30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 74/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz bombažnega posteljnega perila, uvrščenega pod oznake KN ex 6302 21 00, ex 6302 22 90, ex 6302 31 00 in ex 6302 32 90, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve je med 4,4 % in 10,4 % za posamezne vzorčene družbe, pri čemer je povprečna stopnja sodelujoče družbe 7,6 % in stopnja preostale dajatve 10,4 %.

(2)

Indijska vlada je po uvedbi dokončne izravnalne dajatve navedla, da so se okoliščine v zvezi z dvema subvencijskima shemama (Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev in Shema oprostitve davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Trdila je, da se je stopnja subvencioniranja torej verjetno zmanjšala in da je treba zato pregledati ukrepe, ki so bili določeni delno na podlagi teh shem.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila indijska vlada, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled uvedenih ukrepov.

(4)

Namen te preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za tiste družbe, ki so bile deležne ugodnosti iz ene ali obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, za katere so bili predloženi zadostni dokazi v skladu z ustreznimi zahtevami iz obvestila o začetku postopka. Preiskava bo na podlagi ugotovitev ocenila tudi potrebo po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, ki so sodelovale v prvotni preiskavi, in/ali preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(5)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(6)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila indijsko vlado in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, za katere se je ugotovilo, da so deležni ugodnosti iz ene ali obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, in ki so bili navedeni v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, ter predstavnike industrije Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(7)

Glede na očitno veliko število strank, ki so bile vključene v ta pregled, je bila predlagana uporaba tehnik vzorčenja za preiskavo subvencioniranja določena v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(8)

Da bi Komisija lahko izbrala vzorec, so bili v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe izvozniki in njihovi predstavniki pozvani, da se javijo v treh tednih po uvedbi postopka in dajo na voljo osnovne informacije o svojem izvozu in prihodku od domače prodaje ter o posebnih subvencijskih shemah, ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb. Obveščeni so bili tudi indijski organi.

(9)

Več kot 80 družb se je odzvalo in predložilo zahtevane informacije za vzorčenje. Te družbe so v obdobju vzorčenja predstavljale 95 % celotnega indijskega uvoza v Skupnost.

(10)

Glede na veliko število družb je bil po posvetovanju z industrijo Skupnosti, indijskim tekstilnim združenjem Texprocil in indijsko vlado izbran vzorec 11 družb in skupin izvoznic z največjim obsegom izvoza v Skupnost.

(11)

Vzorec je predstavljal 64 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Indije v EU v obdobju vzorčenja (od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007). Izbrani vzorec je v skladu s členom 27 osnovne uredbe zajel največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je bilo možno ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(12)

Štiri družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so predložile zahtevke za določitev individualnih stopenj subvencije v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe. Vendar je zaradi velikega števila zahtevkov in družb, vključenih v vzorec, prevladalo mnenje, da bi bili takšni individualni pregledi nepotrebno obremenjujoči v smislu člena 27(3) in bi preprečevali pravočasni zaključek preiskave. Zato so bili zahtevki štirih družb, ki niso bile izbrane v vzorec, za določitev individualnih stopenj zavrnjeni.

(13)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da dve povezani družbi dveh vzorčenih družb izvoznic nista proizvajali, izvažali ali na notranjem trgu prodajali zadevnega izdelka, proizvedenega med OPP. Prav tako nista izrazili nikakršnega namena za takšno delovanje v prihodnosti. Zato je bila sprejeta odločitev, da se ti povezani družbi izključita iz vzorca in izračuna individualnih stopenj subvencije.

(14)

Družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so bile obveščene, da bodo morebitne protisubvencijske dajatve na njihov izvoz izračunane v skladu s členom 15(3) osnovne uredbe, tj. ne bodo presegle tehtanega povprečja zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenih za družbe v vzorcu.

(15)

Družbe, ki se niso javile v roku iz obvestila o začetku postopka, se niso obravnavale kot zainteresirane stranke.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki v Indiji.

(17)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(18)

Indijska vlada in ostale zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih stopenj dajatve in nadaljnja uporaba obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsi predlogi in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je opisano v nadaljevanju.

(19)

Izdelek, ki se pregleduje, je posteljno perilo iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (kjer lan ni prevladujoče vlakno), beljeno, barvano ali tiskano, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“), trenutno uvrščeno pod oznake KN ex 6302 21 00, ex 6302 22 90, ex 6302 31 00 in ex 6302 32 90, ter kot je opredeljeno v prvotni preiskavi.

(20)

Na podlagi razpoložljivih informacij in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij: Subvencijske sheme, pregledane med prvotno preiskavo:

(21)

Zgoraj navedene sheme od (1) do (5) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. V tem primeru je za OPP ustrezen eden od dokumentov izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega indijska vlada v Priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 04–09“), določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009. Priročnik o postopkih se prav tako redno posodablja.

(22)

Shema oprostitve davka od dohodka temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen s Finančnim zakonom.

(23)

Shema za povračilo dajatev temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37(2)(xvi) Zakona o trošarinah iz leta 1944 ter oddelkih 93A in 94 Finančnega zakona iz leta 1994. To je nova shema, ki še ni bila pregledana.

(24)

Shema za financiranje posodabljanja tehnologije temelji na resoluciji ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo, objavljeni v Uradnem listu Indije, posebni del I, oddelek I, z dne 31. marca 1999. To je nova shema, ki še ni bila pregledana.

(25)

Shema izvoznih kreditov temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (ICB) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(26)

V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe je Komisija povabila indijsko vlado na dodatna posvetovanja o spremenjenih in nespremenjenih shemah ter shemah, ki še niso bile pregledane, na katerih bi razjasnili dejansko stanje v zvezi z domnevnimi shemami in dosegli sporazumno rešitev. Po teh posvetovanjih in glede na to, da ni bila dosežena sporazumna rešitev v zvezi s temi shemami, je Komisija v preiskavo subvencioniranja vključila vse sheme.

(27)

Podroben opis sheme DEPB je vključen v odstavek 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 4 HOP I 2004–2009.

(28)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme.

(29)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih na podlagi te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih „input-output“ norm („SION“) ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na takšne domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(30)

Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. Izvoznik mora ob izvozu indijske organe obvestiti, da izvoz poteka na podlagi sheme DEPB. Za izvoz blaga indijski carinski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. V tem dokumentu je navedena višina kredita DEPB, ki se bo dodelila za ta izvoz, zato je izvoznik seznanjen z ugodnostmi, ki jih bo takrat deležen.

(31)

Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPB. Primerna stopnja DEPB za izračun ugodnosti je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Med OPP so se neobičajno retroaktivno povečale stopnje DEPB, s čimer so se povečale ugodnosti DEPB za izvoz med 1. aprilom 2007 in 12. julijem 2008. Vendar ni mogoče predvidevati, da se lahko retroaktivno zmanjšanje stopenj DEPB izvede na podlagi načela pravne varnosti kot negativna upravna odločitev. Zato se lahko sklene, da je zmogljivost indijske vlade za retroaktivno spreminjanje stopnje ugodnosti omejena.

(32)

Krediti DEPB se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz vsakršnega blaga, za katerega ne veljajo uvozne omejitve, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo na podlagi takšnih kreditov, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali se uporabi v druge namene.

(33)

Vloge za kredite DEPB se vlagajo elektronsko in lahko vključujejo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko ni strogih rokov za predložitev vloge za kredite DEPB. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje sheme DEPB, ne izključi samodejno izvoznih transakcij, pri katerih se ne upošteva rok za predložitev vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega poglavje 9.3 HOP I 2004–2009 jasno določa, da se lahko vloge, prejete po izteku roka za predložitev, vseeno upoštevajo na podlagi določitve manjše kazni (10 % upravičenega zneska).

(34)

Medtem ko je bila stopnja DEPB za izvoz zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave 8 %, je bila na začetku OPP le 3,7 %, kar se je v obdobju OPP spremenilo na 6,7 % (12. julija 2007), kar je neobičajno veljalo retroaktivno za izvoz od 1. aprila 2007.

(35)

Indijska vlada in družba Texprocil sta trdili, da ni prišlo do presežnega odpusta pri uporabi sheme DEPB ter da zato proti njej ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Ta trditev se ovrže v smislu ugotovitve uvodne izjave (38), da se shema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog I (i), II in III k osnovni uredbi. Posledično je možno uvesti izravnalne ukrepe proti celotnemu znesku opuščenih dajatev.

(36)

Shema DEPB zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPB je finančni prispevek indijske vlade, saj bo na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPB za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(37)

Poleg tega je shema DEPB zakonsko odvisna od izvoza in se zato obravnava kot specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v postopku proizvodnje izvoznega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPB ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB.

(39)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izvedena izvozna transakcija na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino kredita DEPB, ki se bo dodelil za to izvozno transakcijo, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi subvencije. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki kredite DEPB po obračunskem načelu knjižili kot prihodek ob izvozni transakciji.

(40)

Da bi se upošteval učinek retroaktivnega povečanja stopenj, se je vrednost kredita DEPB, knjiženega za izvoz med 1. aprilom in 12. julijem 2007, po potrebi povečala, ker so dejanske ugodnosti, do katerih bodo upravičene družbe ob prejemu kredita od indijske vlade, višje, kot so jih uradno zahtevale ob izvozu.

(41)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(42)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme DEPB. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(43)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov se mora pri ugotavljanju višine izravnalnega DEPBS-kredita upoštevati tudi DEPBS-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z DEPBS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Nasprotno, DEPBS-krediti so popolnoma prenosljivi, lahko se celo prodajo in uporabijo za uvoz vsega blaga, ki se neomejeno uvaža (surovinski materiali za zadevni izdelek spadajo v to kategorijo), razen investicijskega blaga. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DEPBS.

(44)

Pet družb iz vzorca je imelo med OPP ugodnosti iz sheme DEPB, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,15 % do 3,96 %.

(45)

Podroben opis DFIA je vključen v poglavje 4 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 4 HOP I 2004–2009. Shema je bila uvedena 1. maja 2006 in je zamenjala shemo DFRC, ki jo je nadomestila prvotna uredba.

(46)

DFIA se izda vsakemu trgovcu izvozniku ali proizvajalcu izvozniku za uvoz surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo blaga za izvoz brez plačila osnovne carine, dodatne carine, davka za izobraževanje, protidampinških dajatev in zaščitnih dajatev, če so določene.

(47)

DFIA je pred- in poizvozna shema, ki omogoča uvoz blaga, določenega na podlagi norm SION, ki pa ga v primeru prenosljive odobritve DFIA ni treba uporabljati za proizvodnjo izvoznega izdelka.

(48)

DFIA zajema le uvoz surovin, kot je določeno v normativih SION. Upravičeni uvoz je omejen na količino in vrednost, navedeno v normah SION, vendar jo lahko regionalni organi na zahtevo spremenijo.

(49)

Za izvozno obveznost velja minimalna zahteva za dodano vrednost v višini 20 %. Izvoz se lahko izvaja pred odobritvijo DFIA in v tem primeru se upravičeni uvoz določi sorazmerno glede na začasni izvoz.

(50)

Ko se izpolni izvozna obveznost, lahko izvoznik zahteva prenosljivost odobritve DFIA, kar v praksi pomeni dovoljenje za tržno prodajo licence za uvoz brez plačila dajatev.

(51)

Indijska vlada in družba Texprocil sta trdili, da je DFRC zakonita shema nadomestnega povračila, ker omogoča dopolnitev surovin, uporabljenih v izvoznem izdelku, in ocenili, da je upravičena, učinkovita in da temelji na splošno sprejetih trgovinskih praksah v Indiji. Ker so količina, kakovost ter tehnične značilnosti in specifikacije enake kot pri surovinah, uporabljenih v izvoznem izdelku, bi bila po mnenju indijske vlade in družbe Texprocil ta shema dovoljena po Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM). Indijska vlada in družba Texprocil sta tudi trdili, da je pri ugotavljanju, ali je to zakonita shema nadomestnega povračila, ključno, kaj se uvaža in ne kdo uvaža. Prav tako se je trdilo, da vlada ni odobrila nobene dodatne ugodnosti. Trdilo se je, da proti shemi zato ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Novi dokazi, ki bi podprli te trditve, niso bili predloženi, zato se te trditve ovržejo v smislu ugotovitev iz uvodnih izjav od (52) to (55), tj. da se nobena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog I (i), II ter III k osnovni uredbi. Posledično je možno uvesti izravnalne ukrepe proti celotnemu znesku.

(52)

Kljub nekaterim razlikam pri izvajanju nove sheme DFIA v primerjavi s prejšnjo zamenjano shemo DFRC je treba novo shemo DFIA obravnavati kot nadaljevanje sheme DFRC, ker prevzema njene glavne elemente.

(53)

Shemi DFRC in DFIA pomenita subvencije v smislu člena 2(1)(a)(i) in (ii) ter člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev. Vključujeta neposredni prenos sredstev, saj se ju lahko proda ali zamenja za gotovino ali uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se indijska vlada odreče prihodku, ki ji sicer pripada. Poleg tega shemi DFRC in DFIA za izvoznika pomenita ugodnost, ker izboljšata njegovo likvidnost.

(54)

Shemi DFRC in DFIA sta zakonsko pogojeni z izvozom in se zato štejeta za specifični, zanju pa se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(55)

Končno, nobena od obeh shem se ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Pri tem zlasti velja naslednje: (i) dopuščajo ex post nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev na surovine, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje drugega izdelka; (ii) ne obstaja sistem ali postopek preverjanja, ki bi potrdil, ali se surovine uporabljajo v postopku proizvodnje izvoznega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi, in (iii) prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu dodeli DFRC ali DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin.

(56)

Za opredelitev ugodnosti se šteje, da v nasprotju z DEPB dovoljenja DFRC in DFIA nimajo nominalne vrednosti ali stopnje davčne olajšave. Dovoljenje določa celotni obseg dovoljenih surovin, ki se lahko uvozijo, in največjo skupno vrednost CIF takšnega uvoza. Zato ugodnosti v času izvoza niso znane ter se jih lahko opredeli in knjiži v evidenco šele, ko se dovoljenje uporabi za uvoz ali se proda.

(57)

Tako so se v primerih, ko so se dovoljenja uporabila za uvoz, ugodnosti za družbe izračunale na podlagi števila opuščenih uvoznih dajatev. V primerih prenosa (prodaje) dovoljenj so se ugodnosti izračunale na podlagi prihodka od takšne prodaje med OPP.

(58)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je pet družb, ki so izvažale na podlagi DFRC in/ali DFIA, svoja dovoljenja/potrdila prodalo tretjim strankam.

(59)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je uporabil eno od svojih dovoljenj DFIA kot nadomestno povračilo in da ni imel presežnega odpusta uvoznih dajatev na podlagi tega dovoljenja. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se uvozne in izvozne količine na podlagi tega dovoljenje niso izčrpale ter da dovoljenje še ni bilo zaključeno in preverjeno v skladu s pravili, ki jih predpisuje politika EXIM. Zato je bilo ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave (55) sklenjeno, da družba ne more dokazati, da na podlagi tega dovoljenja ni nastal presežni odpust. Tako se celotni znesek dajatev, privarčevanih pri uvozu na podlagi tega dovoljenja, obravnava kot subvencija in zahtevek se je torej zavrnil.

(60)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih ugodnosti, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(61)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz shem DFRC/DFIA. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(62)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi DFRC/DFIA-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z DFRC/DFIA ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Nasprotno, DFRC/DFIA-krediti so popolnoma prenosljivi, lahko se celo prodajo in uporabijo za uvoz vsega blaga, ki se neomejeno uvaža (surovinski material za zadevni izdelek spadajo v to kategorijo), razen investicijskega blaga. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DFRC/DFIA.

(63)

Štiri družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz teh shem, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,09 % do 2,03 %.

(64)

Podroben opis sheme EPCG je vključen v poglavje 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 5 HOP I 2004–2009.

(65)

Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in izvajalci storitev, so upravičeni do te sheme.

(66)

Indijska vlada bo pod pogojem izvozne obveznosti na podlagi vloge in plačila pristojbine izdala dovoljenje EPCG. To dovoljenje družbi omogoča uvoz investicijskega blaga (novega in – od aprila 2003 – do deset let starega že rabljenega investicijskega blaga) po znižani stopnji dajatve. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, stopnja dajatve nič. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo na podlagi sheme. Za izpolnjevanje izvozne obveznosti je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. Indijska vlada je 9. maja 2008, tj. zunaj OPP, objavila znižanje dajatev za uvoz na podlagi EPGC na 3 %.

(67)

Imetnik dovoljenja EPCG lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V takšnem primeru imetnik dovoljenja EPCG predloži vlogo za razveljavitev svojega dovoljenja. Domači proizvajalec investicijskega blaga, naveden v obvestilu o razveljavitvi, postane upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza in do ugodnosti uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takšnega investicijskega blaga, brez plačila dajatev. Vendar se lahko trošarine, ki se plačajo za nakup investicijskega blaga s strani imetnika dovoljenja EPCG na domačem trgu, povrnejo ali oprostijo. Imetnik dovoljenja EPCG je še naprej odgovoren za izpolnjevanje izvozne obveznosti, ki je določena glede na nominalne uvozne dajatve, privarčevane glede na vrednost FOB uvoznega blaga.

(68)

Indijska vlada je trdila, da ni nobenih ugodnosti, kadar imetnik dovoljenja EPCG zaprosi za razveljavitev svojega dovoljenja in investicijsko blago nabavi na domačem trgu, saj vlada ni izdala nobenega ustreznega predpisa, ki bi zagotavljal odstopanje od plačila trošarin za takšno nabavo. Vendar pa je indijska vlada tudi potrdila, da bi lahko v nekaterih okoliščinah imetnik dovoljenja EPCG nabavljal investicijsko blago brez plačila trošarine, tj. kadar ta dajatev ni obračunana po indijskem mehanizmu za davek na dodano vrednost (Central value added tax - CENVAT). Poleg tega je v takšnih primerih domači dobavitelj investicijskega blaga upravičen do davčnih olajšav, ki se bodo odražale v ceni dobavljenega investicijskega blaga. Ker je ta ugodnost pogojena z izvozom - v primeru razveljavitve se za imetnika dovoljenja EPCG ta pogoj ne spremeni - je treba to trditev ovreči, ugotovitve pa ostanejo nespremenjene.

(69)

Shema EPCG zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatev ali v primeru nabave na notranjem trgu povračilo ali oprostitev davkov pomenijo finančni prispevek indijske vlade, saj ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade, ki bi ga sicer izterjala.

(70)

Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnosti, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost. V primeru povračila/oprostitve trošarine to povračilo ali oprostitev izvozniku zagotavlja ugodnosti, ker dajatve, privarčevane pri nakupu investicijskega blaga, izboljšajo njegovo likvidnost.

(71)

Poleg tega je shema EPCG zakonsko pogojena z izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(72)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze ali dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (h) in (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja za proizvodnjo izvoznih izdelkov. V primeru odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze je treba upoštevati, da izvozniki ne bi bili upravičeni do enakega odpusta, če jih ne bi zavezovale izvozne obveznosti.

(73)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago ali neplačanih/povrnjenih trošarin na blago, kupljeno na notranjem trgu, med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodek od izvoza med OPP kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(74)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme EPCG. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(75)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi EPCG-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z EPCGS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz EPCG.

(76)

Štiri družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz te sheme s stopnjami subvencije do 1,45 %, pri čemer so bile ugodnosti za eno družbo zanemarljive.

(77)

Podroben opis sheme je vključen v odstavke 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavja 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, imenovala „shema vnaprej pridobljenih dovoljenj“.

(78)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi (79). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do fizičnega izvoza AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo kategorijam „predvidenega izvoza“, navedenim v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto (EOU), so upravičeni do predvidenega izvoza AAS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil (ARO) in back to back notranjega akreditiva (back to back inland letter of credit).

(79)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(80)

Ugotovljeno je bilo, da sta med OPP dva sodelujoča izvoznika imela ugodnosti od dveh navedenih podshem, povezanih z zadevnim izdelkom, in sicer (i) ALS/AAS za fizični izvoz in (ii) ALS za vmesne dobave. Zato ni bilo treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za ostale podsheme.

(81)

Indijska vlada je po vzpostavitvi zdaj veljavne dokončne izravnalne dajatve spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za ALS/AAS. Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik vnaprejšnjega dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe dajatev prostega uvoženega/na notranjem trgu nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji zapriseženi revizor/poslovodni računovodja, ki izda potrdilo, da so predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z dodatkom 23, verodostojne in pravilne z vseh vidikov. Vendar navedene določbe veljajo le za vnaprejšnja dovoljenja, izdana 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz dodatka 18 (poglavje 4.30 in dodatek 18 HOP I 2002–2007).

(82)

V zvezi s podshemami, ki sta jih med OPP uporabljala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v vzorcu, tj. fizični izvoz in vmesne dobave, indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in izvozne obveznosti, kar je navedeno v dovoljenjih. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na dovoljenje vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega na podlagi te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output norm (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljene v HOP II 2004–2009.

(83)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za šest mesecev).

(84)

Indijska vlada je trdila, da ima ustrezen sistem preverjanja za shemo v skladu z dodatkom 23 HOP I 2004 - 2009 in da ni prišlo do presežnih odpustov pri uporabi ALS/AAS. Zato se je trdilo, da proti tej shemi ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Novi dokazi, ki bi podprli te trditve, niso bili predloženi, zato se te trditve ovržejo v smislu ugotovitev, da se nobena od shem ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog II in III k osnovni uredbi, ker ni bilo nobenega ustreznega sistema preverjanja.

(85)

Poleg tega lahko v skladu s Prilogo II(II)(5) in Prilogo III(II)(3) osnovne uredbe, kadar je bilo ugotovljeno, da ni ustreznega sistema preverjanja, država izvoznica z dodatno preiskavo dokaže, ali je prišlo do presežnega plačila. Ker takšna preiskava ni bila opravljena pred preveritvenim obiskom in ker ni bilo dokazano, da niso bila prejeta presežna plačila, se trditve ovržejo.

(86)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je za izvoznike pomenil ugodnost.

(87)

Poleg tega so ALS/AAS za fizični izvoz in ALS za vmesne dobave očitno zakonsko odvisne od izvoza in se zato štejejo za specifične, proti njim pa se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more pridobiti ugodnosti na podlagi teh shem.

(88)

Nobena od podshem, ki se uporabljata v tem primeru, tj. ALS/AAS za fizični izvoz in ALS za vmesne dobave, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(89)

V zvezi s proizvajalcem izvoznikom, ki je uporabljal AAS, je preiskava potrdila, da nove zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, še niso bile preizkušene v praksi, ker se dovoljenja do preverjanja še niso zaključila in torej niso bila pregledana v skladu s pravili iz politike EXIM. Zato ta družba ni mogla dokazati, da na podlagi tega dovoljenja ni nastal presežni odpust. Celotni znesek dajatev, privarčevanih pri uvozu na podlagi tega dovoljenja, se torej šteje za subvencijo.

(90)

Indijska vlada ni učinkovito uporabila svojega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverila, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker so surovine, uvožene brez plačila dajatev v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi izkoristki SION, združene v enakem proizvodnem postopku za izvozno blago. Takšen postopek indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene v izvozni proizvodnji, in meril SION, v skladu s katerimi naj bi jih primerjali.

(91)

Poleg tega indijska vlada ni izvajala ali dokončala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene dejanske evidence potrošnje. Prav tako ni izvedla dodatnega pregleda na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi).

(92)

Proti tema podshemama je torej mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

(93)

Zaradi neobstoja dovoljenega sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnih povračil pomeni ugodnost, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, skupni znesek odpuščenih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem se ugotavlja, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Vendar ti pogoji v tem primeru niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ne obstaja ustrezen postopek spremljanja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(94)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen na podlagi podshem, uporabljenih za zadevni izdelek med OPP. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(95)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz shem ALS/AAS. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(96)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi ALS/AAS-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z ALS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz ALS/AAS.

(97)

Dve družbi v vzorcu sta imeli ugodnosti iz ALS ali AAS, pri čemer je bila ugodnost med 0,17 % in 1,74 %.

(98)

Ugotovljeno je bilo, da ni nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov bil vključen v shemo posebnih ekonomskih con (SEZS) ali shemo proste carinske cone (EPZS) ali imel status izvozno usmerjene enote (EOU). Zato je bilo ugotovljeno, da v tej preiskavi ni treba dodatno analizirati te sheme.

(99)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka od dohodka za dobičke od izvoza. Pravna podlaga za to oprostitev je bila določena v oddelku 80HHC Zakona o davku od dohodka (ZDD).

(100)

Ta določba je bila odpravljena za leto pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne omogoča ugodnosti od 31. marca 2004. Med OPP ni bil nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov deležen ugodnosti na podlagi te sheme. Zato je bilo ugotovljeno, da v tej preiskavi ni treba dodatno analizirati te sheme.

(101)

Shema temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37(2)(xvi) Zakona o trošarinah iz leta 1944 ter oddelkih 93A in 94 Finančnega zakona iz leta 1994.

(102)

Do te sheme so upravičeni vsi izvozniki.

(103)

Indijska vlada je določila dve vrsti stopenj povračila dajatev, in sicer „vseindustrijske“ stopnje, ki se uporabljajo na podlagi pavšalnega zneska za vse izvoznike posameznega izdelka, in stopnje „glede na vrsto blaga“, ki se uporabljajo na ravni družb za izdelke, ki jih ne zajemajo „vseindustrijske“ stopnje. Za zadevni izdelek je ustrezna prva vrsta (vseindustrijska stopnja).

(104)

Vseindustrijske stopnje povračila se izračunajo kot odstotek vrednosti izdelkov, ki se izvažajo na podlagi te sheme. Takšne vseindustrijske stopnje povračila so indijski organi določili za različne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Določijo se na podlagi domnevnih posrednih davkov in uvoznih dajatev na blago in storitve, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje izvoznega izdelka (uvozne dajatve, trošarina, davek na storitev itd.), vključno z domnevnimi posrednimi davki in uvoznimi dajatvami na blago in storitve za proizvodnjo surovin, in ne glede na to, ali so bili ti davki dejansko plačani ali ne. Količina DDS je odvisna od najvišje dovoljene vrednosti izvoznega izdelka na enoto. Če lahko družba nekaj teh dajatev pridobi iz sistema CENVAT, je stopnja povračila nižja.

(105)

Stopnje povračila dajatev za zadevni izdelek so se med OPP večkrat spremenile. Veljavne stopnje so bile do 1. aprila 2007 od 6,4 % do 6,9 % glede na vrsto izdelka, do 1. septembra 2007 pa med 9,1 % in 9,8 %. Stopnje povračila so se 13. decembra 2007, tj. po koncu OPP, povečale na 10,1 % do 10,3 % in povečanje je veljalo retroaktivno za uvoz od 1. septembra 2007, tj. med OPP.

(106)

Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. V času izvoza mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DDS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim navaja znesek DDS, ki se dodeli za to izvozno transakcijo. Izvoznik je tako seznanjen z ugodnostmi, ki jih bo deležen, in jih vknjiži v evidenco kot znesek terjatve. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijski organi ne morejo več odločati o dodelitvi DDS. Primerna stopnja DDS za izračun ugodnosti je običajno tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Med OPP je potekalo retroaktivno povečanje stopenj povračila, kar se je upoštevalo pri izračunu zneska subvencije.

(107)

Nekatere stranke so trdile, da proti shemi DDS ni možno uvesti izravnalnih ukrepov v tej preiskavi, ker shema ni bila izrecno navedena v protisubvencijskih vprašalnikih, razdeljenih na začetku preiskave. Ta trditev je ovržena na podlagi naslednjega. V skladu z obvestilom o začetku je namen tega pregleda ugotoviti „stopnjo subvencioniranja“, od katere so proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka imeli koristi, tj. pregled vključuje vse subvencijske sheme indijske vlade.

(108)

Trdilo se je, da ugodnosti iz sheme DDS niso bile odvisne od izvoza, saj niso bile povezane z obsegom izvoza izvoznikov. Ta trditev se ovrže, ker je upravičenost do ugodnosti iz sheme DDS pogojena z izvozom, katerega obseg mora biti zadosten za izpolnjevanje merila pogojevanja z izvozom iz člena 3(4)(a) osnovne uredbe. Na podlagi tega sklepa ni treba proučiti trditve, da DDS ni specifična v smislu člena 3 (2) in (3) osnovne uredbe.

(109)

Indijska vlada je trdila, da je DDS sistem povračila dajatev, združljiv z določbami osnovne uredbe, in da je bil postopek določitve stopenj povračila za celotno industrijo primeren in učinkovit ter je temeljil na splošno priznanih trgovinskih praksah v državi izvoza v skladu s Prilogo II (II)(4) in Prilogo III (II)(2). Kot je navedeno v uvodni izjavi (104), je ta postopek vključeval na ravni celotne industrije narejene ocene surovin, uporabljenih v proizvodnji, uvoznih dajatev in posrednih davkov. Vendar ta postopek tudi po navedbah indijske vlade ni bil dovolj natančen. Indijska vlada je potrdila, da je postopek deloma temeljil na določanju srednje vrednosti, kar bi pomenilo, da je bilo dejansko plačano povračilo višje od dejansko plačanih dajatev. Prav tako ni izvedla dodatnega pregleda na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3)), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnih odpustov. Domnevna vzporednica s preverjanjem tehnik vzorčenja v smislu osnovne uredbe se ne upošteva, saj se te tehnike jasno navezujejo na protisubvencijske preiskave in niso del meril iz prilog II in III. Zato se te trditve ovržejo.

(110)

Prav tako se je trdilo, da o obstoju presežnih odpustov ni možno sklepati na podlagi dejstva, da indijska vlada pri shemi DDS ne upošteva vseh posrednih davkov, ki se v Indiji plačujejo v shemo DDS, ampak samo zvezne posredne davke. Ta trditev se ovrže, saj je treba presežne odpuste v skladu s Prilogo II (II) (4) in Prilogo III (II) (2) oceniti v okviru posebne subvencijske sheme.

(111)

DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatve je enak izpadu prihodka vlade, ki bi se sicer izterjal in izplačal indijski vladi. Poleg tega DDS za izvoz za izvoznika pomeni ugodnost.

(112)

DDS je zakonsko odvisna od izvoza in se zato obravnava kot specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(113)

Več strank v postopku je trdilo, da je DDS sistem povračil, ki je v skladu z določbami osnovne uredbe, ter da se torej ugodnosti, dodeljene na njegovi podlagi, ne smejo izravnati.

(114)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se ta shema ne more šteti za dovoljen sistem odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze ali dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (smernice o porabi surovin v proizvodnem procesu) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Izvozniku ni treba (i) voditi evidence dajatev in davkov, plačanih za uvoženo/na notranjem trgu nabavljeno blago ali vključene storitve, ali (ii) dejansko uporabiti to blago in storitve v procesu proizvodnje in (iii) znesek povračila se ne izračuna glede na dejanske surovine, ki jih uporabi izvoznik, ter dejansko plačane dajatve in davke.

(115)

Poleg tega ni nobenega veljavnega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine se uporabljajo v procesu proizvodnje izvoznega izdelka, in ali je prišlo do presežnega plačila domačih posrednih davkov v smislu točke (h) Priloge I in Priloge II k osnovni uredbi ali uvoznih dajatev, nastalih v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi.

(116)

Končno, izvoznik je upravičen do ugodnosti DDS ne glede na to, ali sploh uvaža ali na notranjem trgu kupuje surovine ter je plačal dajatve ali davke za ta nakup. Za upravičenost do ugodnosti je dovolj, če izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila uvožena kakršna koli surovina ali da je bila kakršna koli surovina ali storitev kupljena na notranjem trgu ter da so bile plačane uvozne dajatve ali domači posredni davki. Zato ni nobene razlike med stopnjo povračila, če družba izvaja vse stopnje proizvodnje surovine in zadevnega izdelka ali če je le trgovec izvoznik.

(117)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izvedena izvozna transakcija na podlagi te sheme. Od tega trenutka mora indijska vlada plačati znesek povračila zadevnim izvoznikom, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino DDS, ki se bo dodelila za to izvozno transakcijo, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi subvencije. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki DDS po obračunskem načelu knjižili kot prihodek ob vsaki izvozni transakciji.

(118)

Da bi se upošteval učinek retroaktivnega povečanja stopenj, se je vrednost kredita DDS, knjiženega za izvoz med 1. septembrom in 30. septembrom 2007, po potrebi povečala, ker so dejanske ugodnosti, do katerih bodo upravičene družbe in jih bodo prejele od indijske vlade, višje, kot so jih uradno zahtevale v času izvoza.

(119)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(120)

Sedem družb v vzorcu je predložilo zahtevke, da kljub ugodnostim na podlagi DDS ni nastal presežni odpust, ker so njihovi davki ali uvozne dajatve presegli zneske povračila. Sprejeta je bila odločitev, da se te trditve ovržejo. V uvodnih izjavah (113) in (115) je bilo ugotovljeno, da indijska vlada nima ustreznega sistema preverjanja, kot določajo priloge I, II in III k osnovni uredbi. Preiskava je pokazala tudi, da družbe niso vodile evidenc potrošnje ali kakršnega koli drugega notranjega sistema poročanja, ki bi beležil morebitne presežne odpuste. Takšna poročila so pripravile družbe med preveritvenimi obiski in vključujejo zlasti davke, ki so jih na splošno plačale družbe.

(121)

Ker ni dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, odpust celotnega zneska povračil, odobrenih po DDS. V nasprotju s trditvami o razkritju, ki so jih predložili indijska vlada, družba Texprocil in nekateri izvozniki, osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Vendar v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ni ustreznega postopka preverjanja, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska povračila namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja. Nadalje je treba poudariti, da morajo indijski organi zaradi odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja pravočasno izvesti dodatno preiskavo, tj. običajno pred preveritvenimi obiski v preiskavi o izravnalni dajatvi.

(122)

V nasprotju s trditvami nekaterih proizvajalcev izvoznikov o razkritju je treba pri ugotavljanju višine ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi DDS-kredit, prejet za izvoz izdelkov, ki niso zadevni izdelek. V skladu z DDS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DDS.

(123)

Vse družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz sheme DDS, pri čemer so bile stopnje subvencije od 1,45 % do 7,57 %.

(124)

Shema TUFS je bila uvedena z resolucijo ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo, objavljeno v Uradnem listu Indije, posebni del I, oddelek I, z dne 31. marca 1999 (v nadaljevanju „resolucija“). Potrjeno je bilo, da je shema veljala od 1. aprila 1999 do 31. marca 2004. Podaljšala se je do 31. marca 2007 in pozneje do konca OPP.

(125)

Do ugodnosti iz te sheme so upravičeni obstoječi ali novi proizvajalci v sektorju predelave bombaža, tekstilne industrije in industrije jute.

(126)

Cilj sheme je zagotovitev pomoči za posodabljanje tehnologije v tekstilni industriji in industriji jute, vključno z enotami za predelavo vlaken, preje, tkanin, oblačil in končnih izdelkov. Shema zagotavlja različne vrste ugodnosti v obliki finančne subvencije, subvencioniranja obresti ali nadomestil za nihanje menjalnega tečaja pri deviznih kreditih. Programi na podlagi sheme razlikujejo med sektorjem tekstila in jute ter sektorjem strojnega in ročnega tkanja blaga. Shema TUFS vključuje naslednje programe:

(127)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta dve družbi v vzorcu pridobili ugodnosti na podlagi TUFS za nakup strojev, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka. Ti družbi sta uporabili posojila s povračilom obresti (shema (a)) in 10-odstotno finančno subvencijo za stroje za predelavo skupaj s 5-odstotnim povračilom obresti (shema (e)).

(128)

Resolucija vključuje seznam vrst strojev, nakup katerih se subvencionira na podlagi TUFS. Za upravičenost do ugodnosti iz TUFS se družbe prijavijo komercialnim bankam ali drugim posojilnim agencijam, ki dodeljujejo posojila družbam na podlagi lastne neodvisne ocene kreditne sposobnosti posojilojemalcev. Če je posojilojemalec upravičen do subvencioniranja obresti na podlagi sheme, komercialne banke zahtevek posredujejo „nodalni agenciji“, ki nato odobri znesek ugodnosti vključeni komercialni banki. Končno, komercialne banke nato nakažejo tako prejeta sredstva na račun posojilojemalca. Nodalne agencije prejmejo povračilo od ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo. Indijska vlada da zahtevana sredstva na voljo nodalnim agencijam vsake tri mesece.

(129)

Zainteresirane stranke niso dale nobenih pripomb v zvezi s to shemo.

(130)

TUFS je subvencija v smislu določb člena 2(1)(a)(i), ker vključuje neposredni prenos sredstev s strani vlade v obliki nepovratnih sredstev. Subvencija zagotavlja ugodnost z zmanjševanjem stroškov financiranja in obresti za nakup strojev.

(131)

Subvencija se obravnava kot specifična, zato se lahko proti njej v skladu s členom 3(2)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi, ker se posebej zagotavlja industriji ali skupini industrij, vključno s proizvodnjo zadevnega izdelka.

(132)

Višina finančne subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi zneska, ki so ga privarčevale družbe prejemnice pri nakupu strojev med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od tekstila med OPP kot ustrezen imenovalec, ker se subvencija ne dodeljuje glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(133)

Višina subvencioniranja obresti je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi zneska, ki se je med OPP dejansko povrnil zadevnim družbam v zvezi z obrestmi, plačanimi za komercialna posojila za nakup zadevnih strojev. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od tekstila med OPP kot ustrezen imenovalec, ker se subvencija ne dodeljuje glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(134)

Dve družbi v vzorcu sta imeli med OPP ugodnosti iz te sheme, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,01 % do 0,31 %.

(135)

Podrobnosti te sheme so določene v okrožnicah Master Circular IECD št. 02/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v tuji valuti), Master Circular IECD št. 01/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v rupijah) in Master Circular DBOD.DIR(Exp.) št. 01/04.02.02/2007-08 (konsolidiran za izvozni kredit v tuji valuti in v rupijah) indijske centralne banke (ICB), ki je bil naslovljen na vse komercialne banke v Indiji med OPP. Okrožnice Master Circulars se redno pregledujejo in posodabljajo.

(136)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(137)

Na podlagi te sheme ICB določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku. ECS sestavljata dve podshemi, in sicer shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga na izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(138)

Kot posledica okrožnice Master Circular ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene izključno pod tržnimi pogoji.

(139)

Indijska vlada je trdila, da v zvezi z ECS Komisiji ni uspelo proučiti sheme v smislu določb točke (k) Priloge I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM) in da proti izvoznim kreditom v indijskih rupijah in tuji valuti ni možno uvesti izravnalnih ukrepov, zlasti ker so banke devizne kredite lahko dobivale po „mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“.

(140)

Treba je omeniti, da sheme za izvozne kredite iz uvodne izjave (135) ne spadajo v področje uporabe točke (k) Priloge I k ASCM, saj v smislu navedene določbe za „izvozne kredite“ običajno velja samo najmanj dveletno financiranje izvoza v skladu z opredelitvijo izvoznih kreditov iz Dogovora OECD o smernicah za uradno podprte izvozne kredite. Ta trditev se zato ovrže.

(141)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določajo okrožnice Master Circulars ICB, kot je navedeno v uvodni izjavi (135), lahko zmanjšajo stroške izvoznika za obresti v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo korist na takega uvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše kot domače financiranje. Dejansko se običajno šteje za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev vsake komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile obvezane posojilojemalcem izvoznih kreditov omogočati nobenih ugodnejših obrestnih mer za izvozne kredite v tuji valuti.

(142)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V okviru tega je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila indijske vlade komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, izpolnjuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, in njeno upravo imenuje indijska vlada. ICB usmerja zasebne organe, saj so komercialne banke vezane na nekatere pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, in na določbe ICB, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij iz člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe ne razlikuje bistveno od praks, ki jih običajno izvajajo.

(143)

Poleg tega se za to subvencijo šteje, da je specifična in se lahko proti njej uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere dostopne le za financiranje izvoznih transakcij in torej odvisne od izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(144)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se uporabljale tržne obrestne mere za običajne komercialne kredite. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(145)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme ECS. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(146)

Vse družbe in skupine v vzorcu so med OPP prejele subvencije iz te sheme s stopnjami do 1,05 %, pri čemer so bile ugodnosti za eno družbo zanemarljive.

(147)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je bil za pregledane proizvajalce izvoznike med 5,2 % in 9,7 %.

(148)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 7,7 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja zneska subvencij, določenega za družbe v vzorcu. Zaradi visoke ravni sodelovanja Indije (95 %) je bila meja preostale stopnje subvencije za vse ostale družbe postavljena na raven, določeno za družbo z najvišjo posamezno stopnjo, to je 9,7 %.

(149)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku se ugotavlja, da se je stopnja subvencioniranja za sodelujoče proizvajalce spremenila in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena z Uredbo (ES) št. 74/2004.

(150)

Zdaj veljavna dokončna dajatev je bila vzpostavljena na podlagi stopenj izravnave, ker je bila stopnja odprave škode višja. Ker stopnje subvencije, ugotovljene med tem pregledom, prav tako niso presegle stopnje odprave škode, se dajatve v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe določijo na podlagi stopenj subvencije.

(151)

Stopnja subvencija za družbo PSAUPATI Fabrics, ki ni bila vključena v ta pregled, se je ohranila na ravni, ugotovljeni med prvotno preiskavo, ker je bilo ugotovljeno, da ima ugodnosti iz subvencijske sheme, ki ni bila pregledana med to preiskavo.

(152)

Družbe, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezane, so se obravnavale kot en pravni subjekt (skupina) za namene pobiranja dajatev in zanje se je torej uporabila ista izravnalna dajatev. Za zagotovitev ustreznega ponderiranja so se uporabile količine izvoza zadevnega izdelka s strani teh skupin med OPP.

(153)

Vzorčena družba Prem Textiles je predložila informacije med pregledom v zvezi s preiskavo, ki so kazale, da je družba spremenila svoje ime v „Prem Textiles (International) Pvt. Ltd.“ Po pregledu teh informacij in sklepu, da sprememba imena na noben način ne vpliva na ugotovitve tega pregleda, je bilo odločeno, da se ugodi tej zahtevi in se v tej uredbi navede kot „Prem Textiles (International) Pvt. Ltd.“

(154)

Zaradi visoke ravni sodelovanja Indije (95 %) je bila stopnja preostalih izravnalnih dajatev za vse ostale družbe postavljena na raven, določeno za družbo z najvišjo posamezno stopnjo, to je 9,7 %.

(155)

Zato velja naslednja dajatev:

(156)

Stopnje individualnih izravnalnih dajatev iz te uredbe za posamezne družbe so bile določene na podlagi izsledkov te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem sta bili med preiskavo ti dve družbi. Te stopnje dajatve (v nasprotju s povprečno dajatvijo, ki se uporablja za družbe iz Priloge I in dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(157)

Vse zahtevke za uporabo teh stopenj izravnalnih dajatev za posamezne družbe (npr. po spremembi naziva subjekta ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovi na Komisijo, skupaj z vsemi ustreznimi podatki, zlasti o kakršni koli spremembi proizvodne dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo in izvozom, na primer spremembi naziva ali proizvodnih ali prodajnih subjektov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev –

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/24

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00, in šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve znaša od 7,0 % do 15,7 % za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 15,7 %, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(2)

Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz Indije.

(3)

Po uvedbi dokončne izravnalne dajatve je Vlada Indije („IV“) predložila stališča o tem, da so se okoliščine glede subvencijskih shem (shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („duty entitlement passbook scheme“) in oprostitev davka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne narave. Zato naj bi se bila raven subvencioniranja znižala in je treba ukrepe, sprejete delno v okviru teh shem, ponovno pregledati.

(4)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 protisubvencijske uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled veljavnih ukrepov.

(5)

Namen te preiskave o delnem vmesnem pregledu je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za družbe, ki so izkoristile eno ali obe spremenjeni subvencijski shemi, vključno za družbe, ki so uživale ugodnosti drugih shem, če za to obstajajo zadostna dokazila v skladu z ustreznimi določili obvestila o začetku.

(6)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(7)

Komisija je o začetku preiskave o delnem vmesnem pregledu uradno obvestila IV, dva indijska proizvajalca izvoznika, navedena v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(8)

Komisija je dvema sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma in IV poslala vprašalnik. Prejela je odgovor obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in IV.

(9)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(10)

IV in ostale zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in preudarki, na osnovi katerih naj bi se predlagala sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za oba sodelujoča indijska proizvajalca, in ohranili obstoječi ukrepi za vse ostale družbe, ki niso sodelovale v tem delnem vmesnem pregledu. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bila ustrezno upoštevana, kot je opisano v nadaljevanju.

(11)

Izdelek, zajet v tem pregledu, je enak izdelek kot izdelek, ki ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004, namreč grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00, in šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

(12)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili IV in sodelujoča proizvajalca izvoznika, ter izpolnjenega vprašalnika Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(13)

Zgoraj navedene sheme od (a) do (c) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča IV za izdajo uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in se redno posodabljajo. Eden od dokumentov izvozne in uvozne politike je pomemben za OPP te zadeve, namreč tisti, ki zajema obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 (politika „EXIM 04-09“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 04-09, v „Priročniku postopkov – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I“ („HOP I 04-09“). Priročnik postopkov se prav tako redno posodablja.

(14)

Shema davka na dohodek, navedena zgoraj pod točko (d), temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(15)

Shema oprostitve dajatve za elektriko, navedena pod točko (e) zgoraj, temelji na oddelku 3-B Zakona Madhja Pradeš o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

(16)

V skladu s členom 11(10) osnovne protisubvencijske uredbe je Komisija pozvala IV k dodatnemu posvetovanju glede spremenjenih in nespremenjenih shem z namenom pojasnitve dejanskega stanja glede domnevnih shem in iskanja sporazumne rešitve. Po tem posvetu in glede na odsotnost sporazumne rešitve v zvezi s temi shemami je Komisija vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(17)

Podroben opis sheme je vsebovan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 EXIM-politike 04-09 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 04-09. Shema je bila imenovana shema vnaprejšnjih dovoljenj med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo (ES) št. 1628/2004 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev.

(18)

AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v nadaljevanju. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani na“ spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do fizičnega izvoza AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo kategorijam „predvidenega izvoza“, omenjenim v odstavku 8.2 EXIM-politike 04-09, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („IUE“), so upravičeni do AAS za predviden izvoz. Končno pa so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ po podshemi „Advance Release Order“ – shemi za vnaprejšnjo pripustitev naročil – („ARO“) in podshemi vzajemnega notranjega akreditiva.

(19)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(20)

Ugotovljeno je bilo, da je med OPP eden od sodelujočih izvoznikov pridobil koncesije za prvo podshemo, tj. za fizični izvoz AAS. Zato ni treba ugotavljati uvedbe izravnalnih ukrepov ostalih podshem.

(21)

Po uvedbi zdaj veljavne izravnalne dajatve z Uredbo (ES) št. 1628/2004 je IV spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26, 4.30 in Dodatek 23 HOP I 04-09), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preverjati neodvisni revizor ali stroškovni in notranji računovodja, ki izda potrdilo z izjavo, da so bile predpisane evidence in ustrezni zapisi preučeni ter so informacije, sporočene v okviru Dodatka 23, resnične in pravilne v vseh pogledih. Ne glede na to, se navedene določbe uporabljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve, izdane pred navedenim datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 02-07).

(22)

V zvezi s podshemami, ki jih je med OPP uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. fizični izvoz, IV določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi IV na osnovi standardnih input-output normativov („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 04-09.

(23)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev).

(24)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so bila vnaprejšnja dovoljenja za uvoz surovin med OPP izstavljena pred 13. majem 2005. Zato nove zahteve za preverjanje, ki so jih določili indijski organi v HOP I 04-09, kakor je opisano v gornji uvodni izjavi 21, še niso bile preskušene v praksi. Poleg tega družba ni mogla pokazati, da so bile potrebne evidence o dejanski potrošnji in zalogah vodene v obliki, zahtevani v poglavju 4.30 in Dodatku 18 HOP I 02-07, kakor velja za vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005. Glede na to se šteje, da preiskovani izvoznik ni mogel dokazati, da so bile ustrezne določbe EXIM izpolnjene.

(25)

Sodelujoči izvoznik, ki je uporabljal AAS med OPP, je trdil, da je prostovoljno predložil vnaprejšnje odobritve, ki so se uporabljale, čeprav so bile izdane pred 13. majem 2005, v preverjanje pooblaščenemu revizorju v skladu z zahtevami iz HOP I 04-09, in da to kaže na obstoj primernega sistema preverjanja na podlagi novih določb HOP.

(26)

Potrdilo v obliki Dodatka 23 HOP, ki ga je podpisal pooblaščeni revizor in je bilo izdano 1. februarja 2008, je bilo dejansko predloženo službam Komisije med preverjanjem prostorov družbe. Glede na to, da so bile vnaprejšnje odobritve veljavne od leta 2004 in se nove določbe HOP zanje niso uporabljale, pa je treba skleniti, da je bilo to prostovoljno dejanje družbe, ki ne dokazuje, da je IV dejansko izvajala učinkovit sistem preverjanja. Poleg tega ni bilo dokaza, da je bil presežni odpust dajatev, kakor ga je izračunal pooblaščeni revizor, dejansko povrnjen vladi.

(27)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani izvozniki.

(28)

Poleg tega so AAS za „fizični izvoz“ očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(29)

Poleg tega se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti kot dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I(i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) ter Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV dejansko ni uporabila sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker IV ne omogočajo dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega IV v OPP ni opravila učinkovitega nadzora na osnovi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Prav tako IV ni izvedla dodatne preučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi).

(30)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(31)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni korist izravnalnih ukrepov odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) osnovne uredbe se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III osnovne uredbe. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ustrezen postopek spremljanja ne obstaja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(32)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s podshemo, uporabljeno za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so bile potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(33)

Stopnja subvencije, določena za to shemo med OPP za sodelujočega proizvajalca je 0,3 %.

(34)

Podroben opis DEPBS je vsebovan v odstavku 4.3 EXIM-politike 04-09 in poglavju 4 HOP I 04-09.

(35)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme.

(36)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za dobropise DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšen domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(37)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom dati izjavo, v kateri je navedeno, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, IV ne more razsojati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Primerna stopnja DEPBS za izračun dajatve je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije.

(38)

Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi dobropisi, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(39)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za dobropise DEPBS ne obstajajo strogi roki. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za oddajo vlog, omenjenih v poglavju 4.47 HOP I 04-09. Poleg tega je mogoče vloge, prejete po izteku roka za oddajo vloge, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 04-09, ob plačilu kazni kljub temu upoštevati (tj. 10 % od upravičenega zneska).

(40)

En sodelujoči izvoznik je trdil, da so se vsi dobropisi DEPB, ki jih je dobila družba, uporabili za uvoz materialov, ki se uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka, kljub temu, da je bila načeloma dovoljena njihova uporaba za druge namene, kot je navedeno zgoraj. Ta izvoznik je trdil, da je bila zato dejanska uporaba dobropisa DEPB s tega vidika v skladu z običajnim sistemom povračila dajatev in da je treba zato izravnati samo presežne odpuste, če ti obstajajo. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi pa se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Ti pogoji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, v tem primeru niso bili izpolnjeni. Zato se uporablja običajno pravilo izravnave zneska neplačanih dajatev (izpadlega dohodka) namesto načrtovanega presežnega odpusta.

(41)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo dobropis na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, torej za zmanjšanje prihodka IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(42)

DEPBS je zakonsko pogojen z izvažanjem in se tako šteje kot specifičen ter je zanj v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče sprejeti izravnalne ukrepe.

(43)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Zato so do ugodnosti iz DEPBS upravičeni tudi izvozniki, ki nabavljajo vse svoje surovine lokalno in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporablja kot surovina.

(44)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, ki obstaja med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se je IV dolžna odreči carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo odpremnico, ki med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, ki se odobrijo za ta izvozni posel, IV nima pravice presojati o odobritvi subvencije, prav tako pa ne more presojati o znesku subvencije. Poleg tega sta sodelujoča proizvajalca izvoznika knjižila dobropise DEPBS po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(45)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih dobropisov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(46)

Stopnji subvencije, določeni za to shemo med OPP za sodelujoča proizvajalca izvoznika, znašata 6,2 % in 5,7 %.

(47)

Podroben opis EPCGS je vsebovan v poglavju 5 EXIM-politike 04-09 in poglavju 5 HOP I 04-09.

(48)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani na“ spremljajoče proizvajalce in izvajalce storitev.

(49)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega, rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda IV po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, dajatev po stopnji nič. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo v skladu s shemo. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvožena investicijska sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(50)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na notranjem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(51)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvoznikoma prinaša korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšujejo njuno likvidnost.

(52)

EPCGS je zakonsko pogojena z izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(53)

Končno se ta shema ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I osnovne uredbe ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(54)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je štela kot primerna komercialna dolgoročna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Če so bili vloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(55)

Stopnji subvencije, določeni za to shemo med OPP za sodelujoča proizvajalca izvoznika, znašata 0,7 % in 0,3 %.

(56)

En sodelujoči izvoznik je opozoril na napako v metodologiji, ki se je prvotno uporabljala za izračun ugodnosti EPCG, zlasti glede zneska uporabljenih obrestnih mer. Ta napaka, ki je prizadela oba sodelujoča izvoznika, je bila popravljena.

(57)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka na dohodek za dobičke od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80HHC ZDD.

(58)

Ta določba je bila odpravljena z letom pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne dodeljuje ugodnosti po 31. marcu 2004. Sodelujoča proizvajalca izvoznika med OPP nista prejemala ugodnosti iz te sheme. Ker je bila shema preklicana, v skladu s členom 15(1) uredbe ne bo izravnana.

(59)

Shema temelji na oddelku 80IA ZDD. Ta določba je bila vnesena v ZDD z Zakonom o financah iz leta 2001.

(60)

Oddelek 80 IA ZDD se uporablja za družbe, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem infrastrukturnih objektov, vključno s proizvodnjo in distribucijo energije, kjer koli v Indiji.

(61)

V skladu z določbami oddelka 80 I A ZDD je znesek, ki ustreza dobičku, pridobljenem z dejavnostmi proizvodnje energije, oproščen plačila davka na dobiček deset zaporednih let v prvih petnajstih letih delovanja proizvodne enote. Zadevna enota mora biti nova in je morala začeti poslovati med 1. aprilom 2003 in 31. marcem 2010.

(62)

Izračun odbitka davka na dohodek je del letne davčne napovedi družbe in se ga revidira skupaj z izkazom poslovnega izida in drugimi finančnimi izkazi. Izpolnjevati mora pravila iz ZDD, namreč da mora računovodsko ovrednotenje proizvedene elektrike odražati njeno tržno vrednost. Organi za področje davka na dohodek morajo preveriti, ali se izračun odbitka davka na dohodek sklada s pravili ZDD in revidiranimi zaključnimi računi družb. Preiskava je pokazala, da so organi v praksi preverili izračun in izvedli popravke izračunov, kadar so bili ti upravičeni.

(63)

Preiskava je pokazala, da sta oba preiskana proizvajalca ustanovila elektrarne za lastne potrebe kot del njunih enot proizvodnje grafita. Zato sta v skladu z določbami ZDD zaprosila za ustrezni odbitek davka na dohodek.

(64)

Oprostitev plačila davka na dohodek je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe ugodnost, tj. finančni prispevek IV, od katerega so imeli preiskovani izvozniki ugodnosti.

(65)

Vendar je preiskava pokazala, da dostop do ITES v skladu z oddelkom 80 I A ZDD ni omejen na nekatera podjetja v smislu člena 3(2)(a) osnovne uredbe. Na podlagi objektivnih meril je ta shema na voljo vsem družbam. V tem primeru tudi ni bil najden noben dokaz za to, da bi bila ta shema specifična.

(66)

Nadalje je vezana na izdelek (elektrika), ki ni zadevni izdelek, ugodnosti iz sheme pa zato izhajajo iz dejavnosti, ki ni proizvodnja ali prodaja zadevnega izdelka. V teh okoliščinah se šteje, da se ugodnosti, priznane zadevnima izvoznikoma na podlagi te sheme, ne smejo izravnati.

(67)

Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve za elektriko.

(68)

Opis oprostitve dajatve za elektriko, ki jo uporablja Vlada MP, je določen v oddelku 3-B Zakona o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

(69)

Vse industrijske družbe v pristojnosti Vlade MP, ki vlagajo v elektrarne za lastno porabo energije.

(70)

V skladu z obvestilom Vlade MP z dne 29. septembra 2004 lahko družbe ali osebe, ki vlagajo v nove elektrarne za lastno porabo energije z zmogljivostjo več kot 10 KW, od Inšpektorata za elektriko MP prejmejo potrdilo o oprostitvi dajatve za elektriko. Oprostitev se odobri samo za elektriko, proizvedeno za lastno porabo in samo, če nova elektrarna za lastno porabo energije ni nadomestilo za staro. Oprostitev se odobri za pet let.

(71)

Z obvestilom Vlade MP z dne 5. aprila 2005 je bila nova elektrarna, ki jo je ustanovil eden od proizvajalcev izvoznikov iz te preiskave, oproščena plačila dajatve za elektriko za deset let.

(72)

Sodelujoči izvoznik, ki mu je bila odobrena oprostitev dajatve za elektriko, je trdil, da shema EDE ni specifična in se uporablja brez diskriminacije za vse upravičene družbe. Po mnenju navedenega izvoznika je vlada Madhja Pradeš naknadno pregledala prvotno politiko odobritve oprostitve za pet let, da bi dodelila oprostitev za deset let. Vendar niti sodelujoči izvoznik niti vlada Indije v svojih odgovorih nista predložila nobenega uradnega obvestila o takšni spremembi politike.

(73)

Ta shema predstavlja subvencijo v smislu členov 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek Vlade MP, ker ta spodbuda znižuje prihodke države, ki bi sicer zapadli v plačilo. Poleg tega družbi prejemnici prinaša koristi.

(74)

Čeprav politika spodbujanja industrije iz leta 2004 in obvestilo z dne 29. septembra 2004 Vlade MP predvidevata obdobje oprostitve pet let, je bila zadevnemu proizvajalcu izvozniku odobrena oprostitev za deset let. Zato se zdi, da ta spodbuda ni bila odobrena v skladu z merili in pogoji, jasno določenimi z zakoni, predpisi ali drugimi uradnimi dokumenti.

(75)

Subvencija za proizvajalca izvoznika je bila izračunana na osnovi višine dajatve za elektriko, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadla v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostala neplačana. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na skupno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (imenovalec), ker se subvencija nanaša na celotno prodajo, domačo in izvozno, in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(76)

Za družbo, ki je bila deležna ugodnosti v okviru EDE, je bila ugotovljena stopnja subvencije v višini 0,7 %.

(77)

Znano je, da je bil v Uredbi (ES) št. 1628/2004 znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, 15,7 % in 7 %, v tem zaporedju, za oba proizvajalca izvoznika, ki sodelujeta v tem delnem vmesnem pregledu.

(78)

Med tem delnim vmesnim pregledom so bili ugotovljeni zneski izravnalnih subvencij, izraženi ad valorem, kakor je navedeno v nadaljevanju:

(79)

V skladu z določbami člena 19 osnovne protisubvencijske uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za sodelujoča proizvajalca spremenila in je izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1628/2004, zato treba ustrezno spremeniti.

(80)

Pregledana izravnalna dajatev izhaja iz vzporednih protisubvencijskih in protidampinških preiskav („prvotne preiskave“). V skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropskih skupnosti (5), so bile protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1629/2004, prilagojene tako, da so zneski subvencij in stopnje dampinga izhajali iz enakega izhodišča.

(81)

Subvencijske sheme, ki so bile predmet raziskave in se je zanje ugotovilo, da so izravnalne v tem postopku pregleda, so, z izjemo EDE, pomenile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(82)

Zato je primerno, da se protidampinška dajatev ponovno prilagodi, tako da bo, kar zadeva izvozne subvencije, odražala nove stopnje subvencioniranja, ugotovljene v tem pregledu. Poleg tega v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe raven izravnalnih dajatev ne sme biti višja od stopnje odprave škode, ugotovljene v prvotni preiskavi. Kakor v prvotni preiskavi, je bila preostala subvencijska stopnja glede na to, da je bila stopnja sodelovanja visoka (100 %), določena na ravni družbe z najvišjo individualno stopnjo.

(83)

V skladu s tem je treba stopnje izravnalnih in protidampinških dajatev prilagoditi:

(84)

En sodelujoči izvoznik je trdil, da se zaradi omejitve obstoječega delnega vmesnega pregleda na raven subvencioniranja protidampinške dajatve ne smejo spremeniti.

(85)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v obvestilu o začetku obstoječega pregleda navedeno, da „se za tiste družbe, ki so predmet protidampinških in izravnalnih ukrepov, protidampinški ukrep lahko ustrezno prilagodi, če se spremeni izravnalni ukrep“. Sprememba protidampinških dajatev ni rezultat nobenih novih ugotovitev, ki zadevajo stopnjo dampinga, ampak avtomatična posledica dejstva, da so bile prvotne stopnje dampinga prilagojene, tako da odražajo ugotovljeno stopnjo izvoznih subvencij, in da so bile slednje zdaj spremenjene.

(86)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo, določene v tej uredbi, izražajo stanje, ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, ne more uporabljati teh stopenj dajatev in zanj velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse ostale družbe“.

(87)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (6), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer z omenjeno spremembo imena ali omenjeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo ustrezno spremeni z dopolnitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev –

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/35

(1)

Komisija je 20. oktobra 2007 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) (2) v Skupnost. Komisija je 4. julija 2008 z Uredbo (ES) št. 642/2008 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov s poreklom iz LRK.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 6. septembra 2007 vložila španska Nacionalna zveza združenj za predelano sadje in zelenjavo (FNACV) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100-odstotni delež celotne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega proizvoda in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. oktobra 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Komisija je 9. novembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1295/2007 (4) odredila registracijo za uvoz istega proizvoda s poreklom iz LRK.

(5)

Spomniti je treba, da so za isti proizvod do 8. novembra 2007 veljali zaščitni ukrepi. Komisija je z Uredbo (ES) št. 1964/2003 (5) uvedla začasne zaščitne ukrepe proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.). Dokončni zaščitni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 658/2004 („uredba o zaščitnih ukrepih“) (6). Začasni in dokončni zaščitni ukrepi so bile tarifne kvote, kar pomeni, da je bilo dajatev treba plačati šele, ko je bil obseg dajatve prostega uvoza izčrpan.

(6)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz LRK je več zainteresiranih strank predložilo pisne pripombe. Strankam, ki so to zahtevale, je bila dana tudi možnost za zaslišanje.

(7)

Komisija je še naprej zahtevala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so nujne za dokončne ugotovitve. Komisija je zaključila preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti. V zvezi s tem so bili izvedeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti:

(8)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Za stranke se je določilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju navedle svoje pripombe.

(9)

Nekateri uvozniki so v skladu s členom 6(6) osnovne uredbe predlagali skupno srečanje vseh zainteresiranih strank, vendar je eden od njih zahtevo zavrnil.

(10)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ustrezno obravnavane in upoštevane.

(11)

Dva nepovezana uvoznika iz Skupnosti sta trdila, da je treba nekatere vrste mandarin izključiti iz opredelitve zadevnega proizvoda zaradi sladkosti ali embalaže za izvoz. V zvezi s tem je treba opozoriti, da tem trditvam niso bile priložene nikakršne preverljive informacije in podatki, ki bi dokazovali, da se te vrste zaradi svojih značilnosti razlikujejo od zadevnega proizvoda. Poleg tega je treba opozoriti, da se drugačna embalaža ne more šteti za bistven element pri opredelitvi zadevnega proizvoda, zlasti ker so oblike embalaže že upoštevane pri opredelitvi zadevnega proizvoda iz uvodne izjave 16 začasne uredbe. Te utemeljitve se zato zavrnejo.

(12)

Dva nepovezana uvoznika iz Skupnosti se nista strinjala, da kitajski proizvajalci izvozniki, ki so bili izbrani za vzorec, predstavljajo 60 % celotnega izvoza v Skupnost. Vendar nista predložila preverljivih informacij, s katerimi bi lahko ovrgla natančnost informacij za vzorčenje, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki in so bile z nadaljnjo preiskavo večinoma potrjene. Zato se ta utemeljitev zavrne.

(13)

Trije kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki so predložili pripombe in trdili, da so njihove povezane družbe proizvajalci izvozniki zadevnega proizvoda in bi zato morali biti vključeni v prilogo za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Te trditve so se štele za upravičene, zato je bilo odločeno, da se zadevna priloga ustrezno popravi. En nepovezan uvoznik v Skupnosti je trdil, da je treba avtomatično omogočiti, da se za izvoz v ES prek trgovcev uporabljajo ukrepi, ki veljajo za kitajske proizvajalce uvoznike. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so protidampinški ukrepi uvedeni za proizvode, ki jih proizvajajo proizvajalci uvozniki v državi v preiskavi in se izvažajo v ES (ne glede na to, katera družba z njimi trguje), in ne za poslovne subjekte, ki sodelujejo le pri trgovanju. Trditev je bila zato zavrnjena.

(14)

Po uvedbi začasnih ukrepov kitajski sodelujoči proizvajalec izvoznik ni predložil pripomb v zvezi z ugotovitvami TGO. Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se uvodne izjave 29 do 33 začasne uredbe potrdijo.

(15)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se uvodne izjave 34 do 37 začasne uredbe v zvezi z individualno obravnavo potrdijo.

(16)

Opozoriti je treba, da je določitev normalne vrednosti temeljila na podatkih, ki jih je predložila industrija Skupnosti. Ti podatki so bili preverjeni v prostorih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(17)

Po uvedbi začasnih ukrepov so vsi trije kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki in dva nepovezana uvoznika iz Skupnosti izrazili pomisleke o uporabi cen industrije Skupnosti za izračun normalne vrednosti. Menili so, da bi bilo treba normalno vrednost izračunati na podlagi proizvodnih stroškov LRK ob upoštevanju kakršnih koli ustreznih prilagoditev, povezanih z razlikami med trgom ES in trgom LRK. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi bila uporaba informacij iz države brez tržnega gospodarstva in zlasti družb, ki jim TGO ni bila odobrena, v nasprotju z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato se ta utemeljitev zavrne. Poleg tega je bilo navedeno, da bi lahko bilo glede na nesodelovanje primerljive države ustrezno uporabiti podatke o cenah vseh drugih držav uvoznic ali ustrezne objavljene informacije. Vendar v nasprotju s podatki, ki jih je uporabila Komisija, natančnosti takšnih splošnih informacij ne bi bilo mogoče preveriti in navzkrižno preveriti v skladu z določbami člena 6(8) osnovne uredbe. Zato se ta utemeljitev zavrne. Predložena ni bila nobena druga utemeljitev, zaradi katere bi bilo vprašljivo, da je metodologija, ki jo je uporabila Komisija, v skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe in zlasti da je v tem primeru edina razumna podlaga za izračun normalne vrednosti.

(18)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 38 do 45 začasne uredbe potrdijo.

(19)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik navedel, da bi bilo treba njegovo izvozno ceno prilagoditi, da bi se upoštevali nekateri stroškovni elementi (zlasti ladijski prevoz). V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo to vprašanje obravnavano med preveritvijo na kraju samem za to družbo in druge družbe, vključene v vzorec. Takrat je vsaka družba predložila informacije v zvezi z zadevnimi stroški. Znesek, ki ga družba zahteva zdaj, je znatno višji od prvotno navedenega zneska. Opozoriti je treba, da novi zahtevek temelji le na izjavi špediterja in ne izraža podatkov, povezanih z dejanskim poslom. Drugi vzorčeni proizvajalci izvozniki niso izpodbijali podatkov v zvezi z ladijskim prevozom. Poleg tega zahtevka glede na to, da je bil predložen pozno, ni mogoče preveriti. Zahtevana prilagoditev ni povezana s podatki, ki so že evidentirani. Kljub temu je Komisija na podlagi tega zahtevka pregledala znesek zadevnih stroškov glede na to, da so ti stroški pomembni za izvozne transakcije ES, ki jih je navedla družba. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je primerneje uporabiti povprečne stroške ladijskega prevoza, preverjene na kraju samem, za vse vzorčene kitajske družbe. Zato je bila izvozna cena družbe ustrezno prilagojena.

(20)

Drug kitajski vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik je opozoril na dve računski napaki pri izračunu svoje izvozne cene, ki sta bili povezani s predloženimi izvoznimi tečaji. Trditev se je štela za upravičeno in zadevna izvozna cena proizvajalca je bila ustrezno popravljena.

(21)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobene druge pripombe, se uvodna izjava 46 začasne uredbe potrdi.

(22)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobene pripombe, se uvodni izjavi 47 in 48 začasne uredbe potrdita.

(23)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

vse druge družbe 139,4 %.

(24)

Ker ni bilo utemeljenih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 52 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(25)

Ena od strank izvoznic je trdila, da se stopnja potrošnje iz Uredbe št. 658/2004 o zaščitnih ukrepih in stopnja iz začasne uredbe razlikujeta. Poudariti je treba, da se stopnja potrošnje razlikuje zlasti zaradi drugačnega obsega proizvodov pri sedanji preiskavi in različnega števila držav članic pri obeh preiskavah. V zvezi s tem ni bilo dodatnih in utemeljenih informacij. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 55 do 57 začasne uredbe potrdijo. Posledično se v zvezi s tem potrdijo tudi nadaljnji deli analize, ki temeljijo na potrošnji.

(26)

V zvezi s tržnim deležem se nekatere zainteresirane stranke niso strinjale z izjavo Komisije iz uvodne izjave 58, da se je tržni delež dampinškega uvoza povečal. Trdile so, da se je tržni delež uvoza s Kitajske v nasprotju z ugotovitvami Komisije zmanjšal. Preverjena je bila ocena uvoza iz LRK glede na obseg in tržni delež. Kot je navedeno v uvodni izjavi 58 začasne uredbe, se je tržni delež kitajskega uvoza zmanjšal le v enem letu. V preostalem proučenem obdobju je tržni delež uvoza s Kitajske ostal dosledno velik. Zato se ugotovitve iz predhodne faze potrdijo.

(27)

Nekatere stranke so trdile, da bi bilo treba proučiti tudi obseg po OP in tako oceniti, ali se kitajski uvoz povečuje. Opozoriti je treba, da je bilo gibanje uvoza s Kitajske ocenjeno za obdobje 2002/2003 do 2006/2007, pri čemer je bilo ugotovljeno nedvomno povečanje. V skladu z določbami osnovne uredbe se dogodki po OP ne upoštevajo, razen v izjemnih okoliščinah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je bila v vsakem primeru raven uvoza po OP proučena, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je znatna.

(28)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so ugovarjali ugotovitvam Komisije o nelojalnem nižanju cen. Eden od njih je ugovarjal metodologiji za izračun nelojalnega nižanja cen in zahteval prilagoditev, da se izrazijo stroški, ki jih imajo trgovci s posredno prodajo. Izračuni so bili prilagojeni, kadar je bilo prilagoditev utemeljena. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, je popravljena primerjava pokazala, da se je v OP uvožen zadevni proizvod v Skupnosti prodajal po cenah, ki so bile nelojalno nižje od cen industrije Skupnosti za 18,4 % do 35,2 %.

(29)

Dva uvoznika in združenje uvoznikov so izpodbijali trajanje sezone pakiranja iz uvodne izjave 79 začasne uredbe. Trdili so, da sezona pakiranja v Španiji traja le tri mesece in ne štiri do pet, kot je navedeno v začasni uredbi. Vendar je ta trditev povezana s pridelkom (ki se razlikuje glede na vrsto) in proizvedeno količino ter nikakor ne vpliva na dejavnike škode, ki so jih analizirale službe Komisije.

(30)

Ker ni bilo drugih utemeljenih informacij ali utemeljitev v zvezi s položajem industrije Skupnosti, se uvodne izjave 63 do 86 začasne uredbe potrdijo.

(31)

Po razkritju iz začasne uredbe so nekateri uvozniki in nekateri proizvajalci izvozniki s sklicevanjem na uvodne izjave 83 do 86 začasne uredbe navedli, da podatki, ki jih je Komisija uporabila za določitev stopnje škode, niso bili pravilni in objektivno ocenjeni. Trdili so, da skoraj vsi kazalci, povezani s škodo, kažejo pozitivno gibanje in zato škode ni mogoče dokazati.

(32)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba kljub manjšemu izboljšanju, ki ga kažejo nekateri kazalci, položaj industrije Skupnosti oceniti v celoti in ob upoštevanju dejstva, da so se zaščitni ukrepi uporabljali do konca obdobja preiskave. To vprašanje je bilo natančno proučeno v uvodnih izjavah 51 do 86 začasne uredbe. Zaradi temeljitega procesa prestrukturiranja, ki so ga omogočili ti ukrepi in zaradi katerega sta se bistveno zmanjšali proizvodnja in zmogljivost, bi se v običajnih okoliščinah znatno izboljšal splošni položaj proizvajalcev Skupnosti, vključno s proizvodnjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo in razliko med ceno in stroški. Vendar so kazalci v zvezi z obsegom ostali slabi, zaloge so se znatno povečale in finančni kazalci so bili še vedno negativni, pri čemer so se nekateri celo poslabšali.

(33)

Zato se sklepne ugotovitve glede znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in je navedena v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni bilo drugih utemeljenih informacij ali utemeljitev, se te ugotovitve dokončno potrdijo.

(34)

Nekatere stranke so trdile, da je obseg kitajskega uvoza od leta 1982 stabilen in zato ni mogel povzročiti škode, kot je pojasnjeno v začasni uredbi (glej uvodno izjavo 58). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, se je uvoz s Kitajske med proučenim obdobjem dejansko znatno povečal, kar je negativno vplivalo na tržni delež industrije EU. Poleg tega je utemeljitev povezana z gibanjem uvoza, ki bistveno presega zadevno obdobje, zato se ta utemeljitev zavrne.

(35)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28 zgoraj, se dokončno sklene, da so v OP uvozne cene vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižale povprečne cene industrije Skupnosti za 18,4 % do 35,2 %. Revizija stopnje nelojalno znižanih cen ne vpliva na sklepne ugotovitve glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 100 in 101 začasne uredbe.

(36)

Po uvedbi začasnih dajatev so nekateri uvozniki opozarjali na negativen vpliv menjalnega tečaja na raven cen. Trdili so, da je menjalni tečaj glavni dejavnik, ki povzroča škodo. Vendar ocena Komisije obravnava le razliko med ravnmi cen in ne vključuje zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen. Zato je ugotovljena jasna vzročna zveza med visoko stopnjo dampinga in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in zato se uvodna izjava 95 začasne uredbe lahko potrdi.

(37)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da škode ne povzroča dampinški uvoz, ampak nezadostna dobava svežega sadja, tj. surovine za mandarine v pločevinkah.

(38)

Vendar uradni podatki španskega ministrstva za kmetijstvo potrjujejo, da količina, ki je na voljo industriji konzerviranja v pločevinke, zadostuje za celotno proizvodno zmogljivost španskih proizvajalcev.

(39)

Proizvajalci delno tekmujejo za sveže sadje z neposrednim potrošniškim trgom za sveže proizvode. Vendar se zaradi te konkurence vzročna zveza ne prekine. Jasen in pomemben razlog za razmeroma majhno proizvodnjo, prodajo in tržni delež industrije Skupnosti je pritisk zelo velikega uvoza s Kitajske po zelo nizkih cenah. V takšnih okoliščinah in glede na to, da tržno ceno narekuje uvoz, ki zajema več kot 70 % trga in s katerim so povezani nelojalno nižanje cen, zajezitev in znižanje cen, bi bila večja proizvodnja brez utemeljenih pričakovanj glede prodaje proizvoda po cenah, ki bi omogočale normalni dobiček, negospodarna. Zato bi lahko španska industrija ustrezno zagotovila bistveno večje količine, če tržna cena ne bo negativno vplivala na njene gospodarske rezultate.

(40)

Drugo dejstvo, ki potrjuje to analizo, je stalnost znatne zaloge proizvajalcev Skupnosti, kar jasno kaže, da škoda, povzročena industriji Skupnosti, ni posledica nezadostne proizvodnje, ampak proizvodnje, ki je zaradi pritiska kitajskega uvoza ni mogoče prodati.

(41)

Ker gre za kmetijski proizvod, je cena surovine zaradi njene kmetijske narave odvisna od sezonskih nihanj. Vendar je v analiziranem petletnem obdobju, ki je vključevalo letine z višjimi in nižjimi cenami, Komisija ugotovila, da škoda (npr. v obliki finančne izgube) nastane ne glede na ta nihanja, zato gospodarski rezultati industrije Skupnosti niso neposredno povezani s takšnimi sezonskimi nihanji.

(42)

Nekatere stranke so navedle, da je kitajski proizvod bolj kakovosten od proizvodnje Skupnosti. Vendar kakršne koli razlike v ceni, ki iz tega izhajajo, niso bile dovolj utemeljene, poleg tega ni dokazov, da bi lahko bila domnevna potrošnikova prednostna izbira kitajskih proizvodov tako izrazita, da bi se zato poslabšal položaj industrije Skupnosti. V vsakem primeru bi bile takšne domnevne razlike v ceni ugodne za kitajski proizvod, pri čemer bi se stopnja nelojalnega nižanja cen/prodaje pod ceno povečala. Ker ni bilo dodatnih novih in utemeljenih informacij ali utemeljitev, se uvodna izjava 99 začasne uredbe potrdi.

(43)

Nekatere stranke so trdile, da je temeljni razlog za škodo izjemno povečanje stroškov nekaterih proizvajalcev. Te trditve niso bile ustrezno utemeljene. Pri analizi Komisije niso bili ugotovljeni takšni dogodki, ki bi lahko spremenili oceno vzročne zveze ali vplivali na izračun stopnje odprave škode.

(44)

Nekatere stranke so predložile pripombe o večjih proizvodnih stroških in nezmožnosti industrije Skupnosti, da jih zmanjša,. Nekatere stroškovne postavke (kot je energija) so se povečale, vendar njihov vpliv ni tako velik, da bi lahko prekinil vzročno zvezo v okoliščinah, v katerih zelo velika količina dampinškega kitajskega izvoza znižuje prodajo in proizvodnjo (in s tem povečuje stroške industrije Skupnosti na enoto) ter povzroča zajezitev in znižanje cen industrije Skupnosti.

(45)

Sheme pomoči ES naj bi domnevno povzročile umetno rast predelave v ES in potem spodbudile manjšo dobavo surovin za zadevni proizvod. Ta trditev je bila splošna in ni bila ustrezno utemeljena. V vsakem primeru so bile zadevne sheme leta 1996 spremenjene tako, da so lahko pomoč prejeli kmetje in ne predelovalci zadevnega proizvoda. Pri analizi Komisije niso bili ugotovljeni drugi učinki v obdobju preiskave, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo. V zvezi z dobavo se je treba sklicevati na uvodni izjavi 40 in 41.

(46)

Ker ni bilo dodatnih novih in utemeljenih informacij ali utemeljitev, se uvodne izjave 87 do 101 začasne uredbe potrdijo.

(47)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdi začasna ugotovitev o obstoju vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim kitajskim uvozom.

(48)

Uvoz iz LRK je bilo treba od 9. novembra 2007 registrirati v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1295/2007 z dne 5. novembra 2007 o registraciji uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („uredba o registraciji“) (7). Namen tega je bila retroaktivna uvedba protidampinških dajatev. Zato so bili izjemoma analizirani tudi dogodki po OP. Podatki Eurostata potrjujejo, da uvoz s Kitajske ostaja znaten, kar so potrdili tudi nekateri uvozniki. Obseg za zadnjih deset mesecev po OP je dosegel 74 000 ton po stabilnih nizkih cenah.

(49)

Več strank je predložilo pripombe o nizki stopnji španske proizvodnje, za katero so trdili, da ne more v celoti zadostiti povpraševanju na trgu Skupnosti. Čeprav je res, da zdaj industrija Skupnosti ne oskrbuje celotnega trga EU, je treba opozoriti, da je to povezano z učinkom škodljivega uvoza, kot je pojasnjeno zgoraj. V vsakem primeru načrtovan učinek ukrepov ni zaprtje trga Skupnosti za kitajski uvoz, ampak odprava učinkov škodljivega dampinga. Tudi glede na to, da obstajata le dva vira dobave teh proizvodov, se šteje, da bi bilo v primeru uvedbe dokončnih ukrepov povpraševanje po kitajskih proizvodih v Skupnosti še vedno veliko.

(50)

Eno združenje uvoznikov je trdilo, da kakršni koli protidampinški ukrepi brez omejitve količin ne bi prispevali k zaščiti španske industrije, ampak bi avtomatično povzročili nezakonito trgovanje. S to utemeljitvijo se opozarja, da morajo institucije zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja ukrepov, in se ne nasprotuje prednostim, ki bi jih lahko ukrepi imeli za proizvajalce Skupnosti.

(51)

Drug uvoznik je trdil, da se z uvedbo protidampinških ukrepov položaj španskih proizvajalcev ne bi izboljšal zaradi velikih zalog, ki so jih ustvarili uvozniki v EU in ki bi lahko zadostile prihodnjemu povpraševanju na trgu. Velikost zalog in pojav kopičenja zalog je potrdil še en uvoznik. Te pripombe potrjujejo analizo Komisije iz začasne uredbe in drugje v tej uredbi. Vendar je treba opozoriti, da naj bi ukrepi zmanjšali škodljiv damping v obdobju petih let in ne že v enem letu.

(52)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih novih in utemeljenih informacij ali utemeljitev, se sklep iz uvodnih izjav 103 do 106 in 115 začasne uredbe glede interesa industrije Skupnosti potrdi.

(53)

Sodelujoči uvozniki so izrazili splošen interes, da se ohranita dva vira dobave zadevnega proizvoda, in sicer Španija in Kitajska, da se ohrani varnost oskrbe po konkurenčnih cenah.

(54)

Vendar večina uvoznikov meni, da bi bil v primeru uvedbe dokončnih ukrepov boljši ukrep, ki vključuje tudi količinske elemente. To ni primerno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68.

(55)

Podatki vzorčenih sodelujočih uvoznikov so bili preverjeni in so potrdili, da sektor mandarin v pločevinkah predstavlja manj kot 6 % njihovega celotnega prihodka od prodaje in da je njihova povprečna stopnja dobičkonosnosti v obdobju preiskave in obdobju 2004–2008 presegala 10 %.

(56)

To kaže, da možen vpliv ukrepov na uvoznike/trgovce ne bi bil nesorazmeren z njihovimi pozitivnimi učinki.

(57)

En uporabnik, ki predstavlja manj kot 1 % potrošnje, je predložil splošne pripombe o manjši razpoložljivosti mandarin v EU in večji kakovosti kitajskega proizvoda. Pozvan je bil k nadaljnjemu sodelovanju in predložitvi posameznih podatkov, vendar je sodelovanje zavrnil in svojih trditev ni utemeljil. Drug trgovec na drobno, ki je član glavnega združenja uvoznikov, je na splošno nasprotoval povečanju cen. Druge pripombe o interesu uporabnikov/trgovcev na drobno med preiskavo niso bile predložene. V takšnih okoliščinah in ker v zvezi s tem ni bilo utemeljenih pripomb uporabnikov/trgovcev na drobno, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 109 do 112 začasne uredbe potrdijo.

(58)

V nasprotju z navedbami enega uvoznika je bil v predhodni fazi interes potrošnikov upoštevan. Ugotovitve Komisije so navedene v uvodnih izjavah 113 in 114 začasne uredbe. Druge stranke so menile, da bi bil vpliv na potrošnike znaten. Vendar informacije, zaradi katerih bi lahko bile ugotovitve iz zgoraj navedenih uvodnih izjav vprašljive, niso bile predložene. Tudi če bi se zaradi dajatev povečale maloprodajne cene, ni nobena od strank nasprotovala dejstvu, da ta proizvod predstavlja le zelo majhen del izdatkov gospodinjstev za hrano. Ker ni bilo pripomb potrošnikov in dodatnih novih in utemeljenih informacij, se te uvodne izjave potrdijo.

(59)

Dodatna analiza, predstavljena zgoraj, v zvezi z zadevnimi interesi ni spremenila začasnih sklepnih ugotovitev v zvezi s tem. Podatki vzorčenih sodelujočih uvoznikov so bili preverjeni in so potrdili, da sektor mandarin v pločevinkah predstavlja manj kot 6 % njihovega celotnega prihodka od prodaje in da so v obdobju preiskave in proučenem obdobju 2004–2008 povprečno dosegli zadovoljiv rezultat, tako da bo vpliv ukrepov na uvoznike minimalen. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi bile finančne posledice za končnega potrošnika zanemarljive, glede na to, da se v državah porabnicah kupujejo neznatne količine na prebivalca. Šteje se, da se sklepne ugotovitve glede interesa Skupnosti iz začasne uredbe niso spremenile. Ker ni bilo drugih pripomb, se te sklepne ugotovitve iz začasne uredbe dokončno potrdijo.

(60)

En uvoznik je navedel, da je 6,8-odstotna stopnja dobička, ki je bila v predhodni fazi uporabljena kot referenčna vrednost, precenjena. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila enaka stopnja uporabljena in sprejeta za zaščitne ukrepe kot dejanski dobiček industrije Skupnosti v obdobju 1998/99 do 2001/02. Povezana je z dobičkom proizvajalcev Skupnosti pri normalnem trgovanju pred povečanjem uvoza, zaradi katerega je industrija utrpela škodo. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(61)

Proizvajalci Skupnosti so navedli, da pri začasnih dajatvah niso bile upoštevane posebne okoliščine na trgu mandarin v pločevinkah, na katerem je proizvodnja zgoščena le v eni državi, velika večina prodaje in uvoza pa v drugi evropski državi. Zato so zahtevali, da se pri končnem izračunu upoštevajo stroški prevoza iz države proizvajalke v državo porabnico. Trditev je bila utemeljena in upravičena in izračuni so bili ustrezno prilagojeni, da se izrazi zgoščenost prodaje na ustreznih območjih v Skupnosti.

(62)

Ena stranka je predložila pripombe o izračunu nelojalnega nižanja cen in prodaje pod ceno. Prilagoditve so bile izvedene v zaključni fazi, če so bile utemeljene.

(63)

Stopnje škode, izražene kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF vsakega vzorčenega kitajskega izvoznika, so bile ob upoštevanju zahtev zainteresiranih strank, če so bile utemeljene, nižje od ugotovljenih stopenj dampinga, in sicer:

vse druge družbe 100,1 %.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je Komisija 9. novembra 2007 odredila registracijo uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz LRK na podlagi zahtevka industrije Skupnosti. Ta zahtevek je bil umaknjen, zato zadeva ni bila dodatno proučena.

(65)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji škode.

(66)

Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s popravkom, objavljenim v Uradnem listu L 258 (8), dokončna dajatev znaša:

vse druge družbe 531,2 EUR/tono.

(67)

Več strank je zahtevalo ukrepe, ki združujejo cenovne in kakovostne elemente, pri čemer se za začetni obseg uvoza ne bi plačala dajatev ali bi se plačala manjša dajatev. V nekaterih primerih je bilo to povezano s sistemom dovoljenj.

(68)

Ta možnost je bila proučena, vendar je bila zlasti zaradi naslednjih razlogov zavrnjena. Protidampinške dajatve se uvedejo, ker je izvozna cena nižja od normalne vrednosti. Količine, izvožene v Skupnost, so pomembne za analizo, ali dampinški uvoz povzroča škodo. Vendar te količine običajno niso pomembne za stopnjo dajatve, ki jo je treba uvesti. To pomeni, da če se ugotovi, da dampinški uvoz povzroča škodo, se lahko damping prepreči z dajatvijo, ki se uporablja od prve pošiljke, uvožene po začetku veljavnosti dajatve. Poleg tega člen 11(4) osnovne uredbe omogoča, da se v obsegu, v katerem bi lahko bil uvoz proizvodov brez uvedbe protidampinških dajatev v nekem obdobju v interesu Skupnosti, sprejme opustitev pod nekaterimi pogoji.

(69)

Nekatere stranke so menile, da bi kakršna koli oblika ukrepov brez količinske omejitve povzročila izogibanje dajatvam. Stranke so se ponovno sklicevale na kopičenje zalog po širitvi Evropske unije 1. maja 2004. Analiza služb Komisije je potrdila, da je bil to nedvomno poskus izogibanja dajatvam. Glede na te izjave in dejstva iz uvodnih izjav 123 in 125 v začasni uredbi, bo Komisija spremljala razvoj dogodkov, da bo lahko sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev primernega izvajanja ukrepov.

(70)

Druge stranke so trdile, da bi morale biti količine, za katere že veljajo sedanje prodajne pogodbe, izvzete iz ukrepov. To bi dejansko pomenilo oprostitev dajatev, zaradi katere bi bil ogrožen popravljalni učinek ukrepov, zato se predlog zavrne. Sklicevati se je treba tudi na uvodni izjavi 51 in 52.

(71)

Z začasno uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev v obliki posebne dajatve za vsako družbo na podlagi uporabe stopnje odprave škode pri izvoznih cenah, uporabljenih pri izračunu dampinga v OP. Ta metodologija je potrjena na ravni dokončnih ukrepov.

(72)

V zaključni stopnji preiskave so številni proizvajalci izvozniki iz LRK ponudili cenovne zaveze. Te niso bile ocenjene kot sprejemljive glede na znatno spremenljivost cen tega proizvoda, tveganje preprečevanja dajatev in izogibanja dajatvam za ta proizvod (glej uvodni izjavi 124 in 125 začasne uredbe) in dejstvo, da ponudbe kitajskih organov niso vključevale jamstev, ki bi omogočala ustrezno spremljanje v zvezi z družbami, ki jim tržnogospodarska obravnava ni bila odobrena.

(73)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih začasnih dajatev. Za proizvajalce izvoznike, za katere je dokončna dajatev nekoliko višja od začasne dajatve, je treba začasno zavarovane zneske pobrati v višini, določeni v začasni uredbi, v skladu s členom 10(3) osnovne uredbe –

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/46

(1)

Pravila izračunavanja taks in dajatev, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 593/2007 z dne 31. maja 2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu (2), je treba redno revidirati, da bi višina taks in dajatev, ki jih plača vlagatelj, ustrezala zahtevnosti postopka, ki ga izpelje agencija, in dejanskemu opravljenemu delu. Prihodnje spremembe navedene uredbe bodo, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki bodo na voljo Evropski agenciji za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) po začetku izvajanja sistema za načrtovanje sredstev podjetja, podrobneje določila navedena pravila.

(2)

Sporazumi iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 bi morali biti podlaga za oceno dejanskega opravljenega dela pri certifikaciji proizvodov iz tretjih držav. Postopek agencije za potrjevanje certifikatov, ki jih izdajo tretje države, s katerimi ima Skupnost sklenjen ustrezen sporazum, je načelno opisan v teh sporazumih, pri čemer bi se moralo vloženo delo razlikovati od tistega, ki je potrebno v postopku potrjevanja, ki ga opravi agencija.

(3)

Hkrati z ohranjanjem ravnotežja med celotnim stroškom, ki ga ima Agencija za vodenje postopka certifikacije, in skupno vsoto taks in dajatev, ki jih slednja obračuna, bi morala pravila izračunavanja taks in dajatev ostati učinkovita in pravična do vseh vlagateljev. To mora veljati tudi za izračun stroškov za potovanja na ozemlja zunaj držav članic. Sedanjo enačbo je treba prilagoditi, da se bo nanašala samo na neposredne stroške takšnih potovanj.

(4)

Glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe (ES) št. 593/2007, je treba opredeliti, ob kakšnih pogojih lahko agencija zaračuna takso, in določiti postopek izračunavanja višine povrnjenih sredstev v primerih, ko se postopek certifikacije prekine. Podobna pravila je treba določiti tudi za primere, ko se certifikat umakne ali začasno odvzame.

(5)

Zaradi tehničnih razlogov je treba uvesti spremembe v Prilogi k Uredbi (ES) št. 593/2007, da bi izboljšali nekatere opredelitve ali razvrstitve.

(6)

Uredbo (ES) št. 593/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

1.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Kadar se postopek certifikacije delno ali v celoti opravi zunaj ozemlja držav članic, so zadevni potni stroški zunaj teh ozemelj brez poseganja v člen 4 vključeni v takse, zaračunane vlagatelju, in določene s spodnjo enačbo:

d = f + v + h – e

pri čemer je:

2.

Člen 8 se spremeni:

3.

V členu 12 se črta peti odstavek.

4.

V členu 14 se črta odstavek 3.

5.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(a)

takse iz tabel 1 do 5 dela I Priloge se uporabljajo za vse zahteve za postopek certifikacije, prejete po 1. januarju 2009;

(b)

takse iz tabele 6 dela I Priloge se uporabljajo za vse letne takse, obračunane po 1. januarju 2009.

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/56

(1)

S Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (3) je bil uveden akcijski program na področju vseživljenjskega učenja za obdobje 2007–2013.

(2)

Člen 9(2) Sklepa št. 1720/2006/ES določa, da se vsi potrebni ukrepi za izvajanje programa, ki niso navedeni v odstavku 1, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(3) navedenega sklepa, torej s postopkom posvetovanja, ki ga določa Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(3)

Besedilo Sklepa št. 1720/2006/ES torej zlasti pomeni, da se odločitve o izbiri, ki niso navedene v členu 9(1), sprejemajo v skladu s svetovalnim postopkom, Evropski parlament pa ima pravico do njihovega pregleda.

(4)

Te postopkovne zahteve dodatno podaljšujejo roke v postopku dodeljevanja subvencij kandidatom za dva ali tri mesece. Povzročajo številne zamude v škodo upravičencev do subvencij, nesorazmerno večajo breme uprave programa in ob upoštevanju narave dodeljenih subvencij ne ustvarjajo dodane vrednosti.

(5)

Da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje odločitev o izbiri, je treba svetovalni postopek nadomestiti z obveznostjo Komisije, da nemudoma obvesti Evropski parlament in države članice o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje Sklepa št. 1720/2006/ES brez sodelovanja odbora –

1.

V členu 9 se odstavek (2) nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija obvesti odbor iz člena 10 in Evropski parlament o vseh drugih odločitvah o izbiri v zvezi z izvajanjem tega sklepa, ki jih sprejme v dveh delovnih dneh po sprejetju teh odločitev. Te informacije vsebujejo opise in analizo prejetih prijav, pa tudi opis postopka ocenjevanja in izbora ter sezname predlaganih projektov za financiranje in tistih, za katere je bilo financiranje zavrnjeno.“

2.

V členu 10 se odstavek (3) črta.

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/58

(1)

S Sklepom št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (2) je bil uveden program „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013.

(2)

Člen 8(3) Sklepa št. 1904/2006/ES določa, da se vsi potrebni ukrepi za izvajanje programa, ki niso navedeni v odstavku 2, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3) navedenega sklepa, torej s postopkom posvetovanja, ki ga določa Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(3)

Besedilo Sklepa št. 1904/2006/ES torej zlasti pomeni, da se odločitve o izbiri, ki niso navedene v členu 8(2) navedenega sklepa, sprejemajo v skladu s svetovalnim postopkom, Evropski parlament pa ima pravico do njihovega pregleda.

(4)

Te odločitve o izbiri se nanašajo zlasti na subvencije, ki predstavljajo le majhne zneske in niso povezane s politično občutljivimi odločitvami.

(5)

Te postopkovne zahteve dodatno podaljšujejo roke v postopku dodeljevanja subvencij kandidatom za dva ali tri mesece. Povzročajo številne zamude v škodo upravičencev do subvencij, nesorazmerno večajo breme uprave programa in ob upoštevanju narave dodeljenih subvencij ne ustvarjajo dodane vrednosti.

(6)

Da bi se omogočilo hitrejše in učinkovitejše sprejemanje odločitev o izbiri, je treba svetovalni postopek nadomestiti z obveznostjo Komisije, da nemudoma obvesti Evropski parlament in države članice o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje Sklepa št. 1904/2006/ES brez sodelovanja odbora –

1.

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija obvesti odbor iz člena 9 in Evropski parlament o vseh drugih odločitvah o izbiri v zvezi z izvajanjem tega sklepa, ki jih sprejme v dveh delovnih dneh po sprejetju teh odločitev. Te informacije vsebujejo opise in analizo prejetih prijav, opis postopka ocenjevanja in izbora ter sezname predlaganih projektov za financiranje, pa tudi tistih, za katere je bilo financiranje zavrnjeno.“;

2.

v členu 9 se črta odstavek 3.

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/60

(1)

Evropska unija si je zastavila cilj vzdrževati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, v katerem bo zagotovljena visoka stopnja varnosti s skupnimi ukrepi držav članic na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(2)

Skupni ukrepi na področju policijskega sodelovanja v skladu s členom 30(1)(b) Pogodbe o Evropski uniji ter skupni ukrep na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v skladu s členom 31(1)(a) Pogodbe o Evropski uniji zahtevajo obdelavo ustreznih informacij, ki bi morala biti urejena z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov.

(3)

Zakonodaja s področja naslova VI Pogodbe o Evropski uniji bi morala pripomoči k učinkovitosti policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pa tudi k njegovi legitimnosti in skladnosti s temeljnimi pravicami, zlasti s pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov. K doseganju obeh ciljev lahko prispevajo skupni standardi glede obdelave in varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo za preprečevanje kriminala in boj proti njemu.

(4)

V Haaškem programu za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je Evropski svet sprejel 4. novembra 2004, je poudarjena potreba po inovativnem pristopu k čezmejni izmenjavi informacij o kazenskem pregonu ob strogem upoštevanju ključnih pogojev na področju varstva podatkov, Komisija pa je pozvana, naj najkasneje do konca leta 2005 odda ustrezne predloge. Odraz tega je bil Akcijski načrt Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (2).

(5)

Izmenjava osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, predvsem v skladu z načelom dostopnosti informacij, zapisanim v Haaškem programu, bi morala biti oprta na jasna pravila, ki bi krepila medsebojno zaupanje med pristojnimi organi ter zagotavljala varstvo zadevnih informacij, na način, da je izključena vsakršna diskriminacija glede takšnega sodelovanja med državami članicami, hkrati pa bi bile v celoti spoštovane temeljne pravice posameznikov. Veljavni instrumenti, sprejeti na evropski ravni, ne zadostujejo. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov (3) se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov v sklopu dejavnosti izven področja uporabe zakonodaje Skupnosti, na primer tiste, ki jih predvideva naslov VI Pogodbe o Evropski uniji, in v nobenem primeru ne za obdelavo, povezano z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo ali dejavnostmi države na področjih kazenskega prava.

(6)

Ta okvirni sklep se uporablja le za podatke, ki jih pristojni organi zbirajo ali obdelujejo za namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazni. Ta okvirni sklep bi moral prepustiti državam članicam, da na nacionalni ravni natančneje določijo, kateri drugi nameni naj bi veljali za nezdružljive z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani. Nadaljnja obdelava v zgodovinske, statistične ali znanstvene namene na splošno ne bi smela veljati za nezdružljivo s prvotnim namenom obdelave.

(7)

Področje uporabe tega okvirnega sklepa je omejeno na obdelavo osebnih podatkov, ki se posredujejo ali se do njih omogoči dostop med državami članicami. Na podlagi te omejitve ne bi smelo biti mogoče povzemati nobenih sklepov o pristojnosti Unije za sprejemanje aktov, ki se nanašajo na zbiranje in obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni, ali o možnosti, da bo Unija v prihodnosti imela tako pristojnost.

(8)

Da se omogoči lažjo izmenjavo podatkov v Uniji, nameravajo države članice zagotoviti skladnost nacionalnega standarda varstva podatkov pri njihovi obdelavi s standardom, ki ga določa ta okvirni sklep. Kar zadeva obdelavo nacionalnih podatkov ta okvirni sklep državam članicam ne preprečuje sprejetja višjih zaščitnih ukrepov za varstvo osebnih podatkov od teh, ki jih uvaja ta okvirni sklep.

(9)

Ta okvirni sklep se ne bi smel uporabljati za osebne podatke, ki jih je država članica pridobila v okviru področja uporabe tega okvirnega sklepa in ki izvirajo iz te države članice.

(10)

Približevanje zakonodaj držav članic nikakor ne bi smelo znižati ravni varstva podatkov, ki jo te zagotavljajo; nasprotno, z njim bi si morali prizadevati za zagotavljanje visoke ravni varstva znotraj Unije.

(11)

Opredeliti je treba cilje varstva podatkov v okviru policijskih in pravosodnih delovanj ter določiti pravila glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov in s tem zagotoviti, da bodo vse informacije, ki bi utegnile biti izmenjane, obdelane zakonito in skladno s temeljnimi načeli, ki se nanašajo na kakovost podatkov. Hkrati pa nikakor ne bi smele biti ogrožene legitimno delovanje policije, carine, pravosodnih in drugih pristojnih organov.

(12)

Načelo točnosti podatkov se uporablja ob upoštevanju narave in namena zadevne obdelave. Na primer, zlasti v sodnih postopkih podatki pogosto temeljijo na subjektivnem dojemanju posameznikov in so v nekaterih primerih popolnoma nepreverljivi. Zato se zahteva po točnosti ne more nanašati na točnost izjave, ampak samo na dejstvo, da je bila podana določena izjava.

(13)

Arhiviranje v posebnih nizih podatkov bi moralo biti dovoljeno le, če se podatki več ne potrebujejo in uporabljajo za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazni. Arhiviranje v posebnih nizih podatkov bi moralo biti dovoljeno tudi, če so arhivirani podatki, skupaj z drugimi podatki, shranjeni v zbirki podatkov na takšen način, da se jih ne da več uporabiti za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazni. Čas arhiviranja bi moral biti odvisen od namenov arhiviranja in zakonitih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V primeru arhiviranja za zgodovinske namene je lahko predvideno tudi zelo dolgo obdobje.

(14)

Podatki se lahko izbrišejo tudi tako, da se uniči podatkovni medij.