Fagus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm“

črta in nadomesti z naslednjim:

„ex 4407 93	Les Acer saccharum Marsh, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4407 95	Jesenov les (Fraxinus spp,) vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
ex 4407 99	Les listavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.), breza (Fagus spp.), javor (Acer spp.), češnja (Prunus spp.) ali jesen (Fraxinus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm“

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/19

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/8/ES

z dne 10. februarja 2009

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

(3)

Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (3) določa posebne zahteve za nosilce dejavnosti proizvodnje krme, ki pri proizvodnji krme uporabljajo kokcidiostatike in sredstva proti histomonijazi. Zadevni nosilci morajo v skladu z obveznostmi iz členov 4 in 5 prej navedene uredbe sprejeti vse ustrezne ukrepe glede objektov, opreme, proizvodnje, shranjevanja in prevoza, da se prepreči kakršno koli navzkrižno onesnaženje. Določitev mejnih vrednosti kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa ne sme v skladu z Direktivo 2002/32/ES posegati v osnovne obveznosti nosilcev glede izvajanja dobrih proizvodnih praks, ki preprečujejo to navzkrižno onesnaženje. Zadevni nosilci si morajo zato še naprej prizadevati, da preprečujejo prisotnost takšnih neželenih snovi v živalski krmi.

(4)

Ob upoštevanju izvajanja dobrih proizvodnih praks je treba mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa določiti po načelu „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“. Da se proizvajalcem krme omogoči, da lahko dosežejo navedeni neizogibni prenos, je treba za krmo za manj občutljive neciljne živalske vrste določiti prenos, ki je 3 % dovoljene najvišje vsebnosti, za krmo za občutljive živalske vrste in „krmo v karenci“, tj. krmo, ki se daje pred zakolom, pa 1 % dovoljene najvišje vsebnosti. Določiti je treba 1-odstotni prenos tudi za drugo krmo za ciljne vrste, ki se ji kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi ne dodajajo, in za krmo za neciljne živali, ki stalno proizvajajo hrano, kot so krave molznice ali kokoši nesnice, kadar je dokazan prenos iz krme v hrano živalskega izvora. Če se posamična krmila dajejo neposredno živalim ali če se dajejo dopolnilne krmne mešanice, njihova uporaba v dnevnih odmerkih ne sme povzročiti večje izpostavljenosti živali kokcidiostatiku ali sredstvu proti histomonijazi, kot so ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti, kadar se v dnevnih odmerkih uporabljajo popolne krmne mešanice.

(5)

(6)

Neizogibni prenos aktivnih snovi iz dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali se mora šteti kot prisotnost neželenih snovi v živalski krmi v smislu Direktive 2002/32/ES, njihova prisotnost pa ne sme ogrožati zdravja živali in ljudi ali okolja. Zato je treba v Prilogi I k navedeni direktivi določiti mejne vrednosti teh snovi v živalski krmi, da se preprečijo neželeni in škodljivi učinki.

(7)

Kadar so v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (4) ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 določene mejne vrednosti ostankov, je treba pri določanju mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa upoštevati navedene določbe.

(8)

Prisotnost kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, tudi pod mejnimi vrednostmi, ki jih je treba določiti na podlagi Direktive 2002/32/ES, lahko povzroči prisotnost ostankov teh snovi v živilih živalskega izvora. Da bi se varovalo javno zdravje in ker mejne vrednosti ostankov niso določene za zadevna posebna živila, so bile z Uredbo Komisije o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali (5) določene mejne vrednosti aktivnih snovi v kokcidiostatikih in sredstvih proti histomonijazi, v zvezi z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (6).

(9)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) je na zahtevo Komisije sprejela številna mnenja (7) o tveganjih za zdravje živali in javno zdravje zaradi neizogibnega prenosa kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmo za neciljne živali. Za vsak kokcidiostatik ali sredstvo proti histomonijazi, dovoljen za uporabo kot krmni dodatek, je Agencija pri oceni upoštevala domnevne stopnje prenosa 2 %, 5 % in 10 % iz krme z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v potem proizvedeno krmo za neciljne živali.

(10)

(11)

Ob upoštevanju mnenj Agencije in trenutnih različnih pristopov držav članic pri obravnavanju vprašanja neizogibnega navzkrižnega onesnaženja je primerno določiti mejne vrednosti v krmi, kakor so navedene v Prilogi k tej direktivi, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga ter varovanje zdravja živali in javnega zdravja.

(12)

Mejne vrednosti neželenih snovi v živalski krmi je treba določiti s prilagoditvijo Priloge I k Direktivi 2002/32/ES, kakor je določeno v členu 8(1) navedene direktive. Pri prilagoditvi tehničnih določb Priloge I k Direktivi 2002/32/ES so bila upoštevana nova znanstvena in tehnična dognanja, ki so navedena v znanstvenih mnenjih Agencije, ter dognanja na področju metod za analizo krme. Določbe iz Priloge je treba pregledati najpozneje do 1. julija 2011, da se upoštevajo nova znanstvena in tehnična dognanja.

(13)

Mejne vrednosti iz Priloge k tej direktivi je treba sproti prilagajati pogojem uporabe, ki se določijo v dovoljenjih za uporabo kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov. Ker je mogoč časovni zamik med izdajo dovoljenja ali spremembo, začasno ukinitvijo ali preklicem dovoljenja za uporabo kokcidiostatika ali sredstva proti histomonijazi kot krmnega dodatka ter posledično spremembo mejnih vrednosti iz Priloge k tej direktivi, ta direktiva ne sme posegati v vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(14)

Ker so kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi lahko prisotni kot onesnaževalci v živilih živalskega izvora zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali, je primerno to vprašanje obravnavati vsestransko in celostno, tako da se hkrati sprejmeta in uporabljata ta direktiva o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa in Uredba Komisije o določitvi mejnih vrednosti teh snovi v živilih.

(15)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(3) UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

(4) UL L 224, 18.8.1990, str. 1.

(5) Glej stran 7 tega Uradnega lista.

(6) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(7) Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z lasalocidom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2007) 553, 1–46.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej553_lasalocid_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej552_narasin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej594_maduramicin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej593_semduramicin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej591_salinomycin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej592_monensin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej657_halofuginone_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej656_decoquinate_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej655_robenidine_en,0.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej690_nicarbazin_en.pdf?ssbinary=true

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej716_diclazuril_en.pdf?ssbinary=true

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES se vstavijo naslednje točke:

„Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (*1)

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

—	pse, teleta, kunce, konje, molznice, nesnice, purane (> 12 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

—	druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

(*2)

Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	purane, kunce, konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba narazina prepovedana (krma v karenci),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

(*2)

3.	Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

(*2)

4.	Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

—	konje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

—	druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

(*2)

5.	Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

—	druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

(*2)

6.	Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

—	konje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

—	pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

—	druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

(*2)

7.	Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—	pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

(*2)

8.	Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

—	druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

(*2)

9.	Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

—	nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 12 tednov),

0,03

—	pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

—	druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov).

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

(*2)

10.	Nikarbazin

Posamična krmila

0,5

Krmna mešanica za:

—	konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,5

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) prepovedana (krma v karenci),

0,5

—	druge živalske vrste.

1,5

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

(*2)

11.	Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

—	nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

—	pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

—	druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance in pitovne purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

(*2)

(*1) Brez poseganja v dovoljene vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

(*2) Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/26

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. februarja 2009

o izvedbi začasnega poskusa z določitvijo nekaterih odstopanj pri dajanju na trg semenskih mešanic, namenjenih za uporabo kot krmne rastline, v skladu z Direktivo Komisije 66/401/EGS, da se ugotovi, ali nekatere vrste, ki niso navedene v direktivah Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES ali 2002/57/ES, izpolnjujejo zahteve za vključitev v člen 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 724)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/109/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (1) in zlasti člena 13(a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tradicionalno znanje kmetov in zadnji rezultati raziskav kažejo, da so nekatere vrste Leguminosae in Plantago lanceolata, ki niso navedene v direktivah 66/401/EGS, 66/402/EGS (2), 2002/55/ES (3) ali 2002/57/ES (4) (v nadaljevanju: obstoječa zakonodaja), zlasti v mešanicah z vrstami, ki jih zajema obstoječa zakonodaja, primerne za proizvodnjo krme, ki omogoča uravnoteženo krmljenje živali čez celo leto in obenem pomaga k sanaciji tal na neobdelovalnih ali obrobnih območjih. To velja za vrste Biserrula pelecinus, Lotus glaber, Lotus uliginosus, Medicago italica, Medicago littoralis, Medicago murex, Medicago polymorpha, Medicago rugosa, Medicago scutelatta, Medicago truncatula, Ornithopus compressus, Ornithopus sativus, Plantago lanceolata, Trifolium fragiferum, Trifolium glanduliferum, Trifolium hirtum, Trifolium michelianum, Trifolium squarrosum, Trifolium subterraneum, Trifolium vesiculosum in Vicia benghalensis (v nadaljevanju: vrste iz uvodne izjave 1).

(2)

V skladu z drugo alineo člena 13(1) Direktive 66/401/EGS se lahko v semenskih mešanicah, namenjenih za uporabo kot krmne rastline, dajejo na trg po vsej Skupnosti samo semena vrst rastlin iz navedene obstoječe zakonodaje z izjemo sort iz člena 4(2) Direktive Sveta 2002/53/ES (5). Ker mešanic, ki vsebujejo semena vrst iz uvodne izjave 1, ni mogoče dati na trg, jih morajo kmetje, ki jih želijo uporabiti, prepeljati in posejati kot posamezne vrste ali, v nekaterih primerih, sami pripraviti mešanice na kmetijah, kar pomeni dodatne stroške in delo. Poleg tega obstaja večje tveganje, da bodo različne vrste, vključene v mešanico, po polju porazdeljene neenakomerno, saj jih ne pripravljajo strokovnjaki.

(3)	Da bi omogočili dajanje na trg vrst iz uvodne izjave 1 v takih mešanicah, je treba spremeniti člen 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS in v navedeno določbo vključiti navedene vrste.

(4)

Za odločitev o takšni spremembi člena 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS je treba zbrati informacije o dajanju na trg mešanic, ki vsebujejo vrste iz uvodne izjave 1. Zlasti je treba preveriti, ali je v primeru, da se navedene vrste uporabljajo v mešanicah, možno z uradno naknadno kontrolo potrditi, da odstotek semena posamezne sestavine, označene na embalaži, ustreza sestavi mešanice, in ali so mešanice iste serije v vseh trženih pakiranjih homogene. Brez te informacije bi bilo uporabnikom nemogoče jamčiti, da bodo semena mešanic, ki vsebujejo vrste iz uvodne izjave 1, zagotovile visoko kakovostne rezultate.

(5)	Zato je primerno izvesti začasen poskus, s katerim bi preverili, ali vrste iz uvodne izjave 1 izpolnjujejo zahteve za vključitev v člen (2)(1)(A) Direktive 66/401/EGS.

(6)	Države članice, ki pri poskusu sodelujejo, morajo biti v zvezi z vrstami iz uvodne izjave 1 oproščene obveznosti iz druge alinee člena 13(1) Direktive 66/401/EGS. Omogočiti morajo, da se mešanice, ki vsebujejo navedene vrste, dajejo na trg pod nekaterimi pogoji.

(7)

Primerno je določiti posebne zahteve za potrjevanje vrst iz uvodne izjave 1, da se zagotovi, da semena teh vrst izpolnjujejo iste zahteve v vseh državah članicah. Te zahteve morajo temeljiti na pogojih iz shem potrjevanja OECD za potrjevanje ali kontrolo sortnosti semena v mednarodni trgovini (v nadaljevanju: sheme OECD) ali iz nacionalnih standardov države članice, kjer se seme proizvaja.

(8)

Poleg splošnih pogojev iz Odločbe Komisije 2004/371/ES z dne 20. aprila 2004 o pogojih za dajanje na trg semenskih mešanic, namenjenih za uporabo kot krmne rastline (6), je treba določiti posebne pogoje za trženje mešanic v okviru poskusa. Ti pogoji morajo zagotoviti zbirko zadostnih informacij za oceno poskusa. Zato je treba določiti pravila za označevanje, spremljanje in poročanje.

(9)	Glede na poskusni značaj ukrepa iz te odločbe je treba določiti največjo količino za trženje semenskih mešanic, ob upoštevanju, da je treba različne mešanice preskušati z uporabo obstoječih objektov.

(10)

Da lahko države članice preverjajo, da največja količina ni presežena, morajo podjetja, ki nameravajo proizvajati takšne mešanice, zadevnim državam članicam sporočiti količine, ki jih nameravajo proizvesti. Države članice morajo imeti možnost prepovedi dajanja semenskih mešanic na trg, kadar menijo, da je to nujno glede na potrebo po preverjanju različnih mešanic, ne da bi bila presežena največja dovoljena količina.

(11)	Da se dobaviteljem omogočita proizvodnja in trženje zadostne količine semen, pristojnim organom pa to blago preverjati in zbrati zadostne in primerljive informacije za pripravo poročila, se mora poskus izvajati najmanj pet prodajnih sezon.

(12)	Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet

Izvede se začasni poskus na ravni Skupnosti, da se ugotovi, ali se vrste Biserrula pelecinus, Lotus glaber, Lotus uliginosus, Medicago italica, Medicago littoralis, Medicago murex, Medicago polymorpha, Medicago rugosa, Medicago scutelatta, Medicago truncatula, Ornithopus compressus, Ornithopus sativus, Plantago lanceolata, Trifolium fragiferum, Trifolium glanduliferum, Trifolium hirtum, Trifolium michelianum, Trifolium squarrosum, Trifolium subterraneum, Trifolium vesiculosum, in Vicia benghalensis (v nadaljevanju: vrste iz člena 1) lahko dajejo na trg kot semenske mešanice ali v njih, z namenom sprejetja odločitve, ali naj se nekatere ali vse navedene vrste vključijo v seznam krmnih rastlin v členu 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS.

Člen 2

Sodelovanje držav članic

V poskusu lahko sodeluje katera koli država članica.

Države članice, ki se odločijo za sodelovanje v poskusu (v nadaljevanju: sodelujoče države članice) o tem obvestijo Komisijo.

Sodelovanje lahko kadar koli prekinejo, tako da o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

Člen 3

Oprostitev

1. Za namene poskusa se semenske mešanice, ki vsebujejo vrste iz člena 1, z ali brez semen vrst, navedenih v direktivah 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES ali 2002/57/ES, lahko dajejo na trg pod pogoji iz členov 4 in 5.

2. Sodelujoče države članice so oproščene obveznosti iz druge alinee člena 13(1) Direktive 66/401/EGS.

Člen 4

Pogoji v zvezi s semenom vrst iz člena 1

Seme vrst iz člena 1 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	pripada sorti iz nacionalnega kataloga države članice ali iz OECD seznama sort, ki izpolnjujejo pogoje za potrjevanje semena;

(b)	potrjeno je v skladu s Prilogo I;

(c)	izpolnjuje pogoje iz točke 1 Priloge II.

Člen 5

Pogoji v zvezi z mešanicami v okviru poskusa

Poleg pogojev iz Odločbe 2004/371/ES izpolnjujejo mešanice v okviru poskusa tudi pogoje iz točke 2 Priloge II.

Člen 6

Količinske omejitve

1. Sodelujoče države članice zagotovijo, da skupna količina semen za uporabo v mešanicah v okviru poskusa ne presega 1 000 ton na leto.

2. Sodelujoče države članice zagotovijo, da podjetja organom iz točke (A)(I)(c)(2) Priloge IV k Direktivi 66/401/EGS prijavijo količino semenskih mešanic, ki jih nameravajo proizvesti.

Država članica lahko prepove dajanje semenske mešanice na trg, če meni, da dajanje na trg dodatnih količin zadevne semenske mešanice za namen poskusa ni primerno. O tem nemudoma obvesti zadevno podjetje.

Člen 7

Spremljanje

Poskus spremlja organ iz točke (A)(I)(c)(2) Priloge IV k Direktivi 66/401/EGS sodelujočih držav članic.

Člen 8

Obveznosti poročanja

1. Sodelujoče države članice Komisiji in drugim državam članicam za vsako leto do 31. marca naslednje leto predložijo poročilo, ki vsebuje seznam vrst, uporabljenih v mešanicah v okviru poskusa, in količino posamezne mešanice, dane na trg. Države članice lahko v poročilo vključijo katero koli drugo pomembno informacijo.

2. Sodelujoče države članice ob zaključku poskusa in v vsakem primeru ob koncu svojega sodelovanja Komisiji in drugim državam članicam do 31. marca naslednje leto predložijo poročilo vključno z informacijami iz točke 3 Priloge II. Poročilo lahko vsebuje tudi druge informacije, ki se jim zdijo pomembne za poskus.

Člen 9

Obdobje poskusa

Poskus se začne 1. junija 2009 in zaključi 31. maja 2014.

Člen 10

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(3) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(4) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(5) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(6) UL L 116, 22.4.2004, str. 39.

PRILOGA I

VRSTE IZ ČLENA 1 IN POGOJI ZA NJIHOVO POTRJEVANJE

Vrsta	Najmanjša kalivost (% čistega semena (1))	Najmanjša tehnična čistota (mas. %)	Največja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst (mas. %)	Največja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst v vzorcu z maso iz stolpca 7	Največja masa serije (tone)	Najmanjša masa vzorca, ki se vzame iz serije (grami)
1	2	3	4	5	6	7
Biserrula pelecinus	70 (vključno s trdimi semeni)	98	0,5	(3) (4) (5)	10	30
Lotus uliginosus	75 (40)	97	0,5	(3) (4) (5)	10	25
Lotus glaber	75 (40)	97	0,5	(3) (4) (5)	10	30
Medicago murex	70 (30)	98	2,0	(3) (4) (5)	10	50
Medicago polymorpha	70 (30)	98	2,0	(3) (4) (5)	10	70
Medicago rugosa	70 (20)	98	2,0	(3) (4) (5)	10	180
Medicago scutellata	70	98	2,0	(3) (4) (5)	10	400
Medicago italica	70 (20)	98	2,0	(3) (4) (5)	10	100
Medicago littoralis	70	98	2,0	(3) (4) (5)	10	70
Medicago truncatula	70 (20)	98	2,0	(3) (4) (5)	10	100
Ornithopus compressus	75 (vključno s trdimi semeni)	90	1,0	(3) (4) (5)	10	120
Ornithopus sativus	75 (vključno s trdimi semeni)	90	1,0	(3) (4) (5)	10	90
Plantago lanceolata	75	85	1,5	(3) (4) (5)	5	20
Trifolium fragiferum	70	98	1,0	(3) (4) (5)	10	40
Trifolium glanduliferum	70 (30)	98	1,0	(3) (4) (5)	10	20
Trifolium hirtum	70	98	1,0	(3) (4) (5)	10	70
Trifolium. michelianum	75 (30)	98	1,0	(3) (4) (5)	10	25
Trifolium squarrosum	75 (20)	97	1,5	(3) (4) (5)	10	150
Trifolium subterraneum	80 (40)	97	0,5	(3) (4) (5)	10	250
Trifolium vesiculosum	70 (vključno s trdimi semeni)	98	1,0	(3) (4) (5)	10	100
Vicia benghalensis	80 (20)	97 (2)	1,0	(3) (4) (5)	20	1 000

(1) Do največje navedene količine se trda semena štejejo za kaliva semena.

(2) Do skupaj največ 6 masnih odstotkov semen Vicia pannonica, Vicia villiosa ali sorodnih gojenih vrst v drugi ustrezni vrsti se ne šteje za nečistoto.

(3) Semena Avena fatua and Avena sterilis v vzorcu predpisane teže niso prisotna.

(4) Prisotnost enega semena Cuscuta spp. v vzorcu dvojne predpisane teže se ne šteje za nečistoto, če je drugi vzorec dvojne predpisane teže brez semen te vrste.

(5) Prisotnost semen Rumex spp. razen Rumex acetosella in Rumex maritimus v vzorcu s predpisano težo ne presega 10.

PRILOGA II

POGOJI POSKUSA

1. Pogoji za semena vrst iz člena 1

(a)

Polja se pregledujejo v skladu s shemami OECD, kadar so vrste v teh shemah zajete, sicer pa v skladu z nacionalnimi standardi države članice, v kateri se seme proizvaja.

(b)

Države članice zagotovijo, da so vse serije semen predmet poljskega pregleda, vzorčenja in analize semen v skladu z Direktivo 66/401/EGS, preden se zmešajo, z uradnim nadzorom ali brez njega.

2. Pogoji za mešanice v okviru poskusa

(a)

Uradni izvajalci vzorčenja semen jemljejo vzorce semen naključno iz serij semenskih mešanic v okviru poskusa. Ti vzorci se uporabljajo kot kontrolni vzorci za preverjanje sestave mešanic v okviru poskusa v skladu s členom 4 Odločbe 2004/371/ES.

Obseg in pogostost vzorčenja in pregledov v skladu s členom 4 Odločbe 2004/371/ES sta ustrezna namenom poskusa.

(b)

Poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 66/401/EGS in Odločbo 2004/371/ES, uradna oznaka vsebuje naslednje informacije:

(i)	botanično ime vseh vrst iz člena 1 (vključno s sortami, kadar je primerno), vključenih v mešanico v okviru poskusa;

(ii)	odstotno sestavo glede na maso različnih sestavin, navedeno po vrstah iz člena 1 in, kadar je to primerno, po sortah;

(iii)

sklic na to odločbo.

Kadar informacije iz točk (i) in (ii) na uradni oznaki niso čitljive, se mešanica v okviru poskusa lahko da na trg z imenom mešanice, če so informacije iz točk (i) in (ii) pisno sporočene kupcu in uradno zabeležene.

3. Informacije, ki se morajo zabeležiti:

(a)

ime vrste (vključno s sortami, kadar je ustrezno), uporabljene v mešanicah v okviru poskusa;

(b)

količina posamezne semenske mešanice v okviru poskusa, dane na trg v dovoljenem obdobju, in država članica, za katero je bila semenska mešanica namenjena;

(c)

sestava mešanic v okviru poskusa, danih na trg;

(d)

postopki (standardi), uporabljeni za potrjevanje vrst iz člena 1 (sheme OECD ali nacionalni standardi);

(e)

rezultati poljskega pregleda in laboratorijskih poskusov za potrjevanje vrst iz člena 1, kadar se izvajajo v državah članicah;

(f)

informacije o uvozu v okviru shem OECD, zlasti kar zadeva količino, sestavo semenskih mešanic v okviru poskusa, države porekla in označevanje;

(g)

rezultati testov, izvedenih v skladu s točkama (a) in (b) odstavka (2) na kontrolnih vzorcih;

(h)

analiza stroškov in koristi, ki jo je treba uporabiti v podporo cilju poskusa ali proti njemu.

11.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 40/38

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA ZRAČNI PROMET, KI JE BIL USTANOVLJEN NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU

z dne 16. decembra 2008

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu

(2009/115/ES)

ODBOR SKUPNOST-ŠVICA ZA ZRAČNI PROMET JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SKLENIL:

Edini člen

Priloga k Sporazumu se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Skupnosti

Daniel CALLEJA

Vodja švicarske delegacije

Matthias SUHR

PRILOGA

V tem sporazumu:

—	kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico,

—	brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92,

—	se Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu razširi na ozemlje Bolgarije in ozemlje Romunije.

1. Tretji liberalizacijski paket o zračnem prometu in druga pravila civilnega letalstva

Št. 2407/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov

(Členi 1–18)

V zvezi z uporabo člena 13(3) se sklicevanje na člen 226 Pogodbe ES razume kot sklicevanje na ustrezne postopke iz tega sporazuma.

Št. 2408/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti

(Členi 1–10 in 12–15)

(Priloge se spremenijo tako, da zajemajo švicarska letališča).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 1 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 2409/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz

(Členi 1–11)

Št. 2000/79

Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), Evropsko združenje pilotov (ECA), Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov (ERA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IACA).

Št. 93/104

Direktiva Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo 2000/34/ES z dne 22. junija 2000.

Št. 437/2003

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte

Št. 1358/2003

Uredba Komisije z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi Prilog I in II k Uredbi

Št. 785/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje

Št. 91/670

Direktiva Sveta z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu

(Členi 1–8)

Št. 95/93

Uredba Sveta z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 (člena 1 in 2).

Št. 96/67

Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti

(Členi 1–9, 11–23, 25)

Št. 2027/97

Uredba Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 (členi 1–2).

2. Predpisi o konkurenci

Vsi sklici v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe se razumejo kot sklici na člena 8 in 9 tega sporazuma.

Št. 1/2003

Uredba Sveta (ES) z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (členi 1–13, 15–45)

(V primeru, da se ta uredba uporablja pri izvajanju tega sporazuma. Vključitev te uredbe ne vpliva na delitev nalog v skladu s tem sporazumom.)

Št. 17/62

Uredba Sveta z dne 6. februarja 1962 o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe (člen 8(3)), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 59/62,

—	Uredbo št. 118/63,

—	Uredbo št. 2822/71,

—	Uredbo št. 1216/99,

—	Uredbo (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 2988/74

Uredba Sveta z dne 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (členi 1–7), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45)

Št. 3975/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza (členi 1–7, 8(1) in (2), 9–11, 12(1), (2), (4) in (5), 13(1) in (2) ter 14–19), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 1284/91 z dne 14. maja 1991 (člen 1),

—	Uredbo Sveta št. 2410/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 3976/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (Členi 1–5), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2344/90 z dne 24. julija 1990 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2411/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 1617/93

Uredba Komisije z dne 25. junija 1993 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (členi 1–7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1523/96 z dne 24. julija 1996 (člena 1 in 2),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1083/1999 z dne 26. maja 1999,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1324/2001 z dne 29. junija 2001.

Št. 4261/88

Uredba Komisije z dne 16. decembra 1988 o pritožbah, vlogah in zaslišanju, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 3975/87

(Členi 1–14)

Št. 80/723

Direktiva Komisije z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (členi 1–9), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Direktivo Komisije 85/413/EGS z dne 24. julija 1985 (členi 1–3).

Št. 773/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti

Št. 139/2004

Uredba Sveta z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)

(Členi 1–18, 19(1) in (2), 20–23)

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

(1)

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe in ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švicarske konfederacije, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da naj koncentracijo pregleda Komisija.

(2)	Komisija ES v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom te vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

(3)	Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco obdrži svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz člena 4(4) in (5), člena 9(2) in (6) ter člena 22(2) Uredbe o združitvah:

(1)	Komisija ES v skladu s členom 4(4) in (5), členom 9(2) in (6) ter členom 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

(2)	Izračun rokov iz člena 4(4) in (5), člena 9(2) in (6) ter člena 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 se za Švicarsko konfederacijo začne, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Št. 802/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij

(Členi 1–24)

3. Varnost v zračnem prometu

Št. 3922/91

Uredba Sveta z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (členi 1–3, člen 4(2), členi 5–11 in člen 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1899/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006,

—	Uredbo (ES) št. 1900/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008 z dne 11. decembra 2007.

Št. 94/56/ES

Direktiva Sveta z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

(Členi 1–13)

Št. 2004/36

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (členi 1–9 in 11–14)

Št. 768/2006

Uredba Komisije z dne 19. maja 2006 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zbiranja in izmenjave informacij o varnosti zrakoplovov, ki pristajajo na letališčih Skupnosti, in upravljanja informacijskega sistema

Št. 2003/42

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu

(Členi 1–12)

Št. 1592/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Uredba), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 1643/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2003,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 z dne 24. septembra 2003,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 334/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 103/2007 z dne 2. februarja 2007 o podaljšanju prehodnega obdobja iz člena 53(4) Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta.

Agencija ima tudi v Švici pristojnosti po določbah Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila za odločanje po členih 10(2), (4) in (6), 16(4), 29(3)(i), 31(3), 32(5) in 53(4).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se sklicevanja „države članice“ v členu 54 Uredbe ali določbah Sklepa 1999/468/ES, navedena v navedeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne more razlagati tako, kot da na EASA prenaša pooblastila za ukrepanje v imenu Švice po mednarodnih sporazumih za drug namen razen pomoči pri izvajanju njenih obveznosti po takih sporazumih.

Za namen Sporazuma besedilo Uredbe velja z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 9 se spremeni:

(i)	v odstavku 1 se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)	v odstavku 2(a) se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(iii)

točki (b) in (c) odstavka 2 se črtata;

(iv)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, po katerem lahko država članica ali agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi tretje države, si bo prizadevala za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo.

Švica pa si bo po drugi strani prizadevala s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

(b)	Členu 20 se doda naslednji odstavek: „4. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti izvršni direktor Agencije lahko pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice.“

(c)	Členu 21 se doda naslednji pododstavek: „Švica uporabi za agencijo Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je naveden v Prilogi A k tej prilogi, v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“

(d)	Členu 28 se doda naslednji pododstavek: „Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru in ima v njem enake pravice in obveznosti kakor države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“

(e)

Členu 48 se doda naslednji odstavek:.

„8. Švica sodeluje pri finančnem prispevku Skupnosti iz odstavka 1(a) po naslednji enačbi:

S (0,2/100) + S [1 – (a + b) 0,2/100] c/C

kjer je:

S	=	del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(b) in (c),
a	=	število pridruženih držav,
b	=	število držav članic EU,
c	=	prispevek Švice v proračun ICAO,
C	=	skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

(f)	Členu 50 se doda naslednji pododstavek: „Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

(g)

Priloga II k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 2(3)(a)(ii) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

A/c - [HB IDJ] – tip CL600-2B19

A/c - [HB-IGM] – tip Gulfstream G-V-SP

A/c - [HB-IIS, HB-IIY, HB-IMJ, HB-IVL, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V

A/c - [HB-IBX, HB-IKR, HB-IMY, HB-ITF, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV

A/c - [HB-XJF, HB-ZCW, HB-ZDF, HB-ZDO] – tip MD 900.

Št. 736/2006

Uredba Komisije z dne 16. maja 2006 o načinih dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja

Št. 1702/2003

Uredba Komisije z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 381/2005 z dne 7. marca 2005,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 706/2006 z dne 8. maja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 335/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007.

Za namen Sporazuma določbe Uredbo 1702/2003 veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

Člen 2 se spremeni:

V odstavkih 3, 4, 6, 8, 10, 11, 13 in 14 se datum „ 28. september 2003 “ nadomesti z datumom začetka veljavnosti sklepa Odbora Skupnost-Švica za zračni promet, ki vključuje Uredbo 1592/2002 v Prilogo k Uredbi.

Št. 2042/2003

Uredba Komisije z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 707/2006 z dne 8. maja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 376/2007 z dne 30. marca 2007.

Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES

Št. 473/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

Št. 474/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, kakor je bila nazadnje spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 715/2008 z dne 24. julija 2008.

Ta uredba se uporablja v Švici, dokler velja v EU.

Št. 593/2007

Uredba Komisije z dne 31. maja 2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu

4. Varnost v zračnem prometu

Št. 2320/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (členi 1–8, 10–13), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 849/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004.

Št. 622/2003

Uredba Komisije z dne 4. aprila 2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 68/2004 z dne 15. januarja 2004,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 781/2005 z dne 24. maja 2005,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 857/2005 z dne 6. junija 2005,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 65/2006 z dne 13. januarja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 240/2006 z dne 10. februarja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 831/2006 z dne 2. junija 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1448/2006 z dne 29. septembra 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1546/2006 z dne 4. oktobra 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1862/2006 z dne 15. decembra 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 437/2007 z dne 20. aprila 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 358/2008 z dne 22. aprila 2008.

Št. 1217/2003

Uredba Komisije z dne 4. julija 2003 o določitvi skupnih zahtev za nacionalne programe obvladovanja kakovosti na področju varnosti civilnega letalstva

Št. 1486/2003

Uredba Komisije z dne 22. avgusta 2003 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varnosti civilnega letalstva

(Členi 1–13, 15–18)

Št. 1138/2004

Uredba Komisije z dne 21. junija 2004 o uvedbi skupne opredelitve kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja na letališčih

5. Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba)

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8(1), 10, 11 in 12.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe držav članic v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v tem členu, ne nanašajo na Švico.

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb)

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 16, kakor je spremenjen v nadaljevanju.

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 3 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(c)	Člen 8 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(d)	Člen 10 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(e)	Člen 16(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če ga pravno zadeva.“

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru)

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 2, 3(5) in 10.

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti)

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 4, 7 in 10(3).

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 5 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(c)	Priloga III se spremeni: V drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

Št. 2096/2005

Uredba Komisije z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 9.

Št. 2150/2005

Uredba Komisije z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

Št. 1033/2006

Uredba Komisije z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo

Št. 1032/2006

Uredba Komisije z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja

Št. 2006/23

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti

Št. 730/2006

Uredba Komisije z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195

Št. 219/2007

Uredba Sveta z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR)

Št. 633/2007

Uredba Komisije z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja

6. Okolje in hrup

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (členi 1–12, 14–18)

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 80/51

Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o omejevanju hrupa podzvočnih zrakoplovov (členi 1–9), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo 83/206/EGS.

Št. 89/629

Direktiva z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal

(Členi 1–8)

Št. 92/14

Direktiva Sveta z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II Poglavja 2 zvezka I Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

(Členi 1–11)

7. Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

(Členi 1–10)

Št. 93/13

Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

(Členi 1–11)

Št. 2299/89

Uredba Sveta z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (členi 1–22), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 3089/93,

—	Uredbo Sveta št. 323/1999 z dne 8. februarja 1999.

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

(Členi 1–18)

8. Razno

Št. 2003/96

Direktiva Sveta z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

(Člen 14(1)(b) in člen 14(2))

9. Priloge

A:	Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti

B:	Določbe o finančnem nadzoru Skupnosti v zvezi s švicarskimi udeleženci v dejavnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu

(1) UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

PRILOGA A

PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da, skladno s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, te skupnosti in Evropska investicijska banka na ozemljih držav članic uživajo privilegije in imunitete, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga k tej pogodbi:

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 1

Prostori in stavbe Skupnosti so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti.

Nepremičnine in premoženje Skupnosti ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Skupnosti so nedotakljivi.

Člen 3

Skupnosti, njihova sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Skupnosti za svoje službene potrebe izvedejo večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Skupnosti.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Skupnosti so oproščene vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Skupnosti so oproščene tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

Člen 5

Evropska skupnost za premog in jeklo ima lahko katero koli valuto in račune v kateri koli valuti.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 6

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Skupnosti na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Skupnosti se ne sme cenzurirati.

Člen 7

1. Članom in uslužbencem institucij Skupnosti lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

2. Vendar pa se določbe člena 6 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti za premog in jeklo še naprej uporabljajo za člane in uslužbence institucij, ki imajo na dan začetka veljavnosti te pogodbe prepustnice iz tega člena, dokler se ne začnejo uporabljati določbe odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

POSLANCI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 8

Prosto gibanje poslancev Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Poslanci Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 9

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ SKUPNOSTI

Člen 11

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Skupnosti, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Skupnosti.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI SKUPNOSTI

Člen 12

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Skupnosti, in ob upoštevanju pristojnosti Sodišča v sporih med Skupnostmi in njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali države njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 13

Uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti so dolžni plačevati davek v korist Skupnosti od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Skupnosti, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi Svet na predlog Komisije.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Skupnosti.

Člen 14

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Skupnosti, se za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Skupnosti prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Skupnosti, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Skupnosti. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 15

Svet na predlog Komisije soglasno določi sistem socialno-varnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Skupnosti.

Člen 16

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določi kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKIH SKUPNOSTIH

Člen 17

Država članica, na ozemlju katere imajo Skupnosti sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Skupnostih, običajne diplomatske imunitete in privilegije.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

Uradnikom in drugim uslužbencem Skupnosti se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Skupnosti.

Vsaka institucija Skupnosti uradniku ali drugemu uslužbencu odvzame priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

Člen 19

Institucije Skupnosti sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 20

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 21

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča ter za člane in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o Statutu Sodišča, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njegovem prenehanju delovanja ali likvidaciji ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 23

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za Evropski monetarni inštitut. Ob njegovem prenehanju delovanja ali likvidaciji ni nikakršnih dajatev.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, osmega aprila tisoč devetsto petinšestdeset

Dodatek k PRILOGI A

PRAVILA O UPORABI PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI V ŠVICI

1. Razširitev uporabe na Švico

Vsako sklicevanje na države članice v Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vključuje tudi Švico, razen če naslednja določila ne navajajo drugače.

2. Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim pododstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se dodeli, če je dejanska nakupna cena blaga in dajatev za storitve na računu ali podobnem dokumentu najmanj 100 švicarskih frankov (z davkom vred).

Vračilo DDV se izvede po predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki se načeloma obravnavajo v treh mesecih po vložitvi zahtevka za vračilo in potrebnih dokazil.

3. Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 13 Protokola, Švica po načelih svojega notranjega prava in v smislu člena 2 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plačo in honorar, prejete od Skupnosti in v njeno korist tudi zavezane notranjemu davku.

Za uporabo člena 14 Protokola Švica ni upoštevana kot država članica v smislu točke 1 tega dodatka.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije tako kot njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, niso nujno zavezani švicarskemu sistemu socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropskih skupnosti ima izključno pristojnost za vsa vprašanja o odnosih med agencijo ali Komisijo in njunim osebjem glede uporabe Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Skupnosti, ki opredeljujejo pogoje dela.

(1) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ustanovitvi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH EVROPSKE AGENCIJE ZA VARNOST V LETALSTVU

Člen 1

Neposredna komunikacija

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi osebami in pravnimi subjekti v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jo morajo sporočiti na osnovi predpisov, na katere se nanaša ta sklep, in sklenjenih pogodb ali sporazumov ter odločitev, sprejetih v njihovih okvirih.

Člen 2

Revizije

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in finančno uredbo, sprejeto na upravnem odboru agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem sklepu, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki agencije in Komisije ali druge osebe s pooblastilom agencije in Komisije.

2. Uradniki Agencije ali Komisije ter od njiju pooblaščene osebe imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter do vseh potrebnih informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje revizije. Ta pravica dostopa je izrecno navedena v sklenjenih pogodbah ali sporazumih za izvajanje predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

3. Računsko sodišče Evropske skupnosti ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali glede na pogoje, predvidene v pogodbah ali sporazumih ter v zvezi s tem sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija je vnaprej obveščena o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2. Kontrole in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki so pravočasno obveščeni o predmetu, namenu in pravni podlagi kontrol in inšpekcijskih pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki švicarskih pristojnih organov sodelujejo pri kontrolah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če to želijo zadevni švicarski organi, lahko kontrole in inšpekcijske preglede izvajajo skupno s Komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo kontroli ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu na nepravilnost, ki jo je odkrila med izvajanjem kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem. Komisija mora zgoraj navedene organe v vsakem primeru obvestiti o izsledkih kontrol in inšpekcijskih pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za ustrezno izvajanje te priloge se pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno medsebojno obveščajo in, na zahtevo ene od strani, tudi posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi takoj obvestijo Agencijo in Komisijo, če opazijo kakršno koli dejstvo ali sum na nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

Člen 5

Zaupnost

Vse sporočene ali pridobljene informacije v zvezi s to prilogo, v kakršni koli obliki, so poslovna skrivnost in morajo biti varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko pravo in ustrezni predpisi Skupnosti. Ti podatki se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in sankcije

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko agencija ali Komisija predpiše upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve Agencije ali Komisije, ki so sprejete v okviru izvajanja tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za druge osebe, razen držav, se izvajajo v Švici.

Nalog za izvršbo izdajo organi oblasti, imenovani od švicarske vlade, ki o tem obvestijo Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropskih skupnosti.

Sodbe Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(3) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 40

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 52 11. februar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 122/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 123/2009 z dne 10. februarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1266/2007 glede pogojev za premike živali znotraj istega območja z omejitvami in pogoje za izvzetje živali iz prepovedi izstopa iz Direktive Sveta 2000/75/ES ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 124/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali ( 1 )	7
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2009/7/ES z dne 10. februarja 2009 o spremembi prilog I, II, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti	12
	*	Direktiva Komisije 2009/8/ES z dne 10. februarja 2009 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa ( 1 )	19

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2009/109/ES
*	Odločba Komisije z dne 9. februarja 2009 o izvedbi začasnega poskusa z določitvijo nekaterih odstopanj pri dajanju na trg semenskih mešanic, namenjenih za uporabo kot krmne rastline, v skladu z Direktivo Komisije 66/401/EGS, da se ugotovi, ali nekatere vrste, ki niso navedene v direktivah Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES ali 2002/57/ES, izpolnjujejo zahteve za vključitev v člen 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 724) ( 1 )	26
	2009/110/ES
*	Odločba Komisije z dne 10. februarja 2009 o finančnem prispevku Skupnosti za nujne ukrepe za boj proti atipični kokošji kugi v Nemčiji leta 2008 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 712)	31
	2009/111/ES
*	Odločba Komisije z dne 10. februarja 2009 o objavi sklicevanja na standard EN 3-8:2006 Prenosni gasilni aparati – del 8: dodatne zahteve k EN 3-7 glede izdelave, tlačne odpornosti in mehanskih preskusov za gasilne aparate, katerih največji dovoljeni tlak je enak ali nižji od 30 barov, v skladu z Direktivo 97/23/ES v zvezi s tlačno opremo (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 739) ( 1 )	33
	PRIPOROČILA
	Svet
	2009/112/ES
*	Priporočilo Sveta z dne 10. februarja 2009 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (sedmi ERS) za proračunsko leto 2007	35
	2009/113/ES
*	Priporočilo Sveta z dne 10. februarja 2009 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (osmi ERS) za proračunsko leto 2007	36
	2009/114/ES
*	Priporočilo Sveta z dne 10. februarja 2009 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (deveti ERS) za proračunsko leto 2007	37
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	Komisija
	2009/115/ES
*	Sklep št. 1/2008 Skupnega odbora Skupnost-Švica za zračni promet, ki je bil ustanovljen na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu z dne 16. decembra 2008 o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu	38

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupno stališče Sveta 2009/116/SZVP z dne 10. februarja 2009 o podaljšanju in spremembah Skupnega stališča 2004/133/SZVP o omejevalnih ukrepih proti skrajnežem v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (NJRM)	56

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	195,3
	JO	68,6
	MA	43,0
	TN	134,4
	TR	98,0
	ZZ	107,9
0707 00 05	JO	170,1
	MA	134,2
	TR	169,4
	ZZ	157,9
0709 90 70	MA	113,5
	TR	148,2
	ZZ	130,9
0709 90 80	EG	103,6
0709 90 80	ZZ	103,6
0805 10 20	EG	50,9
	IL	53,0
	MA	64,2
	TN	47,6
	TR	63,1
	ZA	44,9
	ZZ	54,0
0805 20 10	IL	162,7
	MA	100,1
	TR	52,0
	ZZ	104,9
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	CN	72,2
	IL	86,9
	JM	101,6
	MA	153,9
	PK	50,9
	TR	65,7
	ZZ	88,5
0805 50 10	EG	64,1
	MA	67,1
	TR	56,7
	ZZ	62,6
0808 10 80	AR	91,9
	CA	90,4
	CL	67,8
	CN	89,1
	MK	32,6
	US	112,1
	ZZ	80,7
0808 20 50	AR	95,8
	CL	57,1
	CN	59,1
	US	125,0
	ZA	113,1
	ZZ	90,0

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah ( UL L 3, 5.1.2008 )	58

Ime:	ADILI, Gafur
Znan tudi kot:	Valdet Vardari
Datum rojstva:	5.1.1959
Kraj rojstva/izvora:	Harandjell (Kičevo), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	AHMET, Hebib
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	9.11.1981
Kraj rojstva/izvora:	Brodec, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	HALILI, Zaim
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	18.9.1979
Kraj rojstva/izvora:	Vaksince, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	HYSENI, Xhemail
Znan tudi kot:	Xhimi Shea
Datum rojstva:	15.8.1958
Kraj rojstva/izvora:	Lojane (Lipkovo), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	JAKUPI, Avdil
Znan tudi kot:	Cakalla
Datum rojstva:	20.4.1974
Kraj rojstva/izvora:	Tanuševci, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	KRASNIQI, Agim
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	15.9.1979
Kraj rojstva/izvora:	Kondovo, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	LIMANI, Fatmir
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	14.1.1973
Kraj rojstva/izvora:	Kičevo, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	MISIMI, Naser
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	8.1.1959
Kraj rojstva/izvora:	Mala Rečica (Tetovo), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	REXHEPI, Daut
Znan tudi kot:	Leka
Datum rojstva:	6.1.1966
Kraj rojstva/izvora:	Poroj, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Ime:	RUSHITI, Sait
Znan tudi kot:
Datum rojstva:	7.7.1966
Kraj rojstva/izvora:	Tetovo, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“

Uredba (ES) št. 2702/1999	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3(2)
Člen 4	Člen 4, zadnji pododstavek
Člen 5(1)	Člen 4, prvi pododstavek
Člen 5(2)	Člen 5(2)
Člen 6	Člen 6(2)
Člen 7(1), prvi pododstavek	Člen 6(1)
Člen 7(1), drugi pododstavek in (2)	Člen 7(1)
Člen 7(3)	Člen 7(2)
Člen 7(4) in (6)	Člen 8
Člen 7(5)	Člen 11(2)
—	Člen 9
Člen 7(a)	Člen 10
Člen 8(1) in (2)	Člen 11(1) in (3)
Člen 8(3) in (4)	Člen 12
Člen 9(1) do (4)	Člen 13(1) do (4)
—	Člen 13(5)
Člen 9(5)	Člen 13(6)
Člen 10	Člen 14
Člen 11	Člen 15
Člen 12	Člen 16
Člen 12a	Člen 17
Člen 13	Člen 18
Člen 14	Člen 19
Člen 15	Člen 20

Uredba (ES) št. 2826/2000	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3(1)
Člen 4	Člen 4, prvi pododstavek
Člen 5	Člen 5(1)
Člen 6(1), prvi pododstavek	Člen 6(1)
Člen 6(1), drugi pododstavek in 7(2)	Člen 7(1)
Člen 6(3)	Člen 7(2)
Člen 6(4) in (6)	Člen 8
Člen 6(5)	Člen 11(2)
Člen 7	Člen 9
Člen 7a	Člen 10
Člen 8	Člen 11(1)
Člen 9	Člen 13
Člen 10(1)	Člen 11(3)
Člen 10(2) in (3)	Člen 12
Člen 11	Člen 14
Člen 12	Člen 15
Člen 13	Člen 16
Člen 13a	Člen 17
Člen 14	Člen 18
Člen 15	Člen 19
Člen 16	—
Člen 17	Člen 20“