Uradni list L 338/2008

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS 23

MRS 23 Stroški izposojanja (revidiran leta 2007)

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS www.iasb.org

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 23

Stroški izposojanja

TEMELJNO NAČELO

1	Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodek.

PODROČJE

2	Podjetje uporablja ta standard pri obračunavanju stroškov izposojanja.

3	Standard ne obravnava dejanskih ali pripisanih stroškov kapitala, tudi ne prednostnega kapitala, ki ni razvrščen med dolgove.

Podjetje ni dolžno uporabljati tega standarda za stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji:

(a)	sredstva v pripravi, merjenega po pošteni vrednosti, na primer biološkega sredstva; ali

(b)	zalog, ki se izdelujejo ali kako drugače proizvajajo v velikih količinah s ponavljanjem.

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, ki imajo točno določen pomen:

Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški podjetja, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.

Sredstvo v pripravi je sredstvo, pri katerem je potrebno precej časa, da se usposobi za nameravano uporabo ali prodajo.

Stroški izposojanja lahko vključujejo:

(a)	obresti od prekoračitev na bančnih računih ter kratkoročno in dolgoročno dobljena posojila;

(b)	časovno razporejene popuste ali premije, ki se nanašajo na izposojanje;

(c)	časovno razporejene postranske stroške, ki nastajajo v zvezi s posojilnimi pogodbami;

(d)	finančne stroške v zvezi s finančnimi najemi, pripoznanimi v skladu z MRS 17 Najemi;

(e)	tečajne razlike, ki nastajajo iz dobljenih posojil v tujih valutah, kolikor se obravnavajo kot preračun stroškov obresti.

Sredstvo v pripravi je glede na okoliščine lahko karkoli od naslednjega:

(a)

zaloge,

(b)	proizvajalni obrati,

(c)	energetske centrale,

(d)	neopredmetena sredstva,

(e)	naložbene nepremičnine.

Finančna sredstva in zaloge, ki se izdelujejo ali kako drugače proizvajajo skozi krajše obdobje, niso sredstva v pripravi. Sredstva, ki so ob nakupu že usposobljena za nameravano uporabo ali prodajo, niso sredstva v pripravi.

PRIPOZNAVANJE

8	Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, podjetje usredstvi kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Druge stroške izposojanja podjetje pripozna kot odhodek v obdobju, ko nastanejo.

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so vključeni v nabavno vrednost takega sredstva. Taki stroški izposojanja se usredstvijo kot del nabavne vrednosti sredstva, če je verjetno, da bodo podjetju prinesli prihodnje gospodarske koristi, in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Kadar podjetje uporablja standard MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih, pripozna del stroškov izposojanja, s katerim v istem obdobju izravnava inflacijo, kot odhodek v skladu s členom 21 tega standarda.

Za usredstvenje primerni stroški izposojanja

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so tisti stroški izposojanja, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če se ne bi pojavili izdatki za sredstvo v pripravi. Če si podjetje izposodi finančna sredstva zgolj za pridobitev nekega sredstva v pripravi, je mogoče stroške izposojanja, ki se nanašajo neposredno na tisto sredstvo, brez težav razpoznati.

Težava se lahko pojavi pri ugotavljanju neposredne povezave med posamezno izposojo in sredstvom v pripravi ter določanju izposojenega zneska, ki bi se mu bilo sicer mogoče izogniti. Takšna težava se pojavi, če se na primer financiranje v podjetju usklajuje z enega mesta. Težave tudi nastanejo, če skupina za izposojanje finančnih sredstev uporablja več dolžniških instrumentov z različnimi obrestnimi merami, ta finančna sredstva pa na različne načine posoja drugim podjetjem v skupini. Drugi zapleti se pojavijo zaradi uporabe posojil, ki so izražena v tujih valutah ali vezana nanje, če skupina deluje v gospodarstvu z visoko inflacijo, ter zaradi nihanj obrestnih mer. Posledica je, da je znesek stroškov izposojanja, ki ga je mogoče neposredno pripisati nakupu sredstva v pripravi, težko določiti in je potrebna presoja.

Če si podjetje izposodi finančna sredstva namenoma za pridobitev sredstva v pripravi, določi znesek stroškov izposojanja, primernih za usredstvenje, kot dejanske stroške izposojanja, nastale v obdobju v zvezi s to izposojo, zmanjšane za vse prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev.

Možna posledica finančnih dogovorov za sredstva v pripravi je, da podjetje dobi izposojena finančna sredstva in povzroči s tem povezane stroške izposojanja, preden je del ali celoto takšnih finančnih sredstev mogoče porabiti za sredstvo v pripravi. V takih okoliščinah se finančna sredstva pogosto začasno naložijo, dokler se ne porabijo za sredstvo v pripravi. Pri ugotavljanju zneska stroškov izposojanja, ki so primerni za usredstvenje v obdobju, je treba vsak prihodek od financiranja, zaslužen s takšnimi finančnimi sredstvi, odšteti od nastalih stroškov izposojanja.

Če si podjetje finančna sredstva izposodi nenamensko in jih uporabi za pridobitev sredstva v pripravi, podjetje znesek stroškov izposoje, primernih za usredstvenje, določi z uporabo usredstvovalne mere (mere kapitalizacije) izdatkov za tako sredstvo. Usredstvovalna mera (mera kapitalizacije) je tehtano povprečje stroškov izposojanja, ki se nanašajo na tiste izposoje podjetja, ki v obdobju še niso poravnane, razen na izposoje, ki so bile namenjene izključno za pridobitev sredstva v pripravi. Znesek stroškov izposojanja, ki ga podjetje usredstvi v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v tistem obdobju.

V nekaterih okoliščinah je ustrezno v izračunavanje tehtanega povprečja stroškov izposojanja vključiti vsa dobljena posojila v obvladujočem podjetju in njegovih odvisnih podjetjih; v drugih okoliščinah je ustrezno v vsakem odvisnem podjetju uporabiti tehtano povprečje stroškov izposojanja, ki se nanašajo na njegove lastne izposoje.

Presežek knjigovodske vrednosti sredstva v pripravi nad nadomestljivo vrednostjo

Če knjigovodska vrednost ali pričakovana končna nabavna vrednost sredstva v pripravi presega njegovo nadomestljivo vrednost ali čisto iztržljivo vrednost, je treba knjigovodsko vrednost delno ali v celoti odpisati v skladu z zahtevami drugih standardov. V nekaterih okoliščinah je treba znesek delnega ali popolnega odpisa ponovno vknjižiti v skladu z omenjenimi drugimi standardi.

Začetek usredstvovanja

Podjetje začne usredstvovati stroške izposojanja, ki so del nabavne vrednosti sredstva v pripravi, na začetni datum. Začetni datum usredstvovanja je datum, ko podjetje prvič izpolni vse od naslednjih pogojev:

(a)	v podjetju nastanejo izdatki za sredstvo;

(b)	v podjetju nastanejo stroški izposojanja;

(c)	podjetje začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo.

Izdatki za sredstvo v pripravi so samo tisti, katerih posledice so plačila v denarju, prenosi drugih sredstev ali prevzem obrestovanih obveznosti. Izdatki se zmanjšajo za vsako prejeto vnaprejšnje plačilo in prejete podpore v zvezi s sredstvom (glej MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči). Povprečna knjigovodska vrednost sredstva v obdobju, vključno s predhodno usredstvenimi stroški izposojanja, je navadno smiselni približek izdatkom, za katere se v tistem obdobju uporabi usredstvovalna mera (mera kapitalizacije).

Dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo, obsegajo več kot le fizično gradnjo sredstva. Vključujejo tehnično in administrativno delo pred začetkom fizične gradnje, kot so dejavnosti, povezane s pridobivanjem dovoljenj pred začetkom fizične gradnje. Toda takšne dejavnosti ne vključujejo posedovanja sredstva, če ni nobenega proizvajanja ali razvijanja, ki bi spreminjalo stanje sredstva. Stroški izposojanja, ki na primer nastanejo, ko se zemljišče šele razvija, se usredstvijo v obdobju, v katerem potekajo dejavnosti, povezane z razvijanjem. Vendar stroški izposojanja, ki nastanejo, ko je zemljišče, pridobljeno za gradbene namene, še brez kakršnekoli povezave z razvojnim delovanjem, še ne izpolnjujejo pogojev za usredstvenje.

Začasna ustavitev usredstvovanja

20	Podjetje začasno ustavi usredstvovanje stroškov izposojanja, kadar za dalj časa začasno prekine dejaven razvoj sredstva v pripravi.

V podjetju lahko stroški izposojanja nastanejo v daljšem obdobju, v katerem podjetje začasno prekine dejavnosti, potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo ali prodajo. Takšni so stroški imetja delno dokončanih sredstev in ne izpolnjujejo pogojev za usredstvovanje. Vendar podjetje v obdobju, ko izvaja obsežnejša tehnična ali administrativna dela, navadno začasno ne prekine usredstvovanja stroškov izposojanja. Podjetje tudi ne ustavi usredstvovanja stroškov izposojanja, če je začasen odlog neizogiben del procesa, s katerim se sredstvo pripravi za nameravano uporabo ali prodajo. Usredstvovanje se na primer nadaljuje skozi daljše obdobje, ko visok vodostaj onemogoča gradnjo mostu, če je v obdobju gradnje visok vodostaj običajen za to zemljepisno območje.

Prenehanje usredstvovanja

22	Podjetje preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so v glavnem končane vse dejavnosti, potrebne za pripravo sredstva v pripravi za nameravano uporabo ali prodajo.

Sredstvo je navadno pripravljeno za nameravano uporabo ali prodajo, če je njegova fizična gradnja končana, tudi če se še nadaljujejo rutinska administrativna opravila. Če manjkajo samo še manjše dopolnitve, kot je dekoracija nepremičnin po navodilih kupca ali uporabnika, to kaže, da so v glavnem končane že vse dejavnosti.

Če podjetje dokonča gradnjo sredstva v pripravi po delih in je vsak del primeren za uporabo, medtem ko se gradnja drugih delov še nadaljuje, podjetje preneha usredstvovati stroške izposojanja, če je v glavnem zaključilo vse dejavnosti, potrebne za pripravo takega dela za nameravano uporabo ali prodajo.

Sredstvo v pripravi, pri katerem je vsak posamezen del primeren za uporabo, medtem ko se gradnja drugih delov še nadaljuje, je na primer poslovni kompleks, ki obsega več zgradb, od katerih je mogoče vsako uporabljati posebej. Sredstvo v pripravi, ki mora biti dokončano, preden je katerikoli del mogoče uporabljati, je na primer industrijski obrat, ki vključuje več procesov, ki potekajo zaporedoma v različnih delih obrata v okviru iste razmestitve, kot je na primer jeklarna.

RAZKRIVANJE

Podjetje mora razkriti:

(a)	znesek stroškov izposojanja, usredstvenih v obdobju;

(b)	usredstvovalno mero (mero kapitalizacije), uporabljeno pri določanju zneska stroškov izposojanja, ki so primerni za usredstvovanje.

PREHODNE DOLOČBE

27	Kadar se zaradi uporabe tega standarda spremeni računovodska usmeritev, podjetje ta standard uporabi za stroške izposojanja, povezane s sredstvi v pripravi, za katera je začetni datum usredstvovanja enak datumu uveljavitve ali kasnejši.

28	Vendar lahko podjetje določi katerikoli drug datum pred datumom uveljavitve in standard uporabi za stroške izposojanja, povezane z vsemi sredstvi v pripravi, katerih začetni datum usredstvovanja je enak omenjenemu ali kasnejši.

DATUM UVELJAVITVE

29	Podjetje uporablja ta standard za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja standard pred 1. januarjem 2009, mora to razkriti.

RAZVELJAVITEV MRS 23 (SPREMENJEN LETA 1993)

30	Ta standard nadomesti MRS 23 Stroški izposojanja, ki je bil spremenjen leta 1993.

Priloga

Spremembe drugih določil

Spremembe v tej prilogi veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi ta standard pred tem datumom, veljajo spremembe v tej prilogi tudi za takšno zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, medtem ko je izbrisano besedilo prečrtano.

A1 MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je opisano spodaj.

Členi 9, 12 in 13, se spremenijo, po členu 25H se vstavita naslov in člen 25I ter doda člen 47G na naslednji način:

„9	Prehodne določbe v drugih MSRP se uporabljajo za spremembe računovodskih usmeritev podjetja, ki že uporablja MSRP; prehodne določbe se ne uporabljajo, če podjetje prvič uporabi MSRP, razen če je v členih 25D, 25H, 25I, 34A in 34B določeno drugače.

Ta MSRP vzpostavlja dve skupini izjem od načela, da mora biti otvoritvena bilanca stanja podjetja, pripravljena po MSRP, usklajena z vsemi MSRP:

(a)	členi 13–25I in 36A–36C omogočajo izvzetje iz nekaterih zahtev drugih MSRP.

(b)	členi 26–34B prepovedujejo uporabo določenih vidikov drugih MSRP za nazaj.

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

…

(l)	merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju (člen 25G);

(m)	finančno sredstvo ali neopredmeteno sredstvo, obračunano v skladu z OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (člen 25H);

(n)	stroški izposojanja (člen 25I).

Podjetje ne sme uporabljati teh izjem po analogiji za druge postavke.

Stroški izposojanja

25I	Podjetje, ki prvič uporablja MSRP, lahko uporablja prehodne določbe iz členov 27 in 28 MRS 23 Stroški izposojanja, kot je bil spremenjen leta 2007. Sklicevanje na datum uveljavitve v omenjenih členih pomeni 1. januar 2009 ali datum prehoda na MSRP, kar je pozneje.

47G	Podjetje uporablja spremembe v členih 13(n) in 25I za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 23 pred tem datumom, se te spremembe uporabljajo tudi za to zgodnejše obdobje.“

A2 V MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se črta zadnji stavek člena 110.

A3 V MRS 7 Izkazi denarnih tokov se člen 32 spremeni takole:

„32	Celotni znesek v obdobju danih obresti je treba v izkazu denarnega toka razkriti ne glede na to, ali je bil znesek v izkazu poslovnega izida pripoznan kot odhodek ali usredstven v skladu z MRS 23 Stroški izposojanja.“

A4 V MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih se zadnji stavek člena 18 spremeni takole:

„18	Stroški, ki jih je mogoče pripisati dejavnosti, povezani s sklepanjem pogodbe na splošno, in jih razporediti na posamezne pogodbe, vključujejo tudi stroške izposojanja.“

A5 V MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) se člen 23 spremeni takole:

„23

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je ustreznik cene v denarju na dan pripoznanja. Če se plačilo odloži na daljši čas, kot je običajni rok kreditiranja, se razlika med ustreznikom cene v denarju in celotnim plačilom pripozna kot obresti v obdobju kreditiranja, razen če se take obresti usredstvijo v skladu z MRS 23.“

A6 V MRS 38 Neopredmetena sredstva se člen 32 spremeni takole:

„32

Če se plačilo za neopredmeteno sredstvo odloži za daljši čas, kot je običajni rok kreditiranja, je njegova nabavna vrednost enaka ustrezniku cene v denarju. Razlika med tem zneskom in celotnimi plačili se pripozna kot odhodek za obresti v obdobju kreditiranja, razen če se usredstvi v skladu z MRS 23 Stroški izposojanja.“

A7 V pojasnilu OPMSRP 1 Spremembe v obstoječih obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti se člen 8 spremeni takole:

„8	Obdobno razreševanje diskonta se v poslovnem izidu pripozna kot strošek financiranja v trenutku nastanka. Usredstvenje po MRS 23 ni dovoljeno.“

17.12.2008

Uradni list Evropske unije

L 338/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1261/2008

z dne 16. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 2

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni računovodski standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 17. januarja 2008 izdala Spremembe k Mednarodnemu standardu računovodskega poročanja (MSRP) 2 Plačilo na podlagi delnic, v nadaljevanju: „sprememba MSRP 2“. Sprememba MSRP 2 pojasnjuje, kaj so odmerni pogoji, kako obračunati pogoje, ki niso odmerni, ter kako obračunati preklice plačil na podlagi delnic s strani podjetja ali nasprotne stranke.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da sprememba MSRP 2 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. V skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), je Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih proučila mnenje EFRAG-a glede potrditve in Evropsko komisijo obvestila, da je uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 2 Plačilo na podlagi delnic spremeni v skladu s Spremembami k Mednarodnemu standardu računovodskega poročanja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, v nadaljevanju „sprememba MSRP 2“, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezne družbe začnejo spremembo MSRP 2 uporabljati, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 2

„Spremembe MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic“

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Nadaljnje informacije je mogoče dobiti pri IASB na spletni strani www.iasb.org

SPREMEMBA MSRP 2

Plačilo z delnicami

Ta dokument določa spremembe MSRP 2 Plačilo z delnicami. Spremembe pomenijo dokončno obliko predlogov iz osnutka za javno obravnavo predlaganih sprememb standarda MSRP 2 – Odmerni pogoji in preklici, objavljenega februarja 2006.

Podjetja morajo uporabljati te spremembe za vsa plačila z delnicami, ki sodijo v okvir MSRP 2, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

POGOJI, RAZLIČNI OD ODMERNIH POGOJEV

V standardu se za 21. členom dodata naslednji naslov in 21.A člen.

Obravnava pogojev, različnih od odmernih pogojev

21A

Podjetje mora podobno upoštevati vse pogoje, različne od odmernih pogojev, ko ocenjuje pošteno vrednost danih kapitalskih instrumentov. Zato mora podjetje pri podeljenih kapitalskih instrumentih, na katere se nanašajo pogoji, različni od odmernih pogojev, pripoznati blago ali storitve, prejete od nasprotne stranke, ki zadostijo vsem odmernim pogojem, ki niso tržni pogoji (npr. storitve, prejete od zaposlenca, ki ostane v službi za določeno obdobje), ne glede na to, ali so taki pogoji, različni od odmernih pogojev, izpolnjeni ali ne.

PREKLICI

V standardu se 28. člen spremeni, kot sledi.

„28	Če je podeljeni kapitalski instrument med odmerno dobo preklican ali poravnan (kar ne velja za preklic zaradi odvzema na osnovi neizpolnitve odmernih pogojev) …“

V standardu se 28.(b) člen spremeni, kot sledi.

„28

(b)

… Vsako tako preseganje vrednosti se mora pripoznati kot strošek. Vendar če dogovor za plačilo z delnicami vključuje sestavino obveznosti, mora podjetje vnovič izmeriti pošteno vrednost obveznosti na datum preklica ali poravnave. Vsakršno plačilo, namenjeno poravnavi sestavine obveznosti, se mora obračunati kot prenehanje obveznosti.“

V standardu se za 28. členom doda naslednji člen 28A.

„28A	Če imata podjetje ali nasprotna stranka možnost izbrati, ali bosta izpolnila pogoj, različen od odmernega pogoja, mora podjetje obravnavati njuno neizpolnitev takega pogoja, različnega od odmernega pogoja, v odmerni dobi kot preklic.“

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

V standardu se doda 62. člen, kot sledi.

„62

Podjetje mora uporabljati naslednje spremembe za nazaj v letnih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje:

(a)	zahteve v 21.A členu v zvezi z obravnavo pogojev, različnih od odmernih pogojev;

(b)	dopolnjeni opredelitvi izrazov „podeliti“ in „odmerni pogoji“ v Prilogi A;

(c)	spremembe v 28. in 28.A členu z zvezi s preklici.

Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za obdobja, ki se začnejo pred 1 januarjem 2009, mora to razkriti.“

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitvi izrazov „podeliti“ in „odmerni pogoji“ v Prilogi A se spremenita, kot sledi.

„podeliti

Pridobiti pravico. V skladu z dogovorom za plačilo z delnicami gre za pravico nasprotne stranke, da prejme denar, druga sredstva ali kapitalske instrumente podjetja, ki ni več odvisna od izpolnitve odmernih pogojev.

odmerni pogoji

Pogoji, ki določajo, ali podjetje prejme storitve, ki v skladu z dogovorom za plačilo z delnicami nasprotni stranki dajejo pravico, da prejme denar, druga sredstva ali kapitalske instrumente podjetja. Odmerni pogoji so bodisi pogoji glede službovanja bodisi pogoji glede uspešnosti. Pogoji glede službovanja zahtevajo od nasprotne stranke, da zaključi določeno obdobje službovanja. Pogoji glede uspešnosti zahtevajo od nasprotne stranke, da zaključi določeno obdobje službovanja in doseže določene cilje glede uspešnosti (npr. določeno povečanje dobička podjetja v določenem obdobju). Pogoj glede uspešnosti lahko vključuje tržno okoliščino.“.

17.12.2008

Uradni list Evropske unije

L 338/21

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1262/2008

z dne 16. decembra 2008

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni računovodski standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) je 5. julija 2007 objavil Pojasnilo 13 – Programi nagrajevanja zvestobe strank, v nadaljevanju „OPMSRP 13“. OPMSRP 13 odpravlja sedanje neskladnosti pri obračunavanju brezplačnega ali diskontiranega blaga ali storitev, ki se ponujajo v okviru programov nagrajevanja zvestobe strank, s katerimi družbe ob prodaji blaga ali storitve nagradijo svoje stranke v obliki točk, preletenih milj ali drugih ugodnosti.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da OPMSRP 13 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. V skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), je Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih proučila mnenje EFRAG-a glede potrditve in Evropsko komisijo obvestila, da je uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se vstavi Pojasnilo 13 – Programi nagrajevanja zvestobe strank Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezne družbe začnejo spremembo OPMSRP 13 uporabljati, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

PRILOGA

MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

OPMSRP 13

„Pojasnilo OPMSRP 13 – Programi nagrajevanja zvestobe strank“

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Nadaljnje informacije je mogoče dobiti pri IASB na spletni strani http://www.iasb.org

POJASNILO 13 OPMSRP

Programi zvestobe kupcev

SKLICEVANJE

—	MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

—	MRS 18 Prihodki

—	MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

OZADJE

Podjetja uporabljajo programe zvestobe kupcev za spodbujanje kupcev k nakupu svojega blaga ali storitev. Če kupec nabavi blago ali storitve, prejme od podjetja nagradne dobropise (pogosto imenovane „točke“). Kupec lahko nagradne dobropise unovči za nagrade v obliki brezplačnega blaga ali storitev ali blaga ali storitev po znižani ceni.

Programi delujejo na različne načine. Od kupcev se lahko zahteva, da pred unovčitvijo nagradnih dobropisov zberejo določeno minimalno število ali vrednost le-teh. Nagradni dobropisi so lahko vezani na posamezne nakupe ali skupine nakupov, ali na redno nakupovanje v določenem obdobju. Podjetje lahko programe zvestobe kupcev izvaja samo ali sodeluje v programu, ki ga izvaja tretja stranka. Ponujene nagrade so lahko v obliki blaga ali storitev podjetja samega in/ali pravic do blaga ali storitev tretje stranke.

PODROČJE

To pojasnilo se nanaša na nagradne dobropise za zvestobo kupcev, ki

(a)	jih podjetje da svojim kupcem v sklopu prodajnega posla, tj. prodaje blaga, opravljanja storitev ali možnosti, da kupec uporablja sredstva podjetja; in

(b)	jih lahko kupci v prihodnosti unovčijo bodisi za brezplačno blago ali storitve bodisi za blago ali storitve po znižani ceni, če izpolnjujejo morebitne dodatne pogoje.

Pojasnilo obravnava način obračunavanja v podjetju, ki svojim kupcem daje nagradne dobropise.

VPRAŠANJA

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

(a)

ali naj podjetje svojo obvezo, da v prihodnosti zagotovi brezplačno blago ali storitve ali blago ali storitve po znižani ceni („nagrade“), pripozna in meri tako, da:

(i)	del prejemka ali terjatve iz prodajnega posla pripiše nagradnim dobropisom in odloži pripoznavanje prihodka (kot določa 13. člen MRS 18); ali

(ii)	oceni prihodnje stroške zagotovitve nagrad (kot določa 19. člen MRS 18); in

(b)

če se prejemek pripiše nagradnim dobropisom:

(i)	koliko jim ga je treba pripisati;

(ii)	kdaj je treba pripoznati prihodek; in

(iii)

kako je treba meriti prihodek, če nagrade zagotovi tretja stranka.

MNENJE

Podjetje uporabi 13. člen MRS 18 in nagradne dobropise obračuna kot ločeno ugotovljive sestavine prodajnega posla, v sklopu katerega se taki dobropisi dajejo („začetna prodaja“). Poštena vrednost prejemka ali terjatve iz začetne prodaje se razporedi med nagradne dobropise in druge sestavine prodaje.

6	Prejemek, pripisan nagradnim dobropisom, se meri na podlagi njihove poštene vrednosti, tj. zneska, po katerem bi se nagradni dobropisi prodajali ločeno.

Če podjetje sámo zagotovi nagrade, pripozna prejemek, pripisan nagradnim dobropisom, kot prihodek, ko se unovčijo nagradni dobropisi in ko podjetje izpolni svoje obveze glede zagotovitve nagrad. Višina pripoznanega prihodka temelji na temu, kolikšno je število nagradnih dobropisov, ki so bili unovčeni in zamenjani za nagrade, glede na skupno število nagradnih dobropisov, za katere se pričakuje, da bodo unovčeni.

Če nagrade zagotovi tretja stranka, podjetje oceni, ali prejemke, pripisane nagradnim dobropisom, zbira za svoj račun (tj. kot naročnik posla) ali v imenu tretje stranke (tj. kot posrednik za tretjo stranko).

(a)

Če podjetje zbira prejemke v imenu tretje stranke:

(i)	meri svoj prihodek v višini čistega zneska, ki ga zadrži za svoj račun, tj. razlike med prejemkom, pripisanim nagradnim dobropisom, in plačilom tretji stranki za zagotovitev nagrad; in

(ii)

pripozna čisti znesek kot prihodek, ko je tretja stranka dolžna zagotoviti nagrade in ko v zameno pridobi pravico do pripadajočega prejemka. To se lahko zgodi takoj po odobritvi nagradnih dobropisov. Če lahko kupec izbira med nagradami, ki jih ponujata bodisi podjetje bodisi tretja stranka, pa se to zgodi samo v primeru, da se stranka odloči za nagrade tretje stranke.

(b)	Če podjetje zbira prejemke za svoj račun, meri prihodek v višini kosmatega prejemka, pripisanega nagradnim dobropisom, prihodek pa pripozna, ko izpolni svoje obveze glede zagotovitve nagrad.

Če je pričakovati, da bodo neizogibni stroški izpolnjevanja obvez glede zagotovitve nagrad kadarkoli presegli prejemke in terjatve v zvezi z njimi (tj. prejemke, pripisane nagradnim dobropisom v trenutku začetne prodaje, ki še niso bili pripoznani kot prihodek, in morebitne dodatne prejemke, ki nastanejo, ko kupec unovči nagradne dobropise), so pogodbe podjetja kočljive. V skladu z MRS 37 se presežek pripozna kot obveznost. Tako obveznost bi bilo treba pripoznati, če se povečajo pričakovani stroški zagotovitve nagrad, ko podjetje na primer spremeni svoja pričakovanja o številu nagradnih dobropisov, ki bodo unovčeni.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

10	Podjetje uporablja to pojasnilo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2008 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja to pojasnilo za obdobja, ki se začnejo pred 1. julijem 2008, mora to razkriti.

11	Spremembe računovodskih usmeritev se obravnavajo v skladu z MRS 8.

Priloga

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del pojasnila.

Merjene poštene vrednosti nagradnih dobropisov

AG1	6. člen mnenja zahteva, da se prejemek, pripisan nagradnim dobropisom, meri na podlagi njihove poštene vrednosti, tj. zneska, po katerem bi se nagradni dobropisi prodajali ločeno. Če poštena vrednost ni neposredno ugotovljiva, jo je treba oceniti.

AG2

Podjetje lahko oceni pošteno vrednost nagradnih dobropisov na podlagi poštene vrednosti nagrad, za katere jih je mogoče unovčiti. Poštena vrednost nagrad se zniža tako, da se upošteva:

(a)	poštena vrednost nagrad, ponujenih kupcem, ki niso upravičeni do nagradnih dobropisov iz začetne prodaje; in

(b)	delež nagradnih dobropisov, za katere se pričakuje, da jih kupci ne bodo unovčili.

Če lahko kupci izbirajo med več različnimi nagradami, bo poštena vrednost nagradnih dobropisov odražala poštene vrednosti košarice razpoložljivih nagrad, tehtanih v sorazmerju s pričakovano pogostnostjo izbire posamezne nagrade.

AG3

V nekaterih okoliščinah se lahko uporabljajo druge metode ocenjevanja. Če nagrade na primer zagotovi tretja stranka, ki ji podjetje plača za vsak dani nagradni dobropis, lahko podjetje oceni pošteno vrednost nagradnih dobropisov na podlagi zneska, ki ga plača tretji stranki, k čemur doda razumno stopnjo dobička. Metodo ocenjevanja, ki ustreza zahtevam iz 6. člena mnenja in je v določenih okoliščinah najprimernejša, je treba izbrati in uporabljati s presojo.

17.12.2008

Uradni list Evropske unije

L 338/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1263/2008

z dne 16. decembra 2008

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Dne 5. julija 2007 je Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) objavil pojasnilo 14 OPMSRP na podlagi MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti, v nadaljnjem besedilu: „OPMSRP 14“. OPMSRP 14 pojasnjuje določbe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 19 v zvezi z merjenjem sredstva za določeni zaslužek v okviru programov z določenimi zaslužki za obdobje po upokojitvi, če obstaja zahteva glede minimalnega financiranja. Sredstvo za določeni zaslužek je presežek, ki nastane, kadar poštena vrednost sredstev programa presega sedanjo vrednost obveze za določeni zaslužek. MRS 19 omejuje njegovo merjenje na sedanjo vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prihodnjih prispevkov v program, na katere lahko vplivajo zahteve glede minimalnega financiranja.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da OPMSRP 14 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogo k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se vstavi pojasnilo 14 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) na podlagi MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati OPMSRP 14, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije