7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/1

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/3

(1)

Komisija je 25. marca 2008 prejela pritožbo v zvezi z uvozom žice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz železa, nelegiranega jekla ali legiranega jekla, razen iz nerjavnega jekla („valjana žica“), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Republike Moldavije (RM) in Turčije.

(2)

Pritožbo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložilo združenje EUROFER („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 25 % skupne proizvodnje valjane žice v Skupnosti.

(3)

Ta pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in znatni škodi, ki jo je povzročil, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(4)

Postopek se je začel 8. maja 2008 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(5)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v LRK, RM in Turčiji, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, organe LRK, RM in Turčije, proizvajalce Skupnosti pritožnike ter druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih začetek postopka zadeva. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter so dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim in moldavskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK in RM poslala obrazce za zahtevek. Dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ki sta oba del skupin povezanih družb, in en proizvajalec iz RM so vložili zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(7)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in Turčiji ter uvoznikov in proizvajalcev v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila metode vzorčenja.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, če je, da bi lahko izbrala vzorec, so se morali vsi proizvajalci izvozniki v LRK in Turčiji ter uvozniki in proizvajalci Skupnosti prijaviti Komisiji in zagotoviti, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom.

(9)

Glede na omejeno število odgovorov na vzorčenje je bilo odločeno, da vzorčenje za kitajske in turške proizvajalce izvoznike ali za proizvajalce Skupnosti in uvoznike v Skupnosti ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem družbam v LRK in Turčiji, ki so se odzvale na vzorčenje, edinemu moldavskemu proizvajalcu izvozniku, vsem proizvajalcem Skupnosti, uporabnikom in uvoznikom, ki so se odzvali na vzorčenje, ter vsem drugim strankam, za katere je znano, da jih to zadeva. Komisija je prejela odgovore od dveh skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, enega proizvajalca izvoznika v RM, šestih proizvajalcev izvoznikov v Turčiji, 20 proizvajalcev v Skupnosti, enega uvoznika in osmih uporabnikov v Skupnosti.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Zaradi potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK in RM, katerim TGO morda ne bo odobrena, je bil v prostorih naslednje družbe izveden preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Brazilije:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

Zadevni izdelek je žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa, nelegiranega jekla ali legiranega jekla, razen iz nerjavnega jekla, s poreklom iz LRK, RM in Turčije („zadevni izdelek“ ali valjana žica), navadno uvrščena pod oznake KN 7213 10 00, 7213 20 00, 7213 91 10, 7213 91 20, 7213 91 41, 7213 91 49, 7213 91 70, 7213 91 90, 7213 99 10, 7213 99 90, 7227 10 00, 7227 20 00, 7227 90 10, 7227 90 50 in 7227 90 95. Zadevni izdelek ne vključuje valjane žice iz nerjavnega jekla.

(15)

Za proizvodnjo valjane žice se jeklene palice, ki se proizvedejo v električni obločni peči ali plavžu, zvaljajo v valjarni. Palicam se prečni prerez postopno manjša, tako da gredo skozi več valjev, nato pa se zvijejo v kolobarje. Pri postopku v električni obločni peči se uporabljajo odpadne kovine, medtem ko se pri postopku v plavžih uporabljajo odpadne kovine in železova ruda.

(16)

Valjana žica se uporablja za varjene mreže v gradbeni industriji (žice in pletene žične vrvi za pred- in ponapenjanje, ki se uporabljajo za armirani beton) in ima še veliko drugih uporab, ko se raztegne v žico, vključno z uporabo v industriji pnevmatik (materiali za avtomobilske plašče), industriji matic in sornikov (pritrdilni elementi), pri izdelavi ograj, trgovinskih vozičkov, jeklenih vrvi, elektrod, kablov, posteljnih vzmeti ter za vzmetenje in varjene vzmeti.

(17)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti valjanih žic, ki jih v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, valjanih žic, proizvedenih in prodajanih na domačem trgu v Braziliji, ki je primerljiva država, ter valjanih žic, ki se proizvajajo v LRK, RM in Turčiji ter prodajajo v Skupnost in na domačem turškem trgu, v bistvu enake in da je enaka tudi njihova osnovna uporaba.

(18)

Zato se obravnava, da so vse navedene vrste žic podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Obrazec za vzorčenje, zahtevek za TGO in izpolnjen vprašalnik o protidampingu je pravočasno predložil en kitajski proizvajalec izvoznik, kljub temu pa ni uspel odgovoriti na pismo o pomanjkljivostih, čeprav je prejel opomin.

(20)

Družba je bila obveščena o predlagani uporabi člena 18 osnovne uredbe in je imela možnost za izražanje pripomb.

(21)

Družba je trdila, da je bil rok, ki ga je določila Komisija, prekratek, da bi lahko v odgovorih predložila informacije v celoti in sodelovala. Na podlagi dejstva, da družba Komisiji ni navedla nobenih ovir v zvezi z uporabljenimi roki, se je obravnavalo, da se odločilni argumenti ali dokazi, s katerimi bi se lahko razveljavila odločitev o uporabi člena 18 osnovne uredbe, niso predložili.

(22)

Družba se je pritožila pooblaščencu za zaslišanje. Glede na argumente, ki jih je navedla družba, in ugotovitve pooblaščenca za zaslišanje je bilo potrjeno, da družba ni pravočasno sporočila nikakršnih časovnih ovir in torej v preiskavi ni sodelovala dovolj prizadevno.

(23)

Zato se je štelo za ustrezno, da se informacije, ki jih je predložila ta družba, zavrnejo in da ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih.

(24)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK in RM normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(25)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(26)

Po začetku postopka so dva kitajska in en moldavski proizvajalec izvoznik zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v danih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(27)

Pri enem kitajskem proizvajalcu izvozniku je bilo treba uporabiti člen 18 osnovne uredbe (glej uvodne izjave (19) do (23)), zato je bil njegov zahtevek za TGO zavrnjen.

(28)

Kar zadeva drugega kitajskega proizvajalca izvoznika, družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje merili 2 in 3. V zvezi z merilom 2 je bilo ugotovljeno, da več vrst računovodskih usmeritev družbe ni bilo v skladu z MRS. Te težave so se opredelile kot sistemske in se niso odražale v poročilu revizorjev. V zvezi z merilom 3 je bilo ugotovljeno, da družba ni plačevala glavnice nekaterih posojil še dolgo po roku, ki je bil prvotno predviden v posojilnih pogodbah. Ugotovljeno je bilo, da je bila družba upravičena tudi do znatnih znižanj davka od prihodka v času OP.

(29)

Zato je bilo sklenjeno, da ta kitajski proizvajalec izvoznik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(30)

Po razkritju analize TGO je kitajski proizvajalec izvoznik predložil odgovor, v katerem se je družba strinjala o neskladnosti z merilom 2, ni se pa strinjala z negativnim sklepom o merilu 3. Družba je zlasti trdila, da neodplačilo glavnice dolga ni predstavljalo izkrivljanja, prenesenega iz sistema netržnega gospodarstva, vendar je bil znak, da je družba uživala visoko bonitetno stopnjo. Po podrobni proučitvi je bilo ugotovljeno, da v času OP zadevna posojila niso bila zajeta v nobeni pogodbi, zato za družbo ni bilo pravno obvezno, da plača obresti ali glavnico. Obstoj takih posojil zelo izkrivlja finančni položaj družbe in dejansko predstavlja odpis dolgov. Poleg tega neodplačilo glavnice posojila ni v skladu z načeli tržnega gospodarstva. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(31)

Poleg tega se je trdilo, da znižanje davka od prihodka ni bila subvencija in se zato ne more obravnavati kot izkrivljanje, preneseno iz sistema netržnega gospodarstva. Ta argument je bil zavrnjen, ker je uporaba znižanja davka od prihodka pogojena z uporabo domače opreme v primerjavi z uvoženo, zato predstavlja posebno subvencijo.

(32)

Moldavski proizvajalec ni mogel dokazati, da izpolnjuje merila TGO. V zvezi s sprejemanjem odločitev in stroški (merilo 1) je bilo ugotovljeno, da je najvišje vodstvo družbe zavzemalo ključne položaje v upravi pridnestrske regije Moldavije, tj. separatistična, vendar mednarodno nepriznana „Pridnestrska moldavska republika“ (v nadaljevanju „PMR“), ter da so obstajala velika izkrivljanja glede stroškov. V zvezi z merilom 2 je bilo ugotovljeno, da družba nima jasno določene zbirke neodvisno pregledanih računovodskih evidenc ter da obstajajo resne pomanjkljivosti glede točnosti in skladnosti finančnega poročila, zaradi česar je to nezanesljivo. V zvezi z merilom 3 so bila ugotovljena izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, kar je vplivalo na stroške. Najpomembnejše takšno izkrivljanje je bilo, da se je proces privatizacije družbe opravil po ceni pod tržno vrednostjo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bila družba pogosto vpletena v prakso menjalne trgovine. V zvezi z merilom 4 o pravni varnosti in stabilnosti dejavnosti je bilo ugotovljeno, da družba v večini ni v skladu z moldavskim pravnim okvirom. Nazadnje, ugotovljeno je bilo tudi, da družba posluje med drugim v valuti, ki ni mednarodno priznana in katere menjalni tečaj ni prosto določen kot odgovor na tržne signale (merilo 5).

(33)

Zato je bilo sklenjeno, da moldavski proizvajalec izvoznik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(34)

Moldavski proizvajalec izvoznik je tej odločitvi nasprotoval. Na splošno je trdil, da Skupnost z uporabo člena 2(7) osnovne uredbe za RM krši svoje obveznosti do RM v okviru STO.

(35)

Kot odgovor na ta argument je treba opozoriti na opombo iz člena VI GATT, ki priznava, da v primerih uvoza iz določenih držav, v katerih lahko obstajajo težave pri določanju primerljivosti cen za ugotavljanje dampinga, člani STO lahko obravnavajo, da primerjava z domačimi cenami v taki državi ni vedno ustrezna. V primeru RM se obravnava, da take težave obstajajo. V teh okoliščinah se bo normalna vrednost določila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Poleg tega člen 2(7)(a) posebej navaja RM na seznamu držav netržnega gospodarstva, za katere se ta določba uporablja.

(36)

Trdi se tudi, da se obvezni časovni roki, določeni v osnovni uredbi, niso upoštevali. Vložniki so trdili, da je treba odločitev o zavrnitvi TGO razveljaviti, ker Komisija ni uspela sprejeti odločitve o TGO v treh mesecih v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe.

(37)

Res je, da odločitve o TGO Komisija ni izvedla v treh mesecih od začetka preiskave. Kljub temu to ni podlaga za razveljavitev odločitve za zavrnitev TGO. Medtem ko člen 2(7)(c) osnovne uredbe določa, da je treba določitev TGO opraviti v treh mesecih od začetka preiskave, določba ne določa, da ima neupoštevanje trimesečnega obdobja kakršne koli posebne posledice. Določba zlasti ne določa, da (i) bo izvozniku samodejno odobrena TGO ali (ii) da institucije ne smejo več uvajati ukrepov zoper izvoznika, če se Komisija ne uspe odločiti v roku treh mesecev. Iz tega tako sledi, da zaradi samega dejstva, da Komisija ni upoštevala trimesečnega obdobja, odločitev o zavrnitvi TGO ni nezakonita.

(38)

Moldavski proizvajalec izvoznik nadalje trdi, da je obstajala diskriminacija v primerjavi z ukrajinskimi in ruskimi proizvajalci izvozniki pri predhodnih postopkih ter da ocena Komisije temelji na politični podlagi. Poleg tega proizvajalec izvoznik trdi, da obstajajo številne napake zaradi pomanjkanja dokazov ali zaradi pomanjkljivo utemeljenih sklepnih ugotovitev ter da se je s tem kršilo načelo dobrega upravljanja. Družba podrobno ne navaja posebnih razlogov za tako kršitev.

(39)

V zvezi s trditvijo o diskriminaciji RM, kar zadeva način, na katerega so bile opravljene ocene TGO v prejšnjih primerih za Ukrajino in Rusijo, je treba navesti, da se ocene TGO izvedejo za vsak primer posebej. Odločitve v prejšnjih primerih, kar zadeva ti državi, se ne morejo samodejno uporabiti pri zdajšnjem postopku. Poudariti je treba tudi, da v členu 2(7) osnovne uredbe kot državi netržnega gospodarstva zdaj nista navedeni niti Ukrajina niti Rusija, zato trenutni položaj ni primerljiv z Republiko Moldavijo. Glede na navedeno se obtožba o diskriminaciji pri obravnavanju RM in drugih nekdanjih držav netržnega gospodarstva zavrne.

(40)

Moldavska družba je nasprotovala analizi Komisije o skladnosti s petimi merili TGO.

(41)

V zvezi z merilom 1 družba trdi, da vmešavanje države ne obstaja, ker se za namene postopka sklicevanja na državo ne more uporabiti sklicevanje na organe PMR, ki niso priznani kot država. Vendar se obravnava, da se za namene tega merila sklicevanje na državo razume kot učinkovito nadzorovanje regije, če je ta priznana ali ne, s strani organov, ki lahko vplivajo na postopke sprejemanja odločitev družbe. Argument je bil zato zavrnjen.

(42)

Družba se prav tako ne strinja z oceno merila 2, pri čemer trdi, da ima le eno zbirko osnovnih računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z MRS.

(43)

Kljub temu je bilo ugotovljeno, da je družba imela en sklop računov, ki so bili pripravljeni v skladu s tako imenovanimi računovodskimi standardi PMR, ki ne vključujejo določbe o slabih dolgovih in ki niso bili revidirani. Družba je imela še drugi sklop računov, ki so bili konsolidirani z računi drugih povezanih družb in revidirani, domnevno v skladu z MRS. Drugi sklop računov je prejel strokovno mnenje s strani revizorjev, ki so izrazili pridržke glede vrednotenja sredstev družbe v letih 2003 in 2005. Točnih razlogov za te pridržke v času preiskave ni bilo mogoče zadostno pojasniti. Družba je pozneje trdila, da pridržki revizorjev niso bili bistveni, vendar v zvezi s tem ni zagotovila dokazov.

(44)

Zato je treba argumente družbe v zvezi z merilom 2 zavrniti.

(45)

V zvezi z merilom 3 je družba trdila, da je proces privatizacije družbe nepomemben pri opozarjanju na mogoča izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, ker je bila družba posledično ponovno prodana po tržni ceni in pošteni tržni vrednosti. Vendar tega ni bilo možno dokazati, ker bi v ponovno prodajo družb, lastnic delnic družbe MMZ, lahko bila vključena druga sredstva in ker ni bila predložena ustrezna dokumentacija v zvezi s temi transakcijami.

(46)

Družba je v zvezi s prakso menjalne trgovine tudi trdila, da obseg menjalne trgovine, ki je bil ugotovljen v preiskavi, s stališča tega merila ni bil pomemben. Vendar se obravnava, da stopnja pomembnosti takih praks ni veljavno merilo za analizo, ker je dejanska vrednost prodajnega blaga poznana le strankam, vključenim v dejavnost menjalne trgovine. Zato je relevanten argument, da se je ugotovilo, da je take prakse, značilne za netržna gospodarstva, družba redno uporabljala. Zato je bilo treba argument družbe zavrniti.

(47)

V zvezi s posojilom od povezane družbe, za katerega moldavska družba na kraju samem ni mogla predložiti dokaza o odplačilu, čeprav se je od nje to zahtevalo, je družba trdila, da je bilo to posojilo v celoti odplačano. Družba je posledično predložila kopije dokumentov, domnevno kot dokaz o plačilu, vendar ni predložila nobene obrazložitve, zakaj dokumenti niso bili na voljo na kraju samem. Velja dejstvo, da ta dokaz ni bil na voljo med preverjanem na kraju samem in da te predložitve ni mogoče preveriti na tej stopnji postopka. Zato je bilo treba trditev družbe zavrniti.

(48)

V zvezi z merilom 4 je družba trdila, da dejstvo, da je bila družba začasno registrirana v RM in da je njen izvoz potekal prek carine RM, zagotavlja skladnost s pravnim okvirom RM. Nadalje je trdila, da dejstvo, da je bilo finančno poročilo revidirano, dokazuje, da veljavni zakoni zadostujejo za zagotovitev pravne varnosti in stabilnosti. Opozoriti je treba, da niti začasna registracija podjetja v RM niti nadzor nista odvisna od uporabe pravnega okvira RM ter da trenutno lastništvo družbe v RM ni pravno priznano. Te trditve je bilo treba zato zavrniti.

(49)

V zvezi z merilom 5 je družba trdila, da se pretvorbe deviznih tečajev v rubljih PMR izvajajo po tržni stopnji, ki je posledica proste prodaje in nakupa valut. Vendar dejstvo, da valuta PMR ni priznana ali mednarodno tržena, pomeni, da se ne more obravnavati, kot da ima tržno vrednost, vendar ima le vrednost, ki jo upravno določijo tako imenovani organi PMR. Argument je bil zato zavrnjen.

(50)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajemajo določbe navedenega člena, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe za odobritev IO.

(51)

Kitajski in moldavski proizvajalec izvoznik, ki nista izpolnjevala meril TGO (glej uvodne izjave (28) do (33) zgoraj), sta prav tako zaprosila za IO, če jima ne bi bila odobrena TGO.

(52)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalec izvoznik izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(53)

V zvezi z edinim moldavskim proizvajalcem izvoznikom je bilo ugotovljeno, da moldavski proizvajalec izvoznik ne izpolnjuje zahtev za odobritev IO iz člena 9(5) osnovne uredbe, ker ni mogel dokazati, da so se izvozne cene, količine in pogoji določevali brez vmešavanja države, da so se pretvorbe deviznih tečajev izvajale po tržnih stopnjah ali da vmešavanje države ni bilo tako, ki bi omogočalo izogibanje ukrepom, če bi posamezni izvozniki imeli različne stopnje dajatev.

(54)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj., ali je bil celotni obseg take prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost.

(55)

Komisija je nato ugotavljala, katere vrste izdelkov, ki so jih družbe z reprezentativno domačo prodajo prodajale na domačem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje za izvoz v Skupnost primerljive vrste izdelka.

(56)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki jo je na domačem trgu v reprezentativnih količinah prodala posamezna družba v posamezni državi izvoznici, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine, v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam vsake posamezne vrste izvoženega izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(57)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(58)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bilo tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj le navedene vrste.

(59)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec izvoznik, ni bilo možno uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V tem smislu je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(60)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se po potrebi popravljenim proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka posameznega izvoznika prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) in primerna stopnja dobička.

(61)

V vseh primerih so bili PSA-stroški ter dobiček določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali so PSA-stroški ter dobiček, ki ga je ustvaril vsak posamezen zadevni proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi.

(62)

Prodaja podobnega izdelka je bila reprezentativna pri petih preiskanih turških proizvajalcih izvoznikih. Normalna vrednost je v veliki meri temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih strank v običajnem poteku trgovine v Turčiji v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(63)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih domača prodaja ni bila zadostna ali se ni izvajala v običajnem poteku trgovine, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. PSA in dobiček so v skladu z uvodom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki jo je proizvajalec izvoznik v preiskavi izvajal v običajnem poteku trgovine.

(64)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se mora v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tržnem gospodarstvu tretje države („primerljiva država“). Ob upoštevanju, da TGO ni bila odobrena nobenemu od proizvajalcev izvoznikov v LRK ali RM, je bilo treba normalno vrednost za te družbe oblikovati na podlagi podatkov iz primerljive države.

(65)

V obvestilu o začetku je bila kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK in RM predlagana Brazilija. Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o tem predlogu.

(66)

Kljub navezanim stikom s številnimi proizvajalci v drugih tretjih državah se nobena družba ni strinjala s sodelovanjem, razen enega brazilskega proizvajalca.

(67)

Več zainteresiranih strank je predložilo pripombe, v katerih so trdile, da Brazilija ni ustrezna izbira, in so za primerljivo državo predlagale Turčijo. Pritožnik je predložil dodatne argumente v korist Brazilije. Te argumente je Komisija proučila in preiskala.

(68)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da so proizvodne metode v RM in Braziliji drugačne, in je zato predlagala Turčijo kot ustreznejšo primerljivo državo za RM. Ista stranka je nadalje trdila, da sta stopnji gospodarskega razvoja v RM in Braziliji različni. Vendar se je ugotovilo, da so proizvodne metode v Braziliji v bistvu enake ali podobne metodam v LRK. Razlika v proizvodnih metodah med Brazilijo in RM zadeva le predhodne procese, kar ne povzroča velikih razlik v stroških. Kar zadeva stopnjo gospodarskega razvoja, se razlika kot taka ne upošteva kot merilo za izbiro primerljive države.

(69)

Trdilo se je tudi, da je sodelujoči brazilski proizvajalec povezan s pritožnikom, zaradi česar naj bi bila izbira Brazilije kot primerljive države neustrezna. Ta argument ni bil sprejet. Obravnava se, da ni razlogov za izključitev podatkov, ki so jih zagotovile sodelujoče družbe, povezane s pritožnikom, če cene in stroški niso izkrivljeni, kadar gre za določanje normalnih vrednosti na podlagi domače prodaje v primerljivi državi.

(70)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je bil zadevni podobni izdelek na brazilskem domačem trgu precenjen. Druga zainteresirana stranka je trdila, da se je konkurenca na domačem trgu izkrivljala zaradi dejstva, da so domači proizvajalci vertikalno integrirani, dva proizvajalca pa naj bi skupaj imela več kot 60-odstotni tržni delež.

(71)

S preiskavo se je potrdilo, da so bile domače cene v Braziliji precej visoke kot tudi stopnja dobička, ki jo je dosegel sodelujoči brazilski proizvajalec. To bi bil lahko znak za nezadostno raven konkurence na brazilskem trgu, ki je posledica dejstva, da obstajajo le trije proizvajalci podobnega izdelka, dva pa predstavljata skoraj 90 % trga, kot je potrdila preiskava.

(72)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je v Turčiji približno 12 proizvajalcev, ki skupaj z uvozom iz različnih virov zagotavljajo konkurenčen domači trg.

(73)

V vsakem primeru in za preprečitev učinka visokih cen na brazilskem domačem trgu ter ob upoštevanju dostopnosti preverjenih podatkov petih turških proizvajalcev izvoznikov se je obravnavalo, da je Turčija kot primerljiva država ustreznejša od Brazilije.

(74)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da se lahko izbira Turčije kot primerljive države šteje za ustreznejšo od Brazilije za namene tega postopka v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(75)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(76)

Eden proizvajalec izvoznik je opravljal izvoz prek povezanega uvoznika v Skupnosti. V tem primeru je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu in ki je bila ustrezno prilagojena glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter glede na ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Uporabili so se lastni PSA-stroški povezanega uvoznika, stopnja dobička pa se je določila na podlagi informacij, ki so jih omogočili sodelujoči nepovezani uvozniki.

(77)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(78)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen.

(79)

Za vse preiskane sodelujoče proizvajalce izvoznike so se po potrebi odobrili in utemeljili popravki za razlike v stroških prevoza, stroških tovornega prometa in zavarovanja, bančnih provizij, stroških pakiranja ter stroških posojil in provizij.

(80)

Za edinega proizvajalca izvoznika, kateremu je bila odobrena IO, se je stopnja dampinga določila na podlagi primerjave med njegovimi izvoznimi cenami franko tovarna po PCN in normalno vrednostjo primerljive države.

(81)

Za vse nesodelujoče izvoznike in ob upoštevanju nizke stopnje sodelovanja se je preostala stopnja dampinga določila na ravni najvišje stopnje dampinga, določene za reprezentativno količino, ki jo je izvozil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(82)

Začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, ki so izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve so:

(83)

Izračun stopnje dampinga za moldavskega proizvajalca se je opravil s primerjavo njegovih preverjenih izvoznih cen in domače cene primerljive države. Ker se izvoz moldavskega proizvajalca v EU izvaja prek povezanega trgovca, temelji izračun stopnje dampinga na konstruirani izvozni ceni za prodajo neodvisni stranki v EU v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(84)

Stopnja dampinga, izračunana na tak način, je 16,1 %.

(85)

Ker je bilo sodelovanje veliko, tj. uvoz sodelujočega moldavskega proizvajalca je dosegel približno 85 % vsega uvoza, je bila enotna stopnja dampinga na ravni države določena na podlagi preverjenih podatkov MMZ, tj. na isti ravni kot za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(86)

Zato je stopnja dampinga na ravni države za RM določena na 16,1 %.

(87)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so se stopnje dampinga določile na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po vrsti izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po vrsti izdelka, kot je določeno zgoraj.

(88)

Predhodne stopnje dampinga so naslednje:

(89)

Za določitev celotne proizvodnje Skupnosti so se uporabile vse razpoložljive informacije v zvezi s proizvajalci Skupnosti, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Skupnosti pred začetkom preiskave in po njem.

(90)

Na tej podlagi se je ocenilo, da je znašala proizvodnja Skupnosti približno 24,9 milijona ton med OP. Ta vrednost vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Skupnosti, ki so se javili, in ocenjeno proizvodnjo proizvajalcev, ki se v postopku niso javili („tihi proizvajalci“). Tihi proizvajalci predstavljajo približno 30 % celotne proizvodnje Skupnosti. Nobeden od znanih proizvajalcev Skupnosti ni bil nevtralen ali ni nasprotoval začetku preiskave.

(91)

Kar zadeva tihe proizvajalce, je Komisija poslala vprašalnike za pridobitev točnejših podatkov, zlasti v zvezi z obsegom prodaje in cenami. Vendar od teh proizvajalcev Komisija ni prejela odgovorov. Zato so se z namenom določitve proizvodnje in potrošnje Skupnosti zaradi pomanjkanja kakršnih koli drugih informacij uporabili podatki v zvezi s tihimi proizvajalci, navedeni v pritožbi.

(92)

Obseg proizvodnje proizvajalcev Skupnosti, ki so podprli pritožbo, je znašal 11,1 milijona ton v OP, kar predstavlja približno 45 % skupne ocenjene proizvodnje Skupnosti, medtem ko drugi proizvajalci, ki so pritožbo podprli, vendar niso želeli sodelovati, predstavljajo 25 %.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 92, je preiskava pokazala, da so proizvajalci Skupnosti, ki so podprli pritožbo in so se strinjali s sodelovanjem v preiskavi, predstavljali približno 45 % celotne proizvodnje Skupnosti med OP. Ti proizvajalci zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(94)

Glede na veliko število proizvajalcev, ki so podprli pritožbo in se strinjali s sodelovanjem v preiskavi, se je za preiskavo škode predvidelo vzorčenje. Kar zadeva vprašalnik o vzorčenju, ki je bil poslan znanim proizvajalcem Skupnosti, je bilo prejetih 20 odgovorov. Ker so teh 20 sodelujočih proizvajalcev sestavljale štiri skupine družb in dva neodvisna proizvajalca, se je odločilo, da se vzorčenje ne uporabi.

(95)

Ob upoštevanju velikega števila povezanih družb, vključenih v dve od štirih skupin, je bilo odločeno, da se bodo podatki, ki jih je zagotovilo 11 neodvisnih družb, izbranih na podlagi njihovega obsega proizvodnje in tudi geografske razširjenosti, v začasni fazi preverili na kraju samem. Za preostale družbe se je izvedla teoretična analiza podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih.

(96)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi podatkov Eurostata za skupni uvoz, celotno prodajo industrije Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, vključno z oceno v zvezi s prodajo tihih proizvajalcev.

(97)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (91), se je vzpostavil stik s tihimi proizvajalci, ki so morali predložiti podatke, zlasti o proizvodnji in prodaji valjane žice med obravnavanim obdobjem. Vendar ker sodelovanja ni bilo in ker so bili drugi podatki v zvezi s prodajo na trgu Skupnosti pomanjkljivi, so se namesto tega uporabili podatki iz pritožbe.

Preglednica 1

(98)

Na splošno se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 6 %. To povečanje se je začelo leta 2006 po začasnem zmanjšanju za 5 % v letu 2005. Po tem se je potrošnja izboljšala in se do leta 2007 povečevala, nato pa se je med OP nekoliko zmanjšala. Zmanjšanje potrošnje v letu 2005 je bila posledica manjšega povpraševanja v gradbeni industriji.

(99)

Za oceno kumulacije uvoza iz držav, ki jih ta preiskava zadeva, se je na podlagi pogojev iz člena 3(4) osnovne uredbe proučil položaj vsake posamezne države.

(100)

Glede uvoza iz LRK in RM je bilo ugotovljeno, da je bil obseg uvoza nad pragom de minimis iz člena 5(7) osnovne uredbe in da obseg uvoza iz teh držav ni bil zanemarljiv. Poleg tega je bilo za tu obseg uvoza iz teh dveh držav med obravnavanim obdobjem značilno podobno gibanje, pri čemer je uvoz dosegel vrh leta 2007 in se nato nekoliko zmanjšal. Preiskava je pokazala tudi, da so bili konkurenčni pogoji med pomembnimi izvajalci podobni, zlasti med OP. Ugotovljeno je bilo zlasti, da uvoz iz teh dveh držav nelojalno niža cene industrije Skupnosti. Zato se je štelo, da so bili pogoji za kumulacijo izpolnjeni.

(101)

Glede uvoza iz Turčije je preiskava pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki med OP predstavljali dejansko celoten uvoz zadevnega izdelka iz te države v Skupnost. Zato je analiza tega uvoza temeljila na podatkih, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bil obseg uvoza iz Turčije podobno kot uvoz iz LRK in RM nad pragom de minimis iz člena 5(7) osnovne uredbe ter da ni bil zanemarljiv. Vendar je bilo v nasprotju z drugima zadevnima državama ugotovljeno, da konkurenčni pogoji med pomembnimi izvajalci niso bili podobni, zlasti glede njihovega gibanja cen. Ti izvozniki dejansko niso niti nelojalno nižali cen industrije Skupnosti niti prodajali svojih izdelkov na trgu Skupnosti pod neškodljivo ceno, ki je bila med OP določena za industrijo Skupnosti. Zato se je štelo, da pogoji za kumulacijo uvoza iz Turčije ob upoštevanju uvoza iz LRK in RM niso bili izpolnjeni.

(102)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da se uvoza iz Turčije ne kumulira z uvozom iz LRK in RM.

(103)

Uvoz iz LRK in RM („zadevnih držav“) se je v obravnavanem obdobju gibal tako:

Preglednica 2

(104)

Dampinški uvoz iz zadevnih držav se je znatno povečal s približno 0,3 milijona ton leta 2004 na 1,4 milijona ton leta 2007, tj. skoraj petkrat. Ta uvoz je bil največji leta 2007, potem pa je skladno z razvojem potrošnje Skupnosti začel rahlo upadati.

(105)

Čeprav so se povprečne cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 12 %, je bilo ugotovljeno, da so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, zlasti med OP. Zato se je njihov tržni delež znatno povečal, in sicer z 1,4 % leta 2004 na 6,3 % v OP.

(106)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki, določenimi na podlagi CIF z ustrezno prilagoditvijo za stroške po uvozu.

(107)

Stopnja sodelovanja kitajskih izvoznikov je bila zelo nizka. V preiskavi je sodeloval le en proizvajalec, ki predstavlja 5 % celotnega obsega uvoza iz LRK v Skupnost. Na podlagi primerljivih vrst izdelka je bila za tega proizvajalca ugotovljena povprečna 4,5-odstotna stopnja nelojalno znižanih cen.

(108)

Za vse ostale proizvajalce iz LRK je bilo nelojalno nižanje cen določeno na podlagi povprečne izvozne cene, kot je navedena v Eurostatu, in povprečne cene industrije Skupnosti. Na tej podlagi je bila ugotovljena povprečna 7,6-odstotna stopnja nelojalno znižanih cen.

(109)

Edini moldavski proizvajalec, tj. MMZ, je med OP predstavljal 85 % celotnega uvoza iz RM v Skupnost. Zato je bila stopnja nelojalno znižanih cen za RM določena na podlagi primerjave povprečne izvozne cene sodelujočega proizvajalca s povprečno prodajno ceno industrije Skupnosti za primerljive vrste izdelka. Na tej podlagi je bila ugotovljena povprečna 0,1-odstotna stopnja nelojalno znižanih cen.

(110)

Zgornje ugotovitve je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da je zadevni izdelek bazični proizvod, za katerega je značilen pregleden trg, na katerem vsi izvajalci poznajo cene, ki so določene. Poleg tega se je zaradi zvišanja cen surovin na trgu Skupnosti ustvaril dodaten pritisk na prodajne cene, zlasti med OP.

(111)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev za oceno položaja industrije Skupnosti od leta 2004 do konca OP.

(112)

Kot je prikazano v zgornji preglednici, se je proizvodnja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %, čeprav se je v istem obdobju potrošnja Skupnosti povečala. Zmanjšanje proizvodnje za 9 % med letoma 2004 in 2005 se je naslednje leto izboljšalo v skladu s povečanjem potrošnje Skupnosti za več kot 9 %.

(113)

Industrija Skupnosti je med OP svojo proizvodno zmogljivost povečala na približno 15 milijonov ton v skladu s pozitivnimi pričakovanji na trgu Skupnosti. Kljub temu se je glede na stagnirajočo prodajo in manjši obseg proizvodnje izkoriščenost dostopnih zmogljivosti z 81 % leta 2004 zmanjšala na 74 % v OP.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (94), je industrija Skupnosti med drugim sestavljena iz štirih skupin, ki vključujejo veliko povezanih družb. Preiskava je pokazala, da so med povezanimi družbami obstajali prenosi zadevnega izdelka. Podatki o prodaji, ki se upoštevajo v spodnji preglednici, so povezani z obsegom prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Skupnosti.

Preglednica 4

(115)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti med obravnavanim obdobjem povečala za 6 %, se obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Skupnosti neodvisnim strankam na trgu Skupnosti ni spremenil. To pomeni, da industrija Skupnosti zaradi konkurence dampinškega uvoza ni mogla uživati ugodnosti večje potrošnje. Zato se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2004 in OP zmanjšal za 6 %.

(116)

Izguba tržnega deleža je nastala kljub prizadevanju industrije Skupnosti za visoko stopnjo kakovosti izdelkov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (117).

(117)

Povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti so se v obravnavnem obdobju zvišale za 14 %. Preiskava je pokazala, da se je to zvišanje prodajnih cen, če dampinškega uvoza ni bilo, pojavilo delno zaradi prehoda na izdelke višje kakovosti, vzrok pa so bili tudi višji proizvodni stroški. Kljub temu je treba upoštevati, da so standardni izdelki predstavljali približno 80 % prodaje industrije Skupnosti med OP in so tako ostali osrednji izdelki te industrije.

Preglednica 5

(118)

Dejansko je bilo ugotovljeno, da so se povprečni proizvodni stroški industrije Skupnosti med letom 2004 in OP zvišali za 25 % zlasti zaradi višje cene starega železa, ki je glavna surovina za proizvodnjo valjane žice. Med istim obdobjem se je cena starega železa zvišala za 34 %, kar pomeni, da zvišanje cen, prikazano v zgornji preglednici, odraža le del zvišanja cen surovin.

(119)

Zaloge so predstavljale približno 5 % obsega proizvodnje v OP. Industrija Skupnosti je svoj obseg zalog med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 10 %, zlasti med letom 2007 in OP. Vendar lahko to zmanjšanje zalog pomeni, da je v prihodnosti predvidena nižja raven dejavnosti. V tem smislu je treba upoštevati, da je približno 20 % proizvodnje industrije Skupnosti namenjene lastni uporabi za nadaljnjo predelavo izdelkov na koncu proizvodne verige. Delež lastne uporabe se v obravnavanem obdobju ni spremenil.

Preglednica 6

(120)

Kot na splošno velja v kovinskopredelovalni industriji, se število zaposlenih ne more preprosto zmanjšati, ne da bi to ogrozilo proizvodnjo. Zaposlenost je zato ostala nespremenjena, v OP pa se je rahlo povečala.

(121)

Kljub večjim stroškom dela je preiskava pokazala, da si je industrija Skupnosti prizadevala za racionalizacijo svoje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov, da bi ublažila znatno zvišanje cen surovin, kot je opisano v uvodni izjavi 118 zgoraj. Zato je bilo zvišanje povprečnih proizvodnih stroškov veliko manj izrazito kot zvišanje cen starega železa.

(122)

Kljub večji potrošnji Skupnosti v obravnavanem obdobju industrija Skupnosti ni mogla povečati produktivnosti, kot bi bilo mogoče pričakovati. Dejansko se je produktivnost zmanjšala v skladu z manjšim obsegom proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 3 zgoraj.

(123)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti zmanjšala s 14,2-odstotnega dobička leta 2004 na 6,7-odstotni dobiček v OP. Hiter padec dobičkonosnosti leta 2005 je morda povezan z upadom v sektorju, pojavil pa se je hkrati z manjšo potrošnjo. Leta 2006 se je dobičkonosnost industrije Skupnosti nekoliko povečala, vendar se je ponovno poslabšala leta 2007 in nato še v OP.

(124)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju zvišala prodajne cene. Vendar zaradi poceni dampinškega uvoza ni mogla prenesti višjih stroškov surovin na stranke in uživati ugodnosti od takratne rasti trga.

(125)

Trend, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža razvoj dobičkonosnosti. Čeprav je denarni tok med obravnavanim obdobjem ostal pozitiven, je bil na zelo nizki ravni zlasti v primerjavi z letom 2004. Enako velja za donosnost naložb, za katero je bil v obravnavanem obdobju značilen podoben negativen razvoj.

(126)

Kljub nazadujoči finančni uspešnosti je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju še naprej izvajala naložbe. To kaže, da se industrija ni pripravljena odreči proizvodnji, ampak meni, da je ta sektor sposoben preživeti. Raven naložb kaže, da je sektor zmožen zbrati potreben kapital. Vendar je ta zmožnost postala bolj omejena, ker se je denarni tok v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal.

(127)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se med letom 2004 in OP ni spremenil, kar je industriji Skupnosti preprečilo, da bi izkoristila večjo potrošnjo Skupnosti, ki se je med letom 2004 in OP povečala za 6 %. Zato se je v istem obdobju njen tržni delež zmanjšal za dve odstotni točki.

(128)

Stopnje dampinga za LRK, RM in Turčijo, ki so navedene v poglavju o dampingu, so očitno višje od de minimis stopnje. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza se učinek dejanskih stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(129)

Nekateri kazalci škode, kot so prodajne cene (+ 14 %), proizvodna zmogljivost (+ 6 %) in naložbe (+ 35 %), kažejo pozitiven razvoj med obravnavanim obdobjem.

(130)

Vendar so se drugi kazalci škode, kot so proizvodnja (– 3 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 9 %), tržni delež (– 6 %) in produktivnost (– 5 %), poslabšali, medtem ko se obseg prodaje nepovezanim strankam na trgu Skupnosti ni spremenil kljub večji potrošnji v obravnavanem obdobju. Poleg tega so bili kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Skupnosti, kot so denarni tok (– 47 %), donosnost posamezne naložbe (– 32 %) in dobičkonosnost (– 7,5 odstotne točke), zelo prizadeti. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala.

(131)

Preiskava je pokazala tudi, da so se proizvodni stroški industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem znatno zvišali, zlasti zaradi visokega zvišanja cen starega železa (+ 34 %), ki je glavna surovina za proizvodnjo valjane žice. Vendar glede na nelojalno nižanje cen kitajskih in moldavskih izvoznikov med OP industrija Skupnosti ni mogla povišati prodajnih cen v skladu z višjimi cenami surovin.

(132)

Čeprav je industrija Skupnosti med OP ostala dobičkonosna tako, da se je usmerila v visokokakovostne tržne segmente z višjimi cenami, se je na podlagi navedenega njen finančni položaj znatno poslabšal. Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(133)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe se je proučevalo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in RM povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(134)

Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz iz LRK in RM znatno povečal, in sicer skoraj petkrat v obravnavanem obdobju, tj. za 1,1 milijona ton med letom 2004 in OP. To povečanje je bilo izrazito zlasti med letom 2006 in OP. V smislu tržnega deleža je dampinški uvoz iz zadevnih držav povečal svoj delež na trgu Skupnosti z 1,4 % leta 2004 na 6,3 % v OP. V praksi je to ustrezalo celotnemu povečanju potrošnje Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(135)

Tržni delež industrije Skupnosti se je v istem obdobju, čeprav je njen obseg prodaje na trgu Skupnosti ostal nespremenjen, zmanjšal s 35,3 % na 33,3 %, tj. za dve odstotni točki.

(136)

Cene dampinškega uvoza so še vedno nelojalno nižale cene, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, čeprav so se cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju zvišale za 12 % v skladu z višjimi cenami surovin. To je industriji Skupnosti preprečilo, da bi zvišala cene in pokrila višje cene surovin v celoti. Tako se je dobičkonosnost prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšala s 14,2 % leta 2004 na 6,7 % med OP.

(137)

Preiskava je pokazala tudi, da je trg valjane žice pregleden trg, na katerem so vsi izvajalci seznanjeni z ravnjo cen, ki jo ponujajo različni viri nabave. Večji obseg poceni dampinškega uvoza iz zadevnih držav je negativno vplival na celoten trg, s tem ko je nižal cene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138.

(138)

Šteje se, da zaradi stalnega pritiska, ki se je izvajal s poceni dampinškim uvozom iz zadevnih držav na trg Skupnosti, industrija Skupnosti ni mogla prilagoditi svojih prodajnih cen višjim stroškom surovin, zlasti v OP, ko so bile cene starega železa najvišje. S tem se je pojasnila izguba tržnega deleža, nizka raven prodajnih cen in izguba dobičkonosnosti industrije Skupnosti. Zato je bilo začasno sklenjeno, da je nenadna rast poceni dampinškega uvoza iz LRK in RM zelo negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti, zlasti v OP.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 98, se je potrošnja valjane žice v Skupnosti v obravnavanem obdobju skupaj povečala za 6 %. Zato se šteje, da razvoj potrošnje ni dejavnik, ki bi lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(140)

Cene surovin, zlasti jeklenih odpadkov ali v nekaterih primerih železove rude, so se v obravnavanem obdobju bistveno zvišale. Trdilo se je, da so višje cene surovin vplivale na poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju in zlasti v OP, ko so bile cene surovin najvišje.

(141)

Prav tako se je trdilo, da so bili višji stroški električne energije, tj. zelo pomemben element pri stroških proizvodnje valjane žice, vzrok za škodo, ki jo je med OP utrpela industrija Skupnosti.

(142)

Preiskava je potrdila, da so se stroški proizvodnje valjane žice v industriji Skupnosti med obravnavanim obdobjem povečali za 25 %. Vendar se na trgu, ki ga urejajo učinkoviti pogoji trgovanja, in sicer brez škodljivega dampinga, lahko pričakuje, da se cene redno prilagajajo tako, da izražajo položaj različnih elementov proizvodnih stroškov. V tem primeru to ni veljalo. Čeprav je industrija Skupnosti zvišala prodajne cene, to ni bilo dovolj za preprečitev znatnega padca njene dobičkonosnosti. Za znižanje cen na trgu Skupnosti in nezmožnost industrije Skupnosti, da bi prenesla višje cene surovin na stranke, je prej krivo nelojalno nižanje cen kitajskih in moldavskih izvoznikov.

(143)

Večji obseg proizvodnje na splošno vodi k ekonomijam obsega, ki koristijo zadevnemu proizvajalcu. Industrija Skupnosti je predvsem vertikalno integrirana, pri čemer se lastna proizvodnja uporablja za nadaljnjo predelavo v izdelke z dodano vrednostjo v industriji na koncu proizvodne verige. V preiskavi se v zvezi s proizvodnjo ni ugotovila nobena težava, povezana s temi izdelki s konca proizvodne verige. Kot je navedeno v uvodni izjavi 119, se lastna uporaba v obravnavanem obdobju dejansko ni spremenila.

(144)

Na tej podlagi se je štelo, da lastna proizvodnja industrije Skupnosti ni prispevala k poslabšanju finančnega stanja, zlasti med OP.

(145)

Trdilo se je, da industrija Skupnosti ni utrpela škode, ker je svojo proizvodnjo in prodajo na trgu Skupnosti preusmerila v visokokakovostne izdelke in se tako zavarovala pred dampinškim uvozom, ki je osredotočen zlasti na standardni segment trga valjane žice.

(146)

Vendar je zgornja navedba v nasprotju z ugotovitvami preiskave. Tudi če se je industrija Skupnosti delno preusmerila v izdelke višje kakovosti, zlasti med OP, kot je navedeno v uvodni izjavi 117, je bilo ugotovljeno, da 80 % njenega obsega prodaje sestavljajo standardni izdelki, na katere je tako vplivala neposredna konkurenca s poceni dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(147)

Zato se je štelo, da je preusmeritev v izdelke višje kakovosti industriji Skupnosti omogočila omejiti zmanjšanje dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju in zlasti med OP.

(148)

Ena stranka je trdila, da je industrija Skupnosti v velikem obsegu uvažala valjano žico iz zadevnih držav in da je zato treba vsako škodo, ki jo ta industrija utrpi, šteti za samopovzročeno.

(149)

Preiskava te trditve je pokazala, da je bil obseg uvoza zadevnega izdelka, ki ga je opravila industrija Skupnosti, zelo majhen in je predstavljal manj kot 1 % proizvodnje med OP. Zato bi bila vsaka škoda zaradi tega uvoza skrajno zanemarljiva.

(150)

Čeprav je analiza škode in vzročne zveze osredotočena na položaj industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, je bil proučen tudi izvoz te industrije Skupnosti kot možen drug dejavnik, ki bi lahko pojasnil ugotovljeno škodo. Analiza je pokazala, da je bil izvoz industrije Skupnosti nepovezanim strankam med obravnavanim obdobjem še naprej razmeroma skromen (približno 7 %). Poleg tega se je med obravnavanim obdobjem delež izvoza zmanjšal. Zmanjšanje obsega izvoza s približno 900 000 ton leta 2004 na približno 500 000 ton med OP bi lahko bilo pojasnjeno z manjšo proizvodnjo v istem obdobju. Vendar je bila izvozna cena višja od cene, ki jo je industrija Skupnosti zaračunavala strankam na trgu Skupnosti. Zato se je štelo, da z manjšim obsegom izvoza ni mogoče pojasniti stopnje škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in zlasti bistvenega zmanjšanja dobičkonosnosti med OP.

(151)

Gibanja obsega uvoza in cen iz drugih tretjih držav med letom 2004 in OP so bila naslednja:

Preglednica 9

(152)

Glavne druge tretje države, ki izvažajo valjano žico v Skupnost, so Švica, Ukrajina in Brazilija. Kot je prikazano v preglednici, je med obravnavanim obdobjem uvoz iz drugih tretjih držav izgubil obseg prodaje in tržni delež, med OP pa so bile cene razmeroma visoke.

(153)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz Turčije in drugih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(154)

Analiza podatkov, ki se nanašajo na trg Skupnosti, je pokazala, da vsi ostali proizvajalci Skupnosti med obravnavanim obdobjem niso pridobili tržnega deleža, ampak so ga izgubili. S preiskavo se ni ugotovila nobena posebna težava v zvezi s konkurenco med proizvajalci Skupnosti oziroma noben učinek, ki izkrivlja trgovino in bi lahko pojasnil znatno škodo, ugotovljeno v zvezi z industrijo Skupnosti.

(155)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da proizvajalci, ki niso vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(156)

Zgoraj navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež poceni dampinškega uvoza s poreklom iz LRK in RM med letom 2004 in OP bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po znatno dampinških cenah, ki so bile nižje od cen, ki jih je industrija Skupnosti zaračunavala na trgu Skupnosti za podobne vrste izdelka.

(157)

Ta povečani obseg in tržni delež poceni dampinškega uvoza iz LRK in RM sta sovpadala s splošnim večjim povpraševanjem v Skupnosti ter tudi z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Skupnosti in poslabšanjem glavnih kazalcev, ki se nanašajo na njen gospodarski položaj med OP. Dejansko se je dobičkonosnost industrije Skupnosti med letom 2004 in OP več kot prepolovila.

(158)

Proučitev drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, je razkrila, da noben od teh dejavnikov ne bi mogel tako znatno negativno vplivati na to industrijo, zlasti med OP.

(159)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je uvoz iz LRK in RM povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(160)

Kot je prikazano v preglednici, se je obseg uvoza iz Turčije povečal za 4 %, kar je nekoliko manj od povečanja potrošnje med obravnavanim obdobjem. V nasprotju z uvozom iz LRK in RM je bil obseg uvoza iz Turčije največji leta 2006, po tem pa se je zmanjšal. Tržni delež LRK in RM je bil prav tako največji leta 2006, nato se je zmanjšal in v OP dosegel raven iz leta 2004.

(161)

Med obravnavanim obdobjem so se povprečne uvozne cene zvišale za 15 %. Kot je navedeno v odstavku 2.1, za uvoz iz Turčije ni bilo ugotovljeno, da je med OP nelojalno nižal cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Poleg tega ni bilo ugotovljeno, da je ta uvoz vzrok za prodajo pod ceno.

(162)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da uvoz iz Turčije ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(163)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. Analiza interesa Skupnosti je temeljila na upoštevanju različnih udeleženih interesov, vključno z interesi industrije Skupnosti, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(164)

Industrijo Skupnosti sestavljajo številni proizvajalci iz vse Skupnosti, pri čemer neposredno zaposluje več kot 4 000 ljudi v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka.

(165)

Industrija Skupnosti je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK in RM. Opozoriti je treba, da je večina kazalcev škode pokazala negativno gibanje med obravnavanim obdobjem. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalci industrije, povezani s finančno uspešnostjo industrije Skupnosti, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti zelo verjetno.

(166)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavili učinkoviti pogoji trgovanja na trgu Skupnosti ter da bo cena valjane žice izražala stroške različnih elementov in tržnih pogojev. Preiskava je pokazala, da bi zvišanje cene za 3 % ali povečanje obsega prodaje zadoščalo, da ta industrija hitro obnovi svoje finančno stanje. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Skupnosti omogočila ponovno pridobitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila med obravnavanim obdobjem, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(167)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK in RM v interesu industrije Skupnosti.

(168)

Vprašalniki so bili poslani devetim uvoznikom. Štirje uvozniki so izrecno navedli, da ne želijo sodelovati, medtem ko se drugi štirje uvozniki niso odzvali. To pomeni, da uvedba ukrepov ne bi znatno vplivala na uvoznike. V preiskavi je sodeloval le en uvoznik, pri čemer je izpolnil vprašalnik in dovolil, da se njegov odgovor preveri na kraju samem. Glede na podatke, ki jih je ta uvoznik zagotovil, je njegov vir valjane žice zlasti Turčija. Zato morebitna uvedba ukrepov za uvoz valjane žice iz LRK in RM nanj ne bi vplivala.

(169)

Zato je bilo na podlagi informacij, ki so bile na voljo, sklenjeno, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bi znatno vplivala na uvoznike.

(170)

Vprašalniki so bili poslani 28 uporabnikom. Vendar je v preiskavi sodelovalo le osem uporabnikov iz združenja, ki predstavlja 15 % uvoza valjane žice iz zadevnih držav med OP. Ti uporabniki, ki so iz Italije, Španije, Poljske in Belgije ter predstavljajo le 1 % potrošnje Skupnosti, so dejavni v različnih industrijskih sektorjih, zlasti v avtomobilskem sektorju ter sektorju gradbeništva in strojništva.

(171)

Trije od sodelujočih uporabnikov (člani združenja uporabnikov) so dejavni v gradbeni industriji. Med OP so skupaj predstavljali 12 % celotnega uvoza valjane žice iz LRK in RM. V istem obdobju so večino valjane žice (58 %) pridobili iz dveh zadevnih držav, medtem ko so ostalo kupili od drugih tretjih držav ali industrije Skupnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da valjana žica predstavlja bistveni delež njihovih proizvodnih stroškov. Zato ni mogoče izključiti, da bi lahko uvedba ukrepov negativno vplivala na te uporabnike. Vendar bi moral ta vpliv biti omejen glede na dostopnost nadomestnih virov dobave v drugih tretjih državah, ki jih ukrepi ne zadevajo, in Skupnosti.

(172)

Združenje uporabnikov, navedeno v uvodni izjavi (171), katerega člani so dejavni v sektorju gradbeništva in v nekaterih primerih v neposredni konkurenci z nekaterimi vertikalno integriranimi proizvajalci Skupnosti, je izjavilo, da bi bila zaradi uvedbe ukrepov dobava prav v tem sektorju nezadostna. Kljub temu se glede na zdajšnjo neizkoriščeno zmogljivost v Skupnosti in nadomestne vire dobave, ki so na voljo v drugih tretjih državah, vključno s Turčijo, obravnava, da na trgu Skupnosti ni tveganja za nastanek primanjkljaja. Poleg tega bodo proizvajalci izvozniki v LRK in RM še naprej lahko prodajali zadevni izdelek na trgu Skupnosti, vendar po neškodljivih cenah.

(173)

Eden od osmih sodelujočih uporabnikov med OP sploh ni uvažal valjane žice iz zadevnih držav. Zato uvedba ukrepov na to družbo ne more negativno vplivati.

(174)

Ostali štirje uporabniki v Skupnosti so predstavljali 3 % celotnega uvoza valjane žice iz zadevnih držav, pri čemer so dejavni zlasti v avtomobilskem sektorju in sektorju strojništva. Ti uporabniki so valjano žico kupovali zlasti od dobaviteljev v Skupnosti in drugih tretjih državah, delež uvoza iz zadevnih držav pa je bil v primerjavi z njihovim celotnim uvozom med OP zelo majhen (5 %). V teh okoliščinah se šteje, da uvedba ukrepov ne bi znatno vplivala na finančni položaj teh družb.

(175)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da morebiten učinek protidampinških ukrepov na podlagi dostopnih informacij zelo verjetno ne bo znatno vplival na uporabnike zadevnega izdelka.

(176)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi dostopnih informacij v zvezi z interesom Skupnosti na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz valjane žice s poreklom iz LRK in RM.

(177)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz iz LRK in RM še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(178)

Za določitev stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(179)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki se je uporabljala za ta izračun, je bila 9,9 % in se je določila na podlagi dobička industrije Skupnosti v letih pred največjim dampinškim uvozom, tj. leta 2004 in 2006. Na tej podlagi se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Skupnosti, kar zadeva podoben izdelek.

(180)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračune nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Vsaka razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti CIF.

(181)

Za izračun stopnje odprave škode na ravni države za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja nizka. Zato je bila stopnja za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določena na podlagi najvišje stopnje, ugotovljene za reprezentativno količino, ki jo je sodelujoči izvoznik prodal na trgu Skupnosti.

(182)

Glede RM je bila raven sodelovanja visoka. Zato so se podatki, ki so bili med preiskavo dostopni in preverjeni, uporabili za izračun stopnje odprave škode na ravni države, ustrezne za to državo. Stopnja temelji na povprečni ceni, ugotovljeni v RM za nekatere transakcije med OP.

(183)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve uvesti na uvoz s poreklom iz LRK in RM na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru morajo biti vse stopnje dajatev zato določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(184)

Na uvoz s poreklom iz Turčije se začasne protidampinške dajatve ne uvedejo.

(185)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato kažejo na stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse druge družbe) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(186)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo ustrezno spremeni z dopolnitvijo seznama podjetij, ki so upravičena do posamičnih stopenj dajatev.

(187)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(188)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/25

(1)

V skladu s točko 2.1(f) dela A Protokola o označevanju vina (2), na katerega se sklicuje člen 8(2) Pogodbe med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom (3), ter točko 2 Priloge I k navedenemu protokolu, mora Skupnost dovoliti uporabo izrazov „chateau“, „classic“, „clos“, „cream“, „crusted/crusting“, „fine“, „late bottled vintage“, „noble“, „ruby“, „superior“, „sur lie“, „tawny“, „vintage“ in „vintage character“ za vina s poreklom iz ZDA, če so izrazi ob času uvoza že bili odobreni za uporabo na etiketah za vina ZDA v Združenih državah na potrdilu COLA (potrdilo o odobritvi oznake).

(2)

V skladu s točko 5 Priloge I k Protokolu o označevanju vina je dovoljenje veljavno do 10. marca 2009 in se samodejno podaljša za naslednji dve leti, razen če pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico, da se obdobje ne podaljša.

(3)

Komisija je v pismu z dne 8. septembra 2008 obvestila Združene države, da se obdobje veljave ne bo podaljšalo po 10. marcu 2009.

(4)

Za zmanjšanje zalog vina iz ZDA, ki je bilo uvoženo pred 10. marcem 2009 in ni več skladno s pravili za označevanje zaradi odločitve, da se veljavnost dovoljenja ne podaljša, se uvede prehodna določba.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/26

(1)

V členu 34 Uredbe (ES) št. 479/2008 so opredeljeni razredi vin z zaščiteno označbo porekla in vin z zaščiteno geografsko označbo, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2009.

(2)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 se informacijski ali promocijski ukrepi iz navedenega člena nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina, pri katerih je navedena sorta vinske trte.

(3)

Člen 65(1)(c)(vi) in (xiii) Uredbe (ES) št. 479/2008 določa priznavanje medpanožnih organizacij, ki zagotavljajo informacije o posebnih lastnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ter izvajajo ukrepe za izkoriščanje, varovanje in spodbujanje označb kakovosti in zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(4)

V skladu s členom 92(5)(b)(i) Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(5)

Pod točkama 1 in 3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 sta navedeni opredelitvi vina oziroma likerskega vina. Ti opredelitvi vsebujeta posebne določbe v zvezi z vini z zaščiteno označbo porekla in z zaščiteno geografsko označbo.

(6)

V točki 7 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 je navedena opredelitev gaziranega penečega vina. Navedena opredelitev velja za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

(7)

V skladu s členom 129(2)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 se opredelitve vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ne uporabljajo pred 1. avgustom 2009. Po prejšnji shemi, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 (2), sta bili ustrezni kategoriji kakovostna vina pdpo in vina z geografsko označbo.

(8)

Da bi državam članicam omogočili uporabo členov 10(2), 65(1)(c)(vi) in (xiii) ter 92(5)(b)(i) Uredbe (ES) št. 479/2008 ter točk 1, 3 in 7 Priloge IV k navedeni uredbi od 1. avgusta 2008, je primerno sprejeti prehodne ukrepe v zvezi z opredelitvijo vin z zaščiteno označbo porekla in vin z zaščiteno geografsko označbo. Ker ti členi veljajo od 1. avgusta 2008, se mora ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/28

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in na podlagi člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla „Bleu des Causses“, registrirane z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Namen navedenega zahtevka je sprememba specifikacij z določitvijo pogojev za uporabo postopkov in aditivov v mleku ter proizvodnjo „Bleu des Causses“. Te prakse zagotavljajo ohranitev bistvenih značilnosti porekla.

(3)

Komisija je pregledala zadevno spremembo in odločila, da je utemeljena. Ker je to manjša sprememba v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, jo Komisija lahko odobri brez upoštevanja postopka iz členov 5, 6 in 7 navedene uredbe.

(4)

V skladu s členom18(2) Uredbe (EC) št. 1898/2006 (3) in na podlagi člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je treba povzetek specifikacije objaviti –

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/33

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Banque centrale du Luxembourg bo potekel po reviziji za poslovno leto 2008. Zaradi tega je treba od poslovnega leta 2009 imenovati novega zunanjega revizorja.

(3)

Svet ECB je priporočil, da se družba KPMG AUDIT Sarl imenuje za zunanjega revizorja za poslovna leta od 2009 do 2013.

(4)

Treba bi bilo upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep 1999/70/ES –

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/34

(1)

Komisija je 14. decembra 2007 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), začela postopek proti dampinškemu uvozu v Skupnost nekaterih v ognju pocinkanih ploščatih valjanih izdelkov iz železa ali jekla, prevlečenih s kovino, in sicer:

poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(2)

Protidampinški postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 30. oktobra 2007 vložil EUROFER („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje nekaterih v ognju pocinkanih ploščatih valjanih izdelkov iz železa ali jekla, prevlečenih s kovino, v Skupnosti.

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski („LRK“) in njihova združenja, uvoznike/uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic, proizvajalce v potencialno primerljivih državah ter vse znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo glede na veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotovitev dampinga.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) in/ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija poslala obrazce zahtevka proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom LRK.

(6)

Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala vprašalnike in prejela odgovore sedmih vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, šestih proizvajalcev iz Skupnosti, treh uvoznikov, sedmih uporabnikov iz Skupnosti in enega brazilskega proizvajalca (Brazilija je bila uporabljena kot primerljiva država). Sedem združenj uporabnikov v Skupnosti je prav tako pisno izrazilo svoja stališča. Vsem strankam, ki so zaprosile za zaslišanje v navedenem roku, in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bila prošnja odobrena.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za TGO in ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(8)

Ob upoštevanju potrebe po vzpostavitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, katerim TGO morda ne bo odobren, je bila v prostorih naslednje družbe izvedena preveritev za vzpostavitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Brazilije:

(9)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. decembra 2006 do 30. novembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(10)

Komisija je 15. septembra 2008 zainteresiranim strankam razkrila vmesno poročilo, ki navaja začasne ugotovitve v zvezi s tem postopkom, tj. da dejstvo, začasno ugotovljeno s preiskavo, kaže na obstoj dampinga, vendar ne na znatno škodo, ter je poudarila potrebo po nadaljnji preiskavi zaradi morebitne grožnje škode. Na podlagi začasnih ugotovitev se je zdelo primerno, da se začasna protidampinška dajatev ne uvede, ampak da se preiskava nadaljuje. Vse stranke so imele možnost, da na začasne ugotovitve predložijo ustrezne dokaze in pripombe. Stranke, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, za katere je menila, da so potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(11)

Pritožnik je v pismu Komisiji z dne 11. decembra 2008 uradno umaknil svojo pritožbo. Pojasnil je, da so umik sprožili nedavni pretresi na trgu. Zaradi tega ne želi nadaljevati tega primera v zvezi z grožnjo škode, temelječe na obsegu, ki se je opirala na analizo preteklih podatkov, ki ne odražajo več v celoti trenutnih tržnih pogojev. Po njegovem mnenju se je v teh okoliščinah bolje odzvati na nepoštene in škodljive trgovinske prakse, če bi se pojavile, z novim primerom namesto s primerom, ki ne more v celoti obravnavati vseh vprašanj, s katerimi se sedaj spopada industrija Skupnosti.

(12)

Pritožnik je trdil tudi, da se bo kitajski izvoz, upoštevajoč nedavne spremembe v kitajskem načrtu za spodbudo izvoza, ponovno močno povečal. Zaradi zgoraj navedene nevarnosti je pritožnik Komisijo zaprosil, naj dejavno nadzoruje izvoz zadevnih izdelkov in naj bo pripravljena hitro začeti nov postopek. Poudaril je tudi, da je strogo nadziranje nadaljnjega izvoza zadevnih izdelkov in zagotovitev odgovornega ravnanja kitajskih izvoznikov na mednarodnem trgu jekla v interesu Kitajske.

(13)

Treba je opozoriti, da so trenutne razmere v zvezi z zadevnim izdelkom v ES in na Kitajskem zaznamovane s spremembami osnovnih gospodarskih dejavnikov, kakršnih še ni bilo. V takšnih okoliščinah težko postavljati razumne domneve glede kratkoročnega do srednjeročnega razvoja trga in poleg tega se zdi, da so gospodarske razmere spremenljive in da se pojava škodljivega dampinga ne da popolnoma izključiti. Zato se zdi primerno, da se v bližnji prihodnosti nadzoruje izvoz v ES zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Obdobje nadzora ne sme presegati 24 mesecev od objave ustavitve tega postopka. Komisija ne izključuje začetka nove preiskave o istem izdelku, če in ko se predložijo dokazi, ki kažejo na škodljivi damping, v skladu z zahtevami iz ustreznih določb člena 5 osnovne uredbe.

(14)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se lahko postopek ustavi, če je pritožba umaknjena, razen če to ne bi bilo v interesu Skupnosti.

(15)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da zaradi zgornje analize trenutnih razmer v zvezi z zadevnim izdelkom ter kakršne koli nove preiskave v prihodnosti pritožnikov umik ni vprašljiv. Komisija je bila mnenja, da je treba sedanji postopek ustaviti, saj v preiskavi ni prišlo do nobenih ugotovitev, iz katerih bi bilo razvidno, da takšna ustavitev ne bi bila v interesu Skupnosti. Zainteresirane stranke so bile o tem obveščene in imele so možnost predložiti pripombe. Vendar ni prispela nobena pripomba, ki bi to odločitev lahko spremenila.

(16)

Komisija zato sklene, da je treba protidampinški postopek o izvozu v Skupnost nekaterih v ognju pocinkanih ploščatih valjanih izdelkov iz železa ali jekla, prevlečenih s kovino, s poreklom iz LRK, ustaviti brez uvedbe protidampinškega ukrepa –

—

ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, platirani ali prevlečeni s cinkom in/ali aluminijem (razen elektrolitsko platiranih ali prevlečenih s cinkom), običajno uvrščeni pod oznake KN 7210 41 00, 7210 49 00, 7210 61 00, 7210 69 00, 7212 30 00, 7212 50 61 in 7212 50 69,

—

ploščati valjani izdelki iz legiranega jekla, širine 600 mm ali več, platirani ali prevlečeni s cinkom in/ali aluminijem (razen izdelkov iz nerjavnega jekla in silicijevega elektrolitskega jekla, vroče valjanih izdelkov, brez nadaljnje obdelave, ali hladno valjanih izdelkov (hladno deformirani izdelki) in izdelkov, elektrolitsko platiranih ali prevlečenih s cinkom), običajno uvrščeni pod oznaki KN 7225 92 00 in ex 7225 99 00, ter

—

ploščati valjani izdelki iz legiranega jekla, širine manj kot 600 mm, platirani ali prevlečeni s cinkom in/ali aluminijem (razen izdelkov iz nerjavnega jekla in silicijevega elektrolitskega jekla, izdelkov iz hitroreznega jekla, vroče valjanih izdelkov, brez nadaljnje obdelave, ali hladno valjanih izdelkov (hladno deformirani izdelki) in izdelkov, elektrolitsko platiranih ali prevlečenih s cinkom), običajno uvrščeni pod oznaki KN 7226 99 30 in ex 7226 99 70,

7.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 38/s3