I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

19.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 308/3

UREDBA SVETA (ES) št. 1139/2008

z dne 10. novembra 2008

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib, ki se za leto 2009 uporabljajo v Črnem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (2) in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do območij in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(2)	Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 predvideva, da Svet določi ribolovne možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter te možnosti dodeli državam članicam.

(3)	Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, je treba določiti posebne pogoje za ribolovne dejavnosti.

(4)	Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa opredelitve pojmov, pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(5)	V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni tam določeni ukrepi.

(6)	Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, je treba v letu 2009 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede tehničnih pogojev za ribolov.

(7)	Zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova (TAC) za papalino prejudicira ravni TAC v prihodnosti; pri določanju teh ravni bi bilo treba upoštevati ribolovne dejavnosti drugih držav ob Črnem morju.

(8)

Uporaba ribolovnih možnosti mora biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (4).

(9)

Glede na to, da so se v eni državi članici pred začetkom veljavnosti te uredbe za lov romba običajno uporabljale mreže z mrežnim očesom, manjšim od 400 mm, in da bi omogočili ustrezno prilagoditev tehničnim ukrepom iz te uredbe, lahko plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, za lov romba uporabljajo mreže z mrežnim očesom, ki ni manjše od 360 mm.

(10)

Da bi zagotovili ustrezno izvrševanje in nadzor, je treba velikost mrežnega očesa izmeriti v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež (5).

(11)	Zaradi nujnih razlogov je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2009 za nekatere staleže rib v Črnem morju in s tem povezane pogoje, pod katerimi je mogoče te ribolovne možnosti uporabljati.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti (plovila Skupnosti), ki delujejo v Črnem morju.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba ne uporablja za ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav ter se izvajajo z dovoljenjem in pod nadzorom zadevne države članice ter o katerih sta vnaprej obveščeni Komisija in država članica, v vodah katere se raziskava izvaja.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„GFCM“ pomeni Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju;

(b)	„Črno morje“ pomeni zemljepisno podobmočje GFCM, kot je opredeljeno v Resoluciji GFCM/31/2007/2;

(c)	„celotni dovoljeni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je mogoče naloviti iz posameznega staleža vsako leto;

(d)	„kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI

Člen 4

Omejitve ulova in dodelitve

Omejitve ulova, dodelitve teh omejitev državam članicam in veljavni dodatni pogoji v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 5

Posebne določbe o dodelitvah

Dodelitev omejitev ulova državam članicam, določena v Prilogi I, ne posega v:

1.	izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

2.	ponovne dodelitve na podlagi člena 21(4), člena 23(1) in člena 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 in drugega pododstavka člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

3.	dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

4.	odbitke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 847/96 in prvega pododstavka člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 6

Pogoji za ulov in prilov

1. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati le, kadar jih ulovijo ribiška plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana.

2. Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti.

Člen 7

Prehodni tehnični ukrepi

Prehodni tehnični ukrepi so določeni v Prilogi II.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 8

Pošiljanje podatkov

Kadar države članice na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke o iztovoru količin ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. novembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(3) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(4) UL L 125, 27.4.1998, str. 1.

(5) UL L 151, 11.6.2008, str. 5.

PRILOGA I

Omejitve ulova in s tem povezani pogoji za letno upravljanje omejitev ulova, ki veljajo za plovila Skupnosti na območjih, za katera so bile določene omejitve ulova

V naslednjih razpredelnicah so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležu, dodelitve državam članicam in s tem povezani pogoji za letno upravljanje kvot.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Za namene teh razpredelnic so uporabljene kode za različne vrste, in sicer:

Znanstveno ime	Koda Alpha-3	Domače ime
Psetta maxima	TUR	romb
Sprattus sprattus	SPR	papalina

Vrsta

romb

Psetta maxima

Cona

Črno morje

Bolgarija

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5 Uredbe (ES) št. 847/96.

Romunija

100 (1)

TAC

Ni pomembno.

Vrsta

papalina

Sprattus sprattus

Cona

Črno morje

12 750 (2)

Previdnostni TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5 Uredbe (ES) št. 847/96.

TAC

Ni pomembno.

(1) Začasni TAC. Dokončni TAC bo določen, kakor hitro bo to mogoče, glede na nova znanstvena menja podana tekom prvega polletja leta 2009.

(2) Loviti jo smejo le plovila, ki plujejo pod zastavo Bolgarije ali Romunije.

PRILOGA II

PREHODNI TEHNIČNI UKREPI

1.	Od 15. aprila do 15. junija so prepovedane vse ribolovne dejavnosti na romba v vodah Skupnosti na Črnem morju.

Najmanjša zakonita velikost mrežnega očesa pri pridnenih mrežah, ki se uporabljajo za lov romba, je 400 mm.

V državi članici, v kateri je bila pred začetkom veljavnosti te uredbe najmanjša zakonita velikost mrežnega očesa pri pridnenih mrežah, ki se uporabljajo za lov romba, manjša od 400 mm, se lahko za lov romba uporabljajo mreže z mrežnim očesom, ki ni manjše od 360 mm. Zadevna država članica pa zagotovi, da do konca leta 2009 največ 40 % vseh ribiških plovil, ki smejo loviti romba s pridnenimi mrežami, še vedno uporablja mreže z mrežnim očesom, ki je manjše od 400 mm.

3.	Velikost mrežnega očesa se izmeri v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008, ki med drugim določa podrobna pravila, ki so pomembna pri določanju velikosti mrežnega očesa.

4.	Najmanjša velikost za iztovarjanje romba je 45 cm celotne dolžine, merjene v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 850/98.

19.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 308/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1145/2008

z dne 18. novembra 2008

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 glede nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 z dne 23. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in o uvedbi nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža (1) ter zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Poglavje 2 Uredbe (ES) št. 637/2008 vsebuje določbe o programih prestrukturiranja, o katerih se odloča na ravni držav članic, za financiranje posebnih ukrepov za pomoč sektorju bombaža. Ta okvir je treba ustrezno dopolniti s sprejetjem izvedbenih pravil.

(2)

Določiti je treba, katere elemente morajo vsebovati programi prestrukturiranja, ki jih morajo predložiti države članice. Poleg tega je treba določiti pravila glede sprememb programov prestrukturiranja, tako da jih je mogoče prilagoditi kakršnim koli novim pogojem, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob prvotni predložitvi.

(3)	Za zagotovitev ustreznega spremljanja in ocenjevanja programov prestrukturiranja je treba zahtevati predložitev ocenjevalnih poročil, ki vsebujejo podrobne operativne in finančne informacije o izvajanju programov prestrukturiranja.

(4)	Poleg tega je treba zagotoviti, da imajo vse interesne skupine dostop do informacij v zvezi s programi prestrukturiranja.

(5)	Potrebne so minimalne zahteve za upravljanje dodeljevanja in izplačila podpore. Prav tako je treba omogočiti izplačilo enega ali več predplačil za ukrepe, ki bodo verjetno povezani s precejšnjimi izdatki.

(6)

Opredeliti je treba določbe v zvezi z obveznostjo držav članic, da nadzorujejo izdatke, zlasti v zvezi s časovno razporeditvijo in naravo pregledov na kraju samem glede ukrepov odstranitve in naložb. Za zaščito finančnih interesov Skupnosti so potrebna tudi posebna pravila za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in kazni. Zato se morata uporabljati Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) ter Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (3).

(7)

V zvezi s popolno in trajno odstranitvijo odzrnjevalnih obratov, kot je določeno v točki (a) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, je treba podrobno opredeliti merila, ki določajo odstranitev. Čeprav je prav, da države članice odločajo o znesku pomoči za odstranitev na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, je treba določiti zgornjo mejo, da se prepreči prekomerna kompenzacija.

(8)

Natančno je treba določiti podporo za izboljšanje predelave bombaža iz točke (b) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 o pomoči za naložbe v odzrnjevalno panogo in določiti upravičene izdatke. Prav tako je treba določiti največji prispevek Skupnosti, da se zagotovita finančna udeležba upravičencev in njihova zavezanost k naložbam.

(9)	V zvezi s podporo za kmete, ki sodelujejo v shemah za kakovost bombaža iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, je treba opredeliti ustrezne sheme Skupnosti za kakovost, uvesti merila za nacionalne sheme kakovosti ter določiti stopnjo pomoči in upravičene stroške.

(10)

Za zagotovitev dopolnjevanja med promocijskimi ukrepi iz točke (d) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 ter pravili v zvezi z ukrepi za informiranje in promocijo, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (4), je treba določiti podrobne zahteve za podporo promocije kakovostnih proizvodov, zlasti glede upravičencev in upravičenih dejavnosti.

(11)

V zvezi s pomočjo upravljavcem strojev, kot je določena v točki (e) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, je treba natančno opredeliti pomoč. Države članice morajo odločati o znesku pomoči na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, vendar je treba določiti zgornjo mejo, da se prepreči prekomerna kompenzacija.

(12)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa izvedbena pravila v zvezi z nacionalnimi programi prestrukturiranja iz Uredbe (ES) št. 637/2008, ki vsebujejo pet upravičenih ukrepov iz člena 7 navedene uredbe.

Člen 2

Vsebina programov prestrukturiranja

Programi prestrukturiranja, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a)	podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih merljivih ciljev;

(b)	izida opravljenih posvetovanj iz drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008;

(c)	ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

(d)	opisa odzrnjevalnih obratov v zadevnih državah članicah in uporabe njihovih zmogljivosti od leta 2005 v primeru vključitve ukrepov iz točk (a) in (b) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 v programe prestrukturiranja;

(e)	časovnega razporeda za izvajanje posameznih ukrepov;

(f)	splošne finančne razpredelnice po modelu iz Priloge k tej uredbi, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z dodeljevanjem proračunskih sredstev, določenim v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 637/2008;

(g)	meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje ukrepa programa prestrukturiranja, ter ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se programi prestrukturiranja izvajajo ustrezno in učinkovito;

(h)	imenovanja pristojnih oblasti in organov, odgovornih za izvajanje programa.

Člen 3

Spremembe programov prestrukturiranja

Spremembe programov prestrukturiranja, kot je določeno v členu 4(3) Uredbe (ES) št. 637/2008, se predložijo največ enkrat na leto.

Spremenjeni programi jasno in natančno navajajo predlagane spremembe, razloge za te spremembe in njihove finančne posledice ter vključujejo, če je ustrezno, popravljeno različico finančne razpredelnice po modelu iz Priloge k tej uredbi.

Izdatki, ki izvirajo iz spremembe programov prestrukturiranja, so upravičeni od dneva predložitve popravljenega programa Komisiji dalje. Za izdatke med datumom, ko Komisija prejme spremenjen program prestrukturiranja, in datumom, ko se ta začne uporabljati v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Uredbe (ES) št. 637/2008, so odgovorne države članice.

Člen 4

Poročanje in ocenitev

1. Države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju programa prestrukturiranja ob predložitvi vsakega novega programa prestrukturiranja, razen prvega, ki ga predložijo leta 2009, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008.

2. V poročilu, predloženem v skladu z odstavkom 1 tega člena, in poročil, predloženemu s sporočilom, s katerim se zahteva zaključitev programa, kot je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 637/2008:

(a)	se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Skupnosti v okviru programov prestrukturiranja, za vsako leto zadevnega programskega obdobja;

(b)	če je ustrezno, se opišejo vse spremembe programa prestrukturiranja, razlogi za te spremembe in njihove posledice za prihodnost;

(c)	se opišejo rezultati, doseženi z vsakim ukrepom, glede na merljive cilje, določene v programu prestrukturiranja;

(d)	je izkaz o izdatkih po finančnih letih, ki so se pojavili že med programskim obdobjem in nikakor ne bodo presegli omejitve skupnega finančnega zneska, dodeljenega državi članici v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 637/2008;

(e)	je navedena predvidena podpora za izdatke do konca predvidenega obdobja izvajanja programa prestrukturiranja na podlagi omejitve skupnega zneska, ki se dodeli državi članici v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 637/2008;

(f)	če je ustrezno, vsebuje analizo prisotnosti drugih sredstev Skupnosti in njihove skladnosti s pomočmi, ki se financirajo iz programa prestrukturiranja.

3. Države članice vodijo evidence o vseh programih prestrukturiranja, spremenjenih ali nespremenjenih, ter o vseh ukrepih, izvedenih v okviru teh programov.

Člen 5

Dostop javnosti do informacij o programih prestrukturiranja

Države članice zagotovijo, da so program prestrukturiranja, njegove spremembe, poročilo o izvajanju programa in vsa nacionalna zakonodaja v zvezi s tem programu javno dostopni na spletni strani.

Člen 6

Zahteve za uporabo in izplačilo

1. Države članice za vsak ukrep, ki je vsebovan v njihovem programu prestrukturiranja in naveden v členu 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008:

(a)	določijo elemente, ki jih vsebuje vloga za podporo;

(b)	določijo datum začetka in konca obdobja za vložitev vloge;

(c)	odobrijo veljavne in popolne vloge na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril ter ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev v okviru letnih zgornjih mej iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 637/2008;

(d)	izplačajo upravičeno podporo ali preostalo upravičeno podporo v primeru izplačanega predplačila, potem ko je bil ukrep zaključen in izveden nadzor, kot je določeno v členu 7 te uredbe.

2. Za ukrepe iz točk (a), (b), (d) in (e) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 lahko države članice upravičencu izplačajo eno ali več predplačil. Skupna stopnja vseh predplačil ne sme biti višja od 75 % upravičenih izdatkov.

Predplačilo se izplača na podlagi položene varščine v višini 120 % zneska zadevnega predplačila.

Varščine se sprostijo, če so bili ukrepi dokončani in izveden nadzor, kot je določeno v členu 7.

3. Vsa izplačila iz odstavkov 1 in 2, ki so povezana s posamezno vlogo, se izvedejo najkasneje do 30. junija četrtega leta po letu, ki je rok za predložitev osnutkov programov prestrukturiranja, kot je določeno v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008. Izplačila v prvem letu prvega programskega obdobja se izvedejo od 16. oktobra 2009.

4. Države članice določijo posebna pravila za izvajanje tega člena.

Člen 7

Spremljanje in nadzor

1. Ne glede na obveznosti nadzora iz Uredbe (ES) št. 1290/2005 države članice spremljajo, nadzirajo in preverjajo izvajanje programa prestrukturiranja, ko se začne uporabljati.

Za ukrepe iz točk (a) in (b) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 države članice na kraju samem preverijo vsako tovarno in proizvodni obrat, ki prejema podporo v okviru programa prestrukturiranja, preden je izvedeno končno plačilo, da se preveri izpolnjevanje vseh pogojev za pridobitev pomoči.

V zvezi z ukrepom iz točke (a) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 se pregled na kraju samem izvede v vseh ustreznih tovarnah in proizvodnih obratih najkasneje tri mesece po izteku enoletnega obdobja iz točke (b) člena 10(1) te uredbe, da se preveri izpolnjevanje zahtev iz navedenega odstavka.

2. Za vsak pregled na kraju samem se v enem mesecu pripravi poročilo, ki v celoti opisuje opravljeno delo, glavne ugotovitve in vse potrebne nadaljnje ukrepe. Poročilo o pregledu zlasti:

(a)	vsebuje informacije o upravičencu in proizvodnem obratu, ki sta predmet pregleda, ter prisotnih osebah;

(b)	navaja, ali je bil upravičenec o obisku vnaprej obveščen, in če je bil, datum predhodne najave;

(c)	navaja zahteve in standarde, ki so predmet pregleda;

(d)	opisuje vrsto in obseg izvedenih pregledov;

(e)	vsebuje ugotovitve;

(f)	vsebuje elemente, glede katerih je ugotovljeno neskladje;

(g)	vsebuje oceno pomembnosti neskladja v zvezi z vsakim elementom med drugim na podlagi njegove resnosti, obsega, stopnje trajanja in predhodne zgodovine.

Upravičenca se obvesti o vsakem ugotovljenem neskladju.

Člen 8

Povračilo neupravičenih izplačil

Neupravičena izplačila se z obrestmi izterjajo od zadevnih upravičencev. Pravila iz člena 73 Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporabljajo smiselno.

Izvajanje upravnih kazni in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov ne posegata v sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 (5).

Člen 9

Kazni

1. Če upravičenec ne izpolni enega ali več pogojev za pridobitev pomoči v okviru ukrepov programa prestrukturiranja, se mu naloži plačilo zneska v višini 10 % zneska, ki ga mora vrniti na podlagi člena 8.

2. Kazni, ki se naložijo v skladu z odstavkom 1, se ne naložijo, če lahko podjetje pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je neskladnost posledica višje sile, ter če je o neskladnosti na jasen način, pisno in pravočasno obvestil pristojni organ.

3. Kazni iz odstavka 1 se ne uporabijo, če je pristojni organ države članice ali drug organ pomotoma izvršil plačilo in upravičenec napake ni mogel na enostaven način ugotoviti ter je ravnal v dobri veri.

4. Če je bila kršitev storjena naklepno ali kot posledica velike malomarnosti, plača upravičenec znesek v višini 30 % zneska, ki ga mora vrniti na podlagi člena 8.

POGLAVJE II

UPRAVIČENI UKREPI

ODDELEK 1

Odstranitev odzrnjevalnih obratov

Člen 10

Področje uporabe

1. Popolna in trajna odstranitev odzrnjevalnih obratov, kot je določena v točki (a) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, zahteva:

(a)	dokončno in popolno ustavitev odzrnjevanja bombaža v zadevni tovarni ali tovarnah;

(b)	odstranitev vse njihove opreme za odzrnjevanje in umik opreme za odzrnjevanje iz obrata ali obratov v enem letu, potem ko država članica odobri vlogo;

(c)

dokončna izločitev opreme za odzrnjevanje iz predelave bombaža v Skupnosti s:

(i)	premestitvijo opreme v tretjo državo;

(ii)	zagotovljeno uporabo opreme v drugem sektorju ali

(iii)

uničenjem opreme;

(d)	vzpostavitev dobrih okoljskih pogojev na mestu ali mestih tovarne in pomoč pri prerazporeditvi delovne sile ter

(e)	pisno zavezo, da se proizvodni obrat ali obrati v obdobju 10 let ne bodo uporabljali za odzrnjevanje bombaža.

Oprema za odzrnjevanje pomeni vso opremo, ki se uporablja za predelavo neodzrnjenega bombaža v odzrnjenega ter njegovih stranskih proizvodov, kot so stroji za podajanje bombažnih semen v odzrnjevalnik, sušilniki, čistilci, stroji za odstranjevanje večjih tujih snovi, stroji za odstranjevanje semen, kondenzatorji, čistilci puha in stiskalnice bal.

2. Države članice lahko uvedejo dodatne zahteve v zvezi z odstranitvijo iz odstavka 1.

3. Odzrnjevalni obrati iz odstavka 1 morajo biti v dobrem stanju, da je vloga upravičena.

4. Tovarniške zgradbe in obrati se lahko še naprej uporabljajo za dejavnosti, ki niso povezane s proizvodnjo in predelavo bombaža ali trgovino z njim.

Člen 11

Prispevki Skupnosti

1. Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril odločajo o znesku pomoči v okviru ukrepa iz člena 10.

2. Pomoč na tovarno za odzrnjevanje je omejena na največ 100 EUR na tono neodzrnjenega bombaža, predelanega v tej tovarni, ki je upravičen do podpore v skladu s Poglavjem V Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 (6) v tržnem letu 2005/2006.

ODDELEK 2

Naložbe v odzrnjevalno panogo

Člen 12

Področje uporabe

Podpora za ukrep iz točke (b) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 se dodeli za materialne ali nematerialne naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost podjetja in zadevajo:

(a)	predelavo in/ali trženje bombaža in/ali

(b)	razvoj novih postopkov in tehnologij, povezanih z bombažem.

Člen 13

Upravičeni izdatki

1. Naložbe, ki prejmejo pomoč, upoštevajo standarde Skupnosti, ki se uporabljajo za zadevno naložbo.

2. Upravičeni izdatki so:

(a)	izboljšanje nepremičnin;

(b)	nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva, drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški, zavarovalne takse, pa ne veljajo za upravičene izdatke;

(c)	splošni stroški, povezani z izdatki iz točk (a) in (b), na primer plačila arhitektom in inženirjem ter stroški svetovanja, študije izvedljivosti, pridobitev patentnih pravic in licenc.

3. Stroški razvoja novih postopkov in tehnologij, kot je določeno v členu 12, se nanašajo na pripravljalne dejavnosti, kot so razvoj in preskušanje načrtov, postopkov ali tehnologij, ter materialne in/ali nematerialne naložbe, povezane s tem, pred uporabo novorazvitih postopkov in tehnologij v komercialne namene.

4. Preproste nadomestne naložbe niso upravičen izdatek.

Člen 14

Prispevki Skupnosti

1. Prispevek Skupnosti k podpori iz člena 12 je omejen na naslednje najvišje stopnje pomoči:

(a)	50 % v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 (7);

(b)	40 % v regijah, ki niso konvergenčne regije.

2. Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v skladu z delom 2.1 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8).

3. Za podporo iz člena 12 se smiselno uporablja člen 72 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (9).

ODDELEK 3

Sodelovanje kmetov v shemah za kakovost bombaža

Člen 15

Področje uporabe

Podpora za ukrep iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 se dodeli:

(a)	za sheme Skupnosti za kakovost bombaža, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 (10) ali Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 (11), ali sheme kakovosti, ki jih priznajo države članice;

(b)	za obdobje največ štirih let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, čigar stopnja je določena glede na stopnjo fiksnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v podprtih shemah.

Podpora iz tega oddelka se ne dodeli shemam, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

Člen 16

Merila upravičenosti

1. Sheme kakovosti, ki jih priznavajo države članice, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 15, so upravičene do podpore, kadar izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami, se določi na podlagi podrobnih zavez glede načinov kmetovanja, ki zagotavljajo:

(i)	posebne značilnosti, vključno s proizvodnim procesom, ali

(ii)	kakovost končnega proizvoda, ki občutno presega standarde za osnovne komercialne proizvode glede varstva zdravja rastlin ali zaščite okolja;

(b)	sheme vključujejo obvezujoče specifikacije proizvodov, skladnost s temi specifikacijami pa preverja neodvisni inšpekcijski organ;

(c)	sheme so dostopne za vse proizvajalce;

(d)	sheme so pregledne in zagotavljajo popolno sledljivost proizvodov;

(e)	sheme se prilagajajo sedanjim in predvidenim tržnim možnostim.

2. Kmetom, ki sodelujejo v shemi kakovosti, se podpora dodeli le, če je kakovosten proizvod uradno priznan po uredbah in določbah v okviru shem Skupnosti ali shem kakovosti, ki jih priznava država članica, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 15.

Kar zadeva sheme kakovosti, uvedene z Uredbo (ES) št. 510/2006, se podpora dodeli le v zvezi z imeni, registriranimi v registru Skupnosti.

3. Če je v program prestrukturiranja vključena podpora za sodelovanje v shemi kakovosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, se pri izračunu zneska podpore v okviru kmetijsko-okoljskega ukrepa za podporo ekološkega kmetovanja ne upoštevajo fiksni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v tej shemi kakovosti.

4. Za namene točke (b) prvega pododstavka člena 15 pomenijo „fiksni stroški“ stroške, ki nastanejo zaradi vstopa v podprto shemo kakovosti in zaradi letnega prispevka za sodelovanje v njej, kar vključuje izdatke za morebitne preglede, ki bi bili potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme.

Člen 17

Prispevki Skupnosti

Podpora za ukrep iz člena 15 je omejena na najvišji znesek v višini 3 000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

ODDELEK 4

Informiranje in promocija

Člen 18

Področje uporabe

1. Podpora za ukrep iz točke (d) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 se nanaša na bombaž, ki je del shem kakovosti iz člena 15, in proizvode, ki so proizvedeni predvsem iz tega bombaža.

2. Informativne in promocijske dejavnosti, ki so podprte v skladu z Uredbo (ES) št. 3/2008, niso upravičene do podpore.

Člen 19

Upravičene dejavnosti

1. Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so upravičene do podpore, so dejavnosti, namenjene spodbujanju potrošnikov, da bi kupili bombaž, ki je del shem kakovosti iz člena 15, ali proizvode, ki so proizvedeni predvsem iz tega bombaža.

Te dejavnosti opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, zlasti na kakovost, posebne načine pridelave in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti, in lahko vključujejo razširjanje znanstvenega in tehničnega znanja o teh proizvodih. Te dejavnosti vključujejo zlasti organizacijo sejmov in razstav in/ali sodelovanje na njih, podobne storitve za odnose z javnostmi ter oglaševanje po različnih kanalih komunikacije ali na prodajnih mestih.

2. Do podpore so upravičene le informacijske, promocijske in oglaševalske dejavnosti na notranjem trgu.

Take dejavnosti potrošnikov ne spodbujajo k nakupu proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla, razen pri proizvodih, ki so vključeni v shemo kakovosti, ki jo uvaja Uredba (ES) št. 510/2006. Poreklo proizvoda je lahko kljub temu označeno, če je omemba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

Dejavnosti v zvezi s promocijo blagovnih znamk niso upravičene do podpore.

3. Če se dejavnosti iz odstavka 1 nanašajo na proizvod, vključen v sheme Skupnosti za kakovost, uvedene z Uredbo (ES) št. 834/2007 ali Uredbo (ES) št. 510/2006, mora biti na informacijskih, promocijskih in/ali oglaševalskih gradivih prikazan logotip Skupnosti, kot je določeno v teh shemah.

4. Države članice zagotovijo, da so vsi osnutki informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv, sestavljeni v okviru podprtih dejavnosti, skladni z zakonodajo Skupnosti. Zato upravičenci take osnutke gradiv posredujejo pristojnim organom države članice.

Člen 20

Prispevki Skupnosti

Podpora za ukrep iz člena 18 je omejena na 70 % stroškov dejavnosti.

ODDELEK 5

Pomoč upravljavcem strojev

Člen 21

Področje uporabe

Pomoč za ukrep iz točke (e) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 637/2008 se dodeli na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril za izgube, vključno z izgubo vrednosti posebnih strojev za obiranje, ki se ne morejo uporabljati za druge namene.

Člen 22

Prispevki Skupnosti

1. Države članice odločajo o obsegu pomoči v okviru ukrepa iz člena 21. Ta pomoč ni višja od izgub in je omejena na najvišji znesek 10 EUR na tono za količino neodzrnjenega bombaža, ki je bil nabran v skladu s pogodbo v tržnem letu 2005/2006 in ki je bil dostavljen v tovarno za odzrnjevanje, ki je predmet odstranitve, kot je določeno v členu 10.

2. Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore izpolnjujejo merila, našteta v točki (d) člena 7(2) Uredbe (ES) št. 637/2008.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. novembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 178, 5.7.2008, str. 1.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(3) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

(4) UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(5) UL L 355, 15.12.2006, str. 56.

(6) UL L 148, 1.6.2001, str. 3. Uredba je bila 31. decembra 2005 razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(7) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(8) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(9) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(10) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(11) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

PRILOGA

Splošna finančna razpredelnica za program prestrukturiranja v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 637/2008

(v 1000 EUR)
Država članica:
Datum obvestila:
Spremenjena razpredelnica: Da/Ne		Če da, številka:
		Poslovno leto
Ukrepi	Uredba (ES) št. 637/2008	Leto 1 (2010)	Leto 2 (2011)	Leto 3 (2012)	Leto 4 (2013)	Skupaj
Odstranitev	Člen 7(1)(a)
Naložbe	Člen 7(1)(b)
Sheme kakovosti	Člen 7(1)(c)
Informiranje in promocija	Člen 7(1)(d)
Upravljavci strojev	Člen 7(1)(e)
Skupaj

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

19.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 308/27

SKLEP SVETA

z dne 13. oktobra 2008

o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji

(2008/870/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami STO v okviru pristopa Republike Bolgarije in Republike Romunije k Evropski skupnosti.

(2)	Komisija je vodila pogajanja ob posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 133 Pogodbe, in v okviru pogajalskih smernic, ki jih je izdal Svet.

(3)	Komisija je zaključila pogajanja o sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo. Sporazum bi bilo treba potrditi.

(4)	Ukrepe za izvajanje tega sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Podrobna pravila za izvajanje Sporazuma v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (2).

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v obliki izmenjave pisem iz člena 1, ki je za Skupnost zavezujoč (3).

V Luxembourgu, 13. oktobra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER

(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(2) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(3) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji

Ženeva, 24. oktober 2008

Spoštovani,

Po pogajanjih v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe seznamov ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji sta se Evropska skupnost in Republika Kuba dogovorili o naslednjem:

Evropska Skupnost bo v svoj seznam za carinsko območje ES-27 vključila naslednje spremembe:

Dodeljena količina v višini 10 000 ton (za Kubo) k že obstoječi tarifni kvoti ES v višini 106 925 ton za surovi sladkor iz sladkornega trsa za prečiščevanje (oznaka KN 1701 11 10) po tarifni stopnji v okviru kvote 98 EUR/tono.

Za tržno leto 2008/2009 bo dodeljena količina za Kubo znašala 20 000 ton. Od tržnega leta 2009/2010 dalje bo dodeljena količina za Kubo znašala 10 000 ton.

Republika Kuba sprejme pristop Evropske skupnosti za izravnavanje tarifnih kvot, kot način za prilagajanje obveznosti iz GATT držav ES-25 ter obveznosti iz GATT Republike Bolgarije in Republike Romunije po zadnji širitvi Evropske Skupnosti.

Ta sporazum začne veljati dva meseca od datuma, ko Republika Kuba podpiše pismo.

Za Evropsko skupnost

Съставено в Женева на двадесет и четвърти октомври две хиляди и осма година.

Hecho en Ginebra, el veinticuatro de octubre de dos mil ocho.

V Ženevě dne dvacátého čtvrtého října dva tisíce osm.

Udfærdiget i Geneve, den fireogtyvende oktober to tusind og otte.

Geschehen zu Genf am vierundzwanzigsten Oktober zweitausendundacht.

Genfis kahe tuhande kaheksanda aasta oktoobrikuu kahekümne neljandal päeval.

Έγινε στις Γενεύη, στις είκοσι τέσσερις Οκτωβρίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Geneva, on the twenty-fourth day of October in the year two thousand and eight.

Fait à Genève, le vingt-quatre octobre deux mille huit.

Fatto a Ginevra, addì ventiquattro ottobre duemilaotto.

Ženēvā, divtūkstoš astotā gada divdesmit ceturtajā oktobrī.

Ženeva, du tūkstančiai aštuntųjų metų spalio dvidešimt ketvirta diena.

Kelt Genfben, a kettőezer nyolcadik év október havának huszonnegyedik napján.

Magħmula f'Ġinevra, fl-erbgħa u għoxrin ta' Ottubru ta' l-elfejn u tmienja.

Gedaan te Genève, de vierentwingtigste oktober tweeduizend acht.

Sporządzono w Genewie dnia dwudziestego czwartego października dwa tysiące ósmego roku.

Feito em Genebra, em vinte e quatro de Outubro de dois mil e oito.

Încheiat la Geneva la douăzeci și patru octombrie două mii opt.

V Ženeve dvadsiateho štvrtého októbra dvetisícosem.

V Ženevi, štiriindvajsetega oktobra dva tisoč osem.

Tehty Genevessä kahdentenakymmenentenäneljänä päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Utfärdat i Genève den tjugofjärde oktober tjugohundraåtta.

За Европейската общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Ženeva, 24. oktober 2008

Spoštovani,

Sklicujoč se na vaše pismo, ki se glasi:

„Po pogajanjih v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe seznamov ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji, sta se Evropska skupnost in Republika Kuba dogovorili o naslednjem:

Evropska Skupnost bo v svoj seznam za carinsko območje ES-27 vključila naslednje spremembe:

Dodeljena količina v višini 10 000 ton (za Kubo) k že obstoječi tarifni kvoti ES v višini 106 925 ton za surovi trsni sladkor za predelavo (oznaka KN 1701 11 10) po tarifni stopnji v okviru kvote 98 EUR/tono.

Za tržno leto 2008/2009 bo dodeljena količina za Kubo znašala 20 000 ton. Od tržnega leta 2009/2010 dalje bo dodeljena količina za Kubo znašala 10 000 ton.

Ta sporazum začne veljati dva meseca od datuma, ko Republika Kuba podpiše pismo.“

V čast mi je potrditi, da se moja vlada strinja z vsebino vašega pisma.

Za Republiko Kubo

Hecho en Ginebra, el veinticuatro de octubre de dos mil ocho.

Съставено в Женева на двадесет и четвърти октомври две хиляди и осма година.

V Ženevě dne dvacátého čtvrtého října dva tisíce osm.

Udfærdiget i Geneve, den fireogtyvende oktober to tusind og otte.

Geschehen zu Genf am vierundzwanzigsten Oktober zweitausendundacht.

Genfis kahe tuhande kaheksanda aasta oktoobrikuu kahekümne neljandal päeval.

Έγινε στη Γενεύη, στις είκοσι τέσσερις Οκτωβρίου δύο χιλιόιδες οκτώ.

Done at Geneva, on the twenty-fourth day of October in the year two thousand and eight.

Fait à Genève, le vingt-quatre octobre deux mille huit.

Fatto a Ginevra, addì ventiquattro ottobre duemilaotto.

Ženēvā, divtūkstoš astotā gada divdesmit ceturtajā oktobrī.

Ženeva, du tūkstančiai aštuntųjų metų spalio dvidešimt ketvirta diena.

Kelt Genfben, a kettőezer nyolcadik év október havának huszonnegyedik napján.

Magħmula f'Ġinevra, fl-erbgħa u għoxrin ta' Ottubru ta' l-elfejn u tmienja.

Gedaan te Genève, de vierentwingtigste oktober tweeduizend acht.

Sporządzono w Genewie, dnia dwudziestego czwartego października dwa tysiące ósmego roku.

Feito em Genebra, em vinte e quatro de Outubro de dois mil e oito.

Încheiat la Geneva la douăzeci și patru octombrie două mii opt.

V Ženeve dvadsiateho štvrtého októbra dvetisícosem.

V Ženevi, štiriindvajsetega oktobra dva tisoč osem.

Tehty Genevessä kahdentenakymmenentenäneljänä päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Utfärdat i Genève den tjugofjärde oktober tjugohundraåtta.

Por la República de Cuba

За Република Куба

Za Kubánskou republiku

For Det Republikken Cuba

Für die Republik Kuba

Kuuba Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Κούβας

For the Republic of Cuba

Pour la République de Cuba

Per la Repubblica di Cuba

Kubas Republikas vāradā —

Kubos Respublikos vardu

A Kubai Köztársaság résezéről

Għar-Repubblika ta' Kuba

Voor de Republiek Cuba

W imieniu Republiki Kuby

Pela República de Cuba

Pentru Republica Cuba

Za Kubánsku republiku

Za Republiko Kubo

Kuuban tasavallan puolesta

För Republiken Kubas vägnar

19.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 308/33

SKLEP SVETA

z dne 20. oktobra 2008

o odobritvi Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti

(2008/871/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je 21. maja 2003 na peti ministrski konferenci z naslovom „Okolje za Evropo“, ki je potekala v Kijevu v Ukrajini od 21. do 23. maja 2003, v imenu Skupnosti podpisala Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje („Protokol SEA“).

(2)

Protokol SEA prispeva k varstvu okolja, tako da določa presojo verjetnih znatnih vplivov načrtov in programov na okolje in zdravje ter skuša zagotoviti, da se v primernem obsegu pri oblikovanju političnih in zakonodajnih predlogov upoštevajo okoljski in zdravstveni interesi ter so vanje tudi vključeni.

(3)	Skupnost in države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi omogočile čim bolj sočasno deponiranje listin o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.

(4)	Skupnost bi morala odobriti Protokol SEA –

SKLENIL:

Člen 1

1. Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Protokol SEA) se odobri v imenu Evropske skupnosti.

2. Besedilo Protokola SEA je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za deponiranje listine o odobritvi Protokola SEA pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki opravlja naloge depozitarja, v skladu s členom 22 navedenega protokola.

2. Imenovana(-e) oseba(-e) obenem predloži(-jo) tudi izjavo o pristojnostih iz Priloge k temu sklepu, kakor je določeno v členu 23(5) Protokola SEA.

V Luxembourgu, 20. oktobra 2008

Za Svet

Predsednik

J.-L. BORLOO

(1) Mnenje z dne 8. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

PRILOGA

Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom 23(5) Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje

Evropska skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanoviti Evropske skupnosti in zlasti členom 175(1) Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz njih in prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

—	ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja,

—	varovanja človeškega zdravja,

—	skrbne in preudarne rabe naravnih virov,

—	spodbujanja ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov.

Poleg tega Evropska skupnost izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, ki so zavezujoči za njene države članice in zajemajo vsebine, ki jih ureja ta protokol; depozitarju bo v skladu s členom 23(5) Protokola predložila seznam navedenih pravnih instrumentov in ga po potrebi dopolnila.

Evropska skupnost je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Protokola in jih ureja pravo Skupnosti.

Izvajanje pristojnosti Skupnosti se zaradi svoje narave stalno razvija.

PROTOKOL

o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA SO SE –

OB SPOZNANJU o pomembnosti vključitve okoljskih in zdravstvenih ugotovitev v pripravo in sprejetje načrtov in programov ter, v primernem obsegu, politik in zakonodaje,

OB ZAVEZI za pospeševanje trajnostnega razvoja s podlago na sklepih konference Združenih narodov o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, Brazilija, 1992), zlasti na četrtem in desetem načelu Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria de Janeira ter Agendi 21, in na izidu tretje ministrske konference o okolju in zdravju (London, 1999) ter na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (Johannesburg, Južna Afrika, 2002),

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, podpisane v Espooju na Finskem 25. februarja 1991, in Sklepa II/9 njenih pogodbenic iz Sofije, z dne 26. in 27. februarja 2001, s katerim je bilo odločeno, da se pripravi pravno zavezujoč protokol o strateški presoji vplivov na okolje,

OB SPOZNANJU, da bi morala strateška presoja vplivov na okolje imeti pomembno vlogo pri pripravi in sprejemanju načrtov, programov in v primernem obsegu politik in zakonodaje ter da bo širša uporaba načel strateške presoje vplivov na okolje v zvezi z načrti, programi, politikami in zakonodajo še naprej krepila sistematično analiziranje njihovih večjih posledic za okolje,

OB PRIZNAVANJU Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane v Aarhusu na Danskem 25. junija 1998, in ob upoštevanju ustreznih odstavkov iz Deklaracije iz Lucce, sprejete na prvem zasedanju njenih pogodbenic,

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti zagotavljanja udeležbe javnosti pri strateški presoji vplivov na okolje,

OB PRIZNAVANJU koristi za zdravje in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ki bodo nastale, če bo potreba po zaščiti in izboljšanju zdravja ljudi upoštevana kot sestavni del strateške presoje vplivov na okolje, ter ob priznavanju dela, ki ga v zvezi s tem opravlja Svetovna zdravstvena organizacija,

OB UPOŠTEVANJU nujnosti in pomembnosti pospeševanja mednarodnega sodelovanja pri presoji čezmejnih okoljskih in zdravstvenih posledic predlaganih načrtov in programov ter, v primernem obsegu, politik in zakonodaje –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

Cilj tega protokola je zagotoviti visoko raven varstva okolja in zdravja z:

(a)	zagotavljanjem, da se pri oblikovanju načrtov in programov v celoti upoštevajo okoljske in zdravstvene ugotovitve;

(b)	prispevanjem k upoštevanju okoljskih in zdravstvenih interesov pri pripravi politik in zakonodaje;

(c)	vzpostavitvijo jasnih, preglednih in učinkovitih postopkov za strateško presojo vplivov na okolje;

(d)	zagotavljanjem udeležbe javnosti pri strateški presoji vplivov na okolje in

(e)	vključevanjem (na navedene načine) okoljskih in zdravstvenih interesov v ukrepe in instrumente, namenjene pospeševanju trajnostnega razvoja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem protokolu

1.	„konvencija“ pomeni Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje;

2.	„pogodbenica“ pomeni, razen če ni določeno drugače, pogodbenico tega protokola;

3.	„pogodbenica izvora“ pomeni pogodbenico ali pogodbenice tega protokola, v pristojnosti katerih se predvideva priprava načrta ali programa;

4.	„prizadeta pogodbenica“ pomeni pogodbenico ali pogodbenice tega protokola, ki bodo verjetno utrpele čezmejne posledice načrtov ali programov za okolje in zdravje;

„načrti in programi“ pomenijo načrte in programe ter vse njihove spremembe, ki:

(a)	so zahtevani z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami in

(b)	jih pripravi in/ali sprejme organ ali jih organ pripravi za sprejetje s strani parlamenta ali vlade po uradnem postopku;

„strateška presoja vplivov na okolje“ pomeni oceno verjetnih posledic za okolje in zdravje, ki vsebuje določitev obsega poročila o stanju okolja in njegovo pripravo, udeležbo javnosti in posvetovanja ter upoštevanje poročila o stanju okolja in vključitev rezultatov udeležbe javnosti in posvetovanj v načrte ali programe;

7.	„posledice za okolje in zdravje“ pomenijo vse posledice za okolje in zdravje ljudi, rastlinstvo, živalstvo, biološko raznovrstnost, prst, podnebje, zrak, vodo, pokrajino, naravne znamenitosti, materialna sredstva, kulturno dediščino in interakcijo med navedenimi dejavniki;

8.	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine.

Člen 3

Splošne določbe

1. Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne, regulativne in druge ustrezne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje določb tega protokola v jasnem in preglednem okviru.

2. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da ima javnost glede zadev, ki jih zajema ta protokol, na voljo pomoč in navodila uradnih oseb in organov.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi primerno priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja in zdravja v okviru tega protokola.

4. Določbe tega protokola ne vplivajo na pravico pogodbenice, da vztraja na dodatnih ukrepih ali jih uvede v zvezi z vprašanji, ki jih zajema ta protokol.

5. Vsaka pogodbenica se zavzema za doseganje ciljev tega protokola v ustreznih mednarodnih postopkih odločanja in v okviru ustreznih mednarodnih organizacij.

6. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da osebe, ki svoje pravice uveljavljajo v skladu z določbami tega protokola, zaradi svojega delovanja niso nikakor kaznovane, preganjane ali nadlegovane. Ta določba ne vpliva na pristojnosti nacionalnih sodišč pri določanju razumnih stroškov v sodnih postopkih.

7. V sklopu zadevnih določb tega protokola lahko javnost uveljavlja svoje pravice brez diskriminacije glede na državljanstvo, narodnost ali prebivališče, pravne osebe pa brez diskriminacije glede na kraj registriranega sedeža ali osrednjega mesta svojih dejavnosti.

Člen 4

Področje uporabe v zvezi z načrti in programi

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se strateška presoja vplivov na okolje opravi za načrte in programe, navedene v odstavkih 2, 3 in 4, ki bodo verjetno imeli večje posledice za okolje in tudi zdravje.

2. Strateška presoja vplivov na okolje se opravi v zvezi z načrti in programi, ki se pripravijo za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energijo, industrijo z rudarstvom, promet, regionalni razvoj, upravljanje z odpadki, upravljanje z vodnimi viri, telekomunikacije, turizem, mestno in krajinsko urbanistično načrtovanje ali rabo zemljišč ter določajo okvir za prihodnjo odobritev projektov, navedenih v Prilogi I, in vseh drugih projektov iz Priloge II, za katere je treba v skladu z nacionalno zakonodajo opraviti presojo vplivov na okolje.

3. Za načrte in programe, ki ne spadajo v odstavek 2 in določajo okvir za prihodnjo odobritev projektov, se opravi strateška presoja vplivov na okolje, če se pogodbenica tako odloči v skladu z odstavkom 1 člena 5.

4. Za načrte in programe, navedene v odstavku 2, ki določajo uporabo majhnih površin na lokalni ravni in za manjše spremembe načrtov in programov, navedene v odstavku 2, se strateška presoja vplivov na okolje opravi le, če se pogodbenica tako odloči v skladu z odstavkom 1 člena 5.

5. Ta protokol ne velja za naslednje načrte in programe:

(a)	načrte in programe, katerih edini namen je nacionalna obramba ali civilna zaščita;

(b)	finančne ali proračunske načrte in programe.

Člen 5

Preverjanje načrtov in programov

1. Vsaka pogodbenica določi, ali bodo načrti in programi, navedeni v odstavkih 3 in 4 člena 4, verjetno imeli večje posledice za okolje in zdravje, in sicer bodisi s preučitvijo posamičnih primerov ali s podrobno opredelitvijo vrst načrtov in programov bodisi s kombinacijo obeh pristopov. V ta namen vsaka pogodbenica upošteva merila, določena v Prilogi III.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri uporabi postopkov iz odstavka 1 tega člena opravi posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje, iz odstavka 1 člena 9.

3. Vsaka pogodbenica si ustrezno prizadeva, da javnosti zagotovi priložnosti za sodelovanje pri preverjanju načrtov in programov iz tega člena.

4. Vsaka pogodbenica pravočasno zagotovi javen dostop do ugotovitev v skladu z odstavkom 1 in navede razloge, zakaj strateška presoja vplivov na okolje ni zahtevana, in sicer z javnimi obvestili ali drugimi ustreznimi sredstvi, npr. elektronskimi mediji.

Člen 6

Postopek ugotavljanja obsega presoje vplivov na okolje

1. Vsaka pogodbenica predpiše načine za določanje ustreznih podatkov, ki se vključijo v poročilo o stanju okolja v skladu z odstavkom 2 člena 7.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da pri določanju ustreznih podatkov, ki se vključijo v poročilo o stanju okolja, opravi posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje, iz odstavka 1 člena 9.

3. Vsaka pogodbenica si ustrezno prizadeva, da javnosti zagotovi priložnosti za sodelovanje pri določanju ustreznih podatkov, ki se vključijo v poročilo o stanju okolja.

Člen 7

Poročilo o stanju okolja

1. Vsaka pogodbenica za načrte in programe, za katere je treba opraviti strateško presojo vplivov na okolje, zagotovi, da je pripravljeno poročilo o stanju okolja.

2. V poročilu o stanju okolja so v skladu z določanjem ustreznih podatkov na podlagi člena 6 opredeljene, opisane in ocenjene verjetne večje posledice izvajanja načrta ali programa za okolje in zdravje ter razumne alternative. Poročilo vsebuje podatke, določene v Prilogi IV, ki se lahko upravičeno zahtevajo ob upoštevanju:

(a)	trenutnega znanja in metod presoje;

(b)	vsebine in ravni podrobnosti načrta ali programa ter njegove stopnje v postopku odločanja;

(c)	interesov javnosti in

(d)	potreb organa odločanja po informacijah.

3. Da so izpolnjene zahteve tega protokola, vsaka pogodbenica zagotovi zadovoljivo kakovost poročil o stanju okolja.

Člen 8

Udeležba javnosti

1. Vsaka pogodbenica zagotovi zgodnje, pravočasne in učinkovite možnosti za udeležbo javnosti pri strateški presoji vplivov na okolje, ki se opravi za načrte in programe, in sicer v času, ko so odprte še vse možnosti.

2. Vsaka pogodbenica z uporabo elektronskih medijev ali drugih ustreznih sredstev zagotovi pravočasen dostop javnosti do osnutka načrta ali programa ter poročila o stanju okolja.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za namene odstavkov 1 in 4 opredeli zadevna javnost, skupaj z ustreznimi nevladnimi organizacijami.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima javnost iz odstavka 3 priložnost izraziti svoje mnenje o osnutku načrta ali programa ter poročilu o stanju okolja v razumnem času.

5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se določijo podrobni načini obveščanja javnosti in posvetovanja z njo ter da so ti javno dostopni. V ta namen vsaka pogodbenica ustrezno upošteva elemente iz Priloge V.

Člen 9

Posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje

1. Vsaka pogodbenica določi organe, s katerimi se je treba posvetovati in katere bi zaradi posebnih pristojnosti na področju okolja in zdravja verjetno zadevale posledice izvajanja načrtov ali programov za okolje in zdravje.

2. Osnutek načrta ali programa ter poročilo o stanju okolja sta dana na voljo organom iz odstavka 1.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da organi iz odstavka 1 zgodaj, pravočasno in učinkovito dobijo priložnost za izražanje svojega mnenja o osnutkih načrtov ali programov ter o poročilu o stanju okolja.

4. Vsaka pogodbenica podrobno določi načine za obveščanje in posvetovanje z organi, pristojnimi za okolje in zdravje, iz odstavka 1.

Člen 10

Čezmejno posvetovanje

1. Če pogodbenica izvora meni, da bo imelo izvajanje načrtov ali programov verjetno večje čezmejne posledice za okolje in zdravje, ali če pogodbenica, ki bo verjetno utrpela večje posledice za okolje in zdravje, tako zahteva, mora pogodbenica izvora čim prej pred sprejetjem načrta ali programa o tem obvestiti prizadeto pogodbenico.

2. Tako obvestilo med drugim vsebuje:

(a)	osnutek načrta ali programa in poročilo o stanju okolja, skupaj s podatki o možnih čezmejnih posledicah načrta ali programa za okolje in zdravje, ter

(b)	podatke glede postopka odločanja in navedbo razumnega časovnega razporeda za sporočitev pripomb.

3. Prizadeta pogodbenica pogodbenici izvora v roku, določenem v obvestilu, sporoči, ali se želi posvetovati pred sprejetjem načrta ali programa, če je tako, začneta pogodbenici posvetovanje o verjetnih čezmejnih posledicah izvajanja načrtov ali programov za okolje in zdravje ter o ukrepih, predvidenih za preprečevanje, zmanjšanje ali ublažitev škodljivih posledic.

4. Med takimi posvetovanji se pogodbenici dogovorita o podrobnih načinih za zagotovitev, da so javnost in organi, navedeni v odstavku 1 člena 9, v prizadeti pogodbenici o njih obveščeni in da lahko v razumnem času sporočijo svoje mnenje o osnutku načrta ali programa ter poročilu o stanju okolja.

Člen 11

Odločitev

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se ob sprejetju načrta ali programa ustrezno upoštevajo:

(a)	ugotovitve poročila o stanju okolja,

(b)	ukrepi za preprečevanje, zmanjšanje ali ublažitev škodljivih posledic, opredeljenih v poročilu o stanju okolja, in

(c)	pripombe, prejete v skladu s členi 8 do 10.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se ob sprejetju načrta ali programa javnost in organi, navedeni v odstavku 1 člena 9, ter pogodbenice, s katerimi je potekalo posvetovanje v skladu s členom 10, o tem obvestijo in da se jim da na voljo načrt ali program ter povzetek načina vključitve okoljskih in zdravstvenih ugotovitev v načrt ali program, načina upoštevanja pripomb, prejetih v skladu s členi 8 do 10, in razlogov za sprejetje načrta ali programa glede na pretehtane razumne alternative.

Člen 12

Spremljanje

1. Vsaka pogodbenica spremlja večje okoljske in zdravstvene posledice izvajanja načrtov in programov, sprejetih na podlagi člena 11, da bi med drugim zgodaj ugotovila nepredvidene škodljive posledice in lahko uvedla ustrezne ukrepe za popravo stanja.

2. Rezultati spremljanja se v skladu z nacionalno zakonodajo dajo na voljo organom iz odstavka 1 člena 9 in javnosti.

Člen 13

Politike in zakonodaja

1. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se pri pripravi predlogov za oblikovanje politik in zakonodajnih predlogov, ki bodo verjetno imeli večje posledice za okolje in zdravje, ustrezno upoštevajo in vključijo okoljski in zdravstveni interesi.

2. Pri uporabi odstavka 1 vsaka pogodbenica preuči ustrezna načela in elemente tega protokola.

3. Vsaka pogodbenica po potrebi določi praktične načine za preučitev in vključitev okoljskih in zdravstvenih interesov v skladu z odstavkom 1 ter pri tem upošteva, da mora biti postopek odločanja pregleden.

4. Vsaka pogodbenica poroča o izvajanju tega člena na zasedanju pogodbenic konvencije, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega protokola.

Člen 14

Zasedanje pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic Protokola

1. Zasedanje pogodbenic konvencije ima vlogo zasedanja pogodbenic tega protokola. Prvo zasedanje pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola se skliče najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola in v povezavi z zasedanjem pogodbenic konvencije, če je slednje načrtovano v tem času. Naslednja zasedanja pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola se organizirajo v povezavi z zasedanji pogodbenic konvencije, razen če se pogodbenice na zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola ne odločijo drugače.

2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice tega protokola, lahko kot opazovalke sodelujejo na katerem koli zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola. Če ima zasedanje pogodbenic konvencije vlogo zasedanja pogodbenic tega protokola, lahko odločitve na podlagi tega protokola sprejmejo samo pogodbenice tega protokola.

3. Če ima zasedanje pogodbenic konvencije vlogo zasedanja pogodbenic tega protokola, se vsaka članica urada zasedanja pogodbenic, ki zastopa pogodbenico konvencije, ki takrat ni pogodbenica tega protokola, nadomesti z drugo članico, ki jo med seboj izvolijo pogodbenice tega protokola.

4. Na zasedanju pogodbenic konvencije, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega protokola, pogodbenice redno preverjajo izvajanje tega protokola in v ta namen:

(a)	revidirajo politike in metodološke pristope glede strateške presoje vplivov na okolje zaradi nadaljnjega izboljšanja postopkov, predvidenih s tem protokolom;

(b)	izmenjujejo podatke o izkušnjah, pridobljenih pri strateški presoji vplivov na okolje in pri izvajanju tega protokola;

(c)	pristojne organe, ki imajo strokovno znanje in izkušnje, pomembne za dosego ciljev tega protokola, po potrebi zaprosijo za storitve in sodelovanje;

(d)	ustanovijo pomožne organe, ki so po njihovem mnenju potrebni za izvajanje tega protokola;

(e)	po potrebi preučijo in sprejmejo predloge za spremembo tega protokola;

(f)	preučijo in sprejmejo dodatne ukrepe – tudi ukrepe, ki se na podlagi tega protokola in konvencije izvajajo skupno – ki so potrebni za dosego ciljev tega protokola.

5. Poslovnik zasedanja pogodbenic konvencije se v okviru tega protokola uporablja mutatis mutandis, razen če se pogodbenice na zasedanju pogodbenic v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola soglasno ne odločijo drugače.

6. Pogodbenice na prvem zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola preučijo in sprejmejo način za izvajanje postopka za pregled skladnosti s konvencijo k temu protokolu.

7. Na zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic protokola vsaka pogodbenica v časovnih presledkih, ki se določijo na zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic tega protokola, poroča o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje protokola.

Člen 15

Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov

Zadevne določbe tega protokola se uporabljajo brez poseganja v konvenciji UNECE o presoji čezmejnih vplivov na okolje ter o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Člen 16

Pravica do glasovanja

1. Vsaka pogodbenica tega protokola ima en glas, razen če ni v odstavku 2 tega člena določeno drugače.

2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje pri zadevah, za katere so pristojne, pravico do glasovanja uveljavljajo s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice tega protokola. Te organizacije ne uveljavljajo pravice do glasovanja, če njihove države članice uveljavljajo svojo, in nasprotno.

Člen 17

Sekretariat

Sekretariat, ustanovljen na podlagi člena 13 konvencije, ima vlogo sekretariata tega protokola; odstavki (a) do (c) člena 13 konvencije o funkcijah sekretariata se za ta protokol uporabljajo mutatis mutandis.

Člen 18

Priloge

Priloge k temu protokolu so sestavni del protokola.

Člen 19

Spremembe Protokola

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 se postopek za predlaganje, sprejetje in začetek veljavnosti sprememb konvencije, določen v odstavkih 2 do 5 člena 14 konvencije, za spremembe tega protokola uporablja mutatis mutandis.

3. Za namene tega protokola se tri četrtine pogodbenic, ki so potrebne, da sprememba začne veljati za pogodbenice, ki so jo ratificirale, odobrile ali sprejele, izračunajo na podlagi števila pogodbenic, navzočih pri sprejetju spremembe.

Člen 20

Reševanje sporov

Določbe o reševanju sporov iz člena 15 konvencije se za ta protokol uporabljajo mutatis mutandis.

Člen 21

Podpis

Ta protokol je na voljo za podpis v Kijevu (Ukrajini) od 21. do 23. maja 2003 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 31. decembra 2003 za države članice Ekonomske komisije za Evropo kot tudi države, ki imajo v Ekonomski komisiji za Evropo posvetovalni status v skladu z odstavkoma 8 in 11 resolucije Ekonomsko-socialnega sveta št. 36 (IV) z dne 28. marca 1947, ter regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Ekonomske komisije za Evropo in na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta protokol, vključno s pristojnostjo, da v zvezi s temi zadevami sklepajo pogodbe.

Člen 22

Depozitar

Generalni sekretar Združenih narodov je depozitar tega protokola.

Člen 23

Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1. Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države podpisnice in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, navedene v členu 21.

2. K temu protokolu lahko od 1. januarja 2004 pristopijo države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, navedene v členu 21.

3. Vse druge države, ki niso navedene v drugem odstavku tega člena in so članice Združenih narodov, lahko k protokolu pristopijo po odobritvi na zasedanju pogodbenic konvencije v vlogi zasedanja pogodbenic protokola.

4. Vsaka regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje iz člena 21, ki postane pogodbenica tega protokola, ne da bi bila katera od njenih držav članic pogodbenica, je zavezana vsem obveznostim iz tega protokola. Če je ena ali več držav članic te organizacije pogodbenica tega protokola, organizacija in njene države članice odločijo o delitvi odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola. V takih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uveljavljati pravic iz tega protokola.

5. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje iz člena 21 v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navedejo obseg svoje pristojnosti glede na zadeve, ki jih ureja ta protokol. Te organizacije depozitarja tudi obvestijo o vsaki pomembni spremembi obsega svoje pristojnosti.

Člen 24

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za namene odstavka 1 tega člena se listina, ki jo deponirajo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje iz člena 21, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice te organizacije.

3. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje iz člena 21, ki ratificira, sprejme ali odobri ta protokol ali k njemu pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

4. Ta protokol se uporablja za načrte, programe, politike in zakonodajo, pri katerih prvi uradni pripravljalni akt sledi datumu začetka veljavnosti tega protokola. Če se za pogodbenico, v pristojnosti katere je predvidena priprava načrta, programa, politike ali zakonodaje, uporablja odstavek 3, ta protokol velja za načrte, programe, politike in zakonodajo, za katere prvi uradni pripravljalni akt sledi datumu, s katerim začne za pogodbenico veljati ta protokol.

Člen 25

Odpoved

Pogodbenica lahko ta protokol odpove kadar koli po izteku štirih let od datuma, ko je protokol za to pogodbenico začel veljati, s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Vsaka odpoved začne veljati devetdeseti dan po tem, ko jo prejme depozitar. Nobena taka odpoved ne vpliva na uporabo členov 5 do 9, 11 in 13 v zvezi s strateško presojo vplivov na okolje v okviru tega protokola, ki že poteka, ali na uporabo člena 10 v zvezi z obvestilom ali zahtevo, ki je že bila poslana, preden je taka odpoved začela veljati.

Člen 26

Verodostojna besedila

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO v Kijevu (Ukrajina), enaindvajsetega maja dva tisoč tri.

PRILOGA I

Seznam projektov, navedenih v odstavku 2 člena 4

1.	Rafinerije za surovo nafto (razen podjetij, ki iz surove nafte proizvajajo samo maziva) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumenskih skrilavcev na dan.

2.	Termoelektrarne in druge kurilne naprave s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne ter drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih objektov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih in oplodljivih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata stalne toplotne obremenitve).

3.	Obrati, namenjeni izključno proizvodnji ali obogatitvi jedrskih goriv, ponovni obdelavi obsevanih jedrskih goriv ali skladiščenju, odstranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov.

4.	Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla za proizvodnjo neželeznih kovin.

Obrati za pridobivanje azbesta ter predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne izdelke z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih izdelkov, za torni material z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov in za drugo uporabo azbesta v količini več kot 200 ton na leto.

6.	Integrirani kemijski obrati.

7.	Gradnja avtocest, hitrih cest (1) in prog za železniški promet na velikih razdaljah ter letališč (2) z osnovno dolžino vzletne steze 2 100 m ali več.

8.	Naftovodi in plinovodi velikega premera.

9.	Trgovska pristanišča ter celinske vodne poti in pristanišča za promet po celinskih vodnih poteh, ki dopuščajo prehod plovil z več kot 1 350 tonami.

10.	Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopom strupenih in nevarnih odpadkov.

11.	Veliki jezovi in zbiralniki.

12.	Dejavnosti črpanja podtalnice v primerih, kadar letna količina izčrpane vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več.

13.	Proizvodnja več kot 200 ton na zraku sušene papirne kaše ali papirja dnevno.

14.	Večji rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinskih rud ali premoga.

15.	Pridobivanje ogljikovodikov na morju.

16.	Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.

17.	Krčenje gozdov na velikih površinah.

(1) V tem protokolu:

—

„Avtocesta“ pomeni cesto, posebej namenjeno motornemu prometu in zgrajeno za motorni promet, do katerega ni dostopa s posesti, ki mejijo nanjo, in ki:

(a)	je opremljena, razen na posebnih točkah ali začasno, z ločenimi cestišči za dvosmerni promet, ločenimi med seboj z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma drugače;

(b)	se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in

(c)	je posebej opremljena z označbami za avtocesto.

—	„Hitra cesta“ pomeni cesto, namenjeno samo motornemu prometu, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih in na kateri je zlasti prepovedano ustavljanje in parkiranje na cestišču(-ih).

(2) V tem protokolu „letališče“ pomeni letališče, ki ustreza opredelitvi v Čikaški konvenciji iz leta 1944 (Priloga 14), s katero je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za civilno letalstvo.

PRILOGA II

Vsi drugi projekti, navedeni v odstavku 2 člena 4

1.	Projekti za prestrukturiranje kmetijskih zemljiških posestev.

2.	Projekti za uporabo neobdelane zemlje ali polnaravnih območij za intenzivne kmetijske namene.

3.	Projekti upravljanja z vodnimi viri za kmetijstvo ter namakalni in izsuševalni projekti.

4.	Obrati za intenzivno rejo živali (tudi perutnine).

5.	Začetno pogozdovanje in krčenje gozda zaradi spremembe namembnosti v drugo vrsto rabe zemljišč.

6.	Intenzivno gojenje rib.

Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (1) skupaj z razstavljanjem ali razgradnjo jedrskih elektrarn ali reaktorjev (razen raziskovalnih objektov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih ali oplodljivih snovi, katerih največja moč ne presega 1 kilovata stalne toplotne obremenitve), če niso vključeni v Prilogo I.

8.	Gradnja nadzemnih električnih daljnovodov z napetostjo 220 kilovoltov ali več in dolžino 15 kilometrov ali več ter drugi projekti za prenos električne energije po nadzemnih vodih.

9.	Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode.

10.	Industrijski obrati za prenos plina, pare in tople vode.

11.	Površinsko skladiščenje fosilnih goriv in zemeljskega plina.

12.	Podzemno skladiščenje gorljivih plinov.

13.	Industrijsko briketiranje premoga in lignita.

14.	Obrati za hidroelektrično proizvodnjo energije.

15.	Obrati za izkoriščanje vetrne energije za proizvodnjo energije (vetrne elektrarne).

16.

Obrati, če niso vključeni v Prilogo I, namenjeni:

—	proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva,

—	predelavi obsevanega jedrskega goriva,

—	končnemu odlaganju obsevanega jedrskega goriva,

—	samo končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov,

—	samo skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) obsevanih jedrskih goriv zunaj mesta proizvodnje ali

—	predelavi in skladiščenju radioaktivnih odpadkov.

17.	Kamnolomi, površinski kopi in pridobivanje šote, če niso vključeni v Prilogo I.

18.	Podzemni rudarski obrati, če niso vključeni v Prilogo I.

19.	Pridobivanje mineralov s čiščenjem morskega ali rečnega dna.

20.	Globinske vrtine (zlasti geotermalne, vrtine za skladiščenje jedrskih odpadkov, vrtine za oskrbovanje z vodo), razen vrtin za ugotavljanje trdnosti zemlje.

21.	Površinski industrijski obrati za pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bitumenskih skrilavcev.

22.	Integrirani obrati za začetno taljenje litega železa in jekla, če niso vključeni v Prilogo I.

23.	Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje) skupaj s kontinuiranim litjem.

24.	Obrati za predelavo železa in jekla (obrati za vroče valjanje, kovačije s kovaškimi kladivi, nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin).

25.	Livarne železa in jekla.

26.	Obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki, če niso vključeni v Prilogo I.

27.	Obrati za taljenje, tudi legiranje, neželeznih kovin, razen plemenitih kovin, skupaj z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itd.), če niso vključeni v Prilogo I.

28.	Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov.

29.	Izdelava in sestavljanje motornih vozil ter izdelava motorjev za motorna vozila.

30.	Ladjedelnice.

31.	Objekti za gradnjo in popravila letal.

32.	Izdelava železniške opreme.

33.	Eksplozijsko litje kovin.

34.	Obrati za praženje in sintranje kovinskih rud.

35.	Koksarne (suha destilacija premoga).

36.	Obrati za proizvodnjo cementa.

37.	Obrati za proizvodnjo stekla in steklenih vlaken.

38.	Obrati za taljenje mineralnih snovi in proizvodnjo mineralnih vlaken.

39.	Proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opeke, ognjevarne opeke, ploščic, lončevine ali porcelana.

40.	Obrati za proizvodnjo kemikalij ali obdelavo vmesnih produktov, če niso vključeni v Prilogo I.

41.	Proizvodnja pesticidov in farmacevtskih izdelkov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov.

42.	Objekti za skladiščenje naftnih, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov, če niso vključeni v Prilogo I.

43.	Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob.

44.	Pakiranje in konzerviranje živalskih in rastlinskih proizvodov.

45.	Proizvodnja mlečnih izdelkov.

46.	Proizvodnja piva in slada.

47.	Izdelava slaščic in sirupov.

48.

Klavnice.

49.	Obrati za proizvodnjo industrijskega škroba.

50.	Tovarne ribje moke in ribjega olja.

51.	Tovarne sladkorja.

52.	Industrijski obrati za proizvodnjo papirne kaše, papirja in lepenke, če niso vključeni v Prilogo I.

53.	Obrati za predhodno obdelavo ali barvanje vlaken ali tekstila.

54.	Obrati za strojenje živalskih kož.

55.	Obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.

56.	Proizvodnja in obdelava izdelkov na bazi elastomerov.

57.	Obrati za proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken.

58.	Obrati za ponovno obdelavo ali uničenje eksplozivnih snovi.

59.	Obrati za proizvodnjo azbesta in izdelavo azbestnih izdelkov, če niso vključeni v Prilogo I.

60.	Obrati za zbiranje živalskih trupel in odpadkov.

61.	Testne preskuševalnice za motorje, turbine ali reaktorje.

62.	Stalne dirkalne in testne proge za motorna vozila.

63.	Vodi za prenos plina ali nafte, če niso vključeni v Prilogo I.

64.	Vodi za prenos kemikalij s premerom, večjim od 800 mm, in dolžino, večjo od 40 km.

65.	Gradnja železnic in intermodalnih zmogljivosti za pretovarjanje ter intermodalnih terminalov, če ni vključena v Prilogo I.

66.	Gradnja tramvajev, nadzemnih in podzemnih železnic, visečih ali podobnih prog posebne vrste, ki se uporabljajo izključno ali v glavnem za potniški promet.

67.	Gradnja cest, skupaj s premestitvijo in/ali razširjenjem vseh obstoječih cest, če ni vključena v Prilogo I.

68.	Gradnja pristanišč in pristaniških naprav, vključno z ribiškimi pristanišči, če ni vključena v Prilogo I.

69.	Gradnja celinskih vodnih poti in pristanišč za celinski vodni promet, če ni vključena v Prilogo I.

70.	Trgovska pristanišča, nakladalni in razkladalni pomoli, povezani s celinskimi in zunanjimi pristanišči, če niso vključeni v Prilogo I.

71.	Regulacija vodotoka ali poseg za zaščito pred poplavami.

72.	Gradnja letališč (2) in letaliških pristajalnih terenov, če ni vključena v Prilogo I.

73.	Obrati za odstranjevanje odpadkov (vključno z odlagališči), če niso vključeni v Prilogo I.

74.	Obrati za sežig ali kemično obdelavo nenevarnih odpadkov.

75.	Skladiščenje odpadnega železa in odpadnih vozil.

76.	Mesta za odlaganje blata.

77.	Črpanje podtalnice ali umetno obnavljanje podtalnice, če ni vključeno v Prilogo I.

78.	Objekti za prenos vode med porečji.

79.	Čistilne naprave za obdelavo odpadnih voda.

80.	Jezovi in drugi objekti za bodisi zadrževanje bodisi dolgoročno ali stalno skladiščenje vode, če niso vključeni v Prilogo I.

81.	Obalni objekti za obrambo pred erozijo in morski objekti, ki obalo spreminjajo z gradnjo, na primer pristaniški nasipi, pomoli, valobrani in drugi objekti za obrambo pred morjem, razen vzdrževanja in rekonstrukcije takih objektov.

82.	Gradnja vodovodov na dolge razdalje.

83.	Smučarske proge, vlečnice in žičnice ter sorodna oprema.

84.

Marine.

85.	Počitniška naselja in hotelski kompleksi zunaj urbanih območij in z njimi povezani objekti.

86.	Stalni kampi in prostori za počitniške prikolice.

87.	Tematski parki.

88.	Projekti izgradnje industrijskih con.

89.	Projekti razvoja mestnih območij, vključno z izgradnjo nakupovalnih centrov in avtomobilskih parkirišč.

90.	Pridobivanje zemljišč iz morja.

(1) V tem protokolu se jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji ne štejejo več za take objekte, če so bili vse jedrsko gorivo in drugi radioaktivno onesnaženi elementi trajno odstranjeni iz obrata.

(2) V tem protokolu „letališče“ pomeni letališče, ki ustreza opredelitvi v Čikaški konvenciji iz leta 1944, s katero je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (Priloga 14).

PRILOGA III

Merila za določitev verjetnih večjih posledic za okolje in zdravje, navedenih v odstavku 1 člena 5

1.	Pomembnost načrta ali programa za vključitev okoljskih in zdravstvenih ugotovitev zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja.

2.	Stopnja, do katere načrt ali program določa okvir za projekte in druge dejavnosti glede na lokacijo, značaj, velikost in delovne razmere ali z dodelitvijo sredstev.

3.	Stopnja, do katere načrt ali program vpliva na druge načrte in programe, vključno s tistimi, ki so hierarhično razvrščeni.

4.	Okoljski in zdravstveni problemi, pomembni za načrt ali program.

5.	Značaj posledic za okolje in zdravje, na primer verjetnost, trajanje, pogostnost, reverzibilnost, razširjenost in obseg (geografsko območje ali velikost prebivalstva, ki bo verjetno prizadeto).

6.	Nevarnosti za okolje in zdravje.

7.	Čezmejni značaj posledic.

8.	Stopnja, do katere načrt ali program prizadene pomembna ali občutljiva območja, tudi krajino s priznanim nacionalnim ali mednarodnim zaščitenim statusom.

PRILOGA IV

Podatki, navedeni v odstavku 2 člena 7

1.	Vsebina in glavni cilji načrta ali programa in njihova povezanost z drugimi načrti ali programi.

2.	Ustrezni vidiki sedanjega stanja okolja in zdravja ter verjeten nadaljnji razvoj, če se načrt ali program ne izvaja.

3.	Značilnosti okolja in zdravja na območjih, ki bodo verjetno utrpela večje posledice.

4.	Okoljski in zdravstveni problemi, ki so pomembni za načrt ali program.

5.	Okoljski in zdravstveni cilji, določeni na mednarodni in nacionalni ravni ter drugih ravneh, ki so pomembni za načrt ali program, in načini, kako so bili ti cilji ter druge okoljske in zdravstvene ugotovitve upoštevani pri pripravi načrta ali programa.

6.	Verjetne večje posledice za okolje in zdravje (1), kot so opredeljene v odstavku 7 člena 2.

7.	Ukrepi za preprečevanje, zmanjšanje ali ublažitev vseh večjih škodljivih posledic za okolje in zdravje, ki bi lahko izhajale iz izvajanja načrta ali programa.

8.	Navedba razlogov za izbiro preučenih alternativ ter opis izvedbe presoje in težav pri zbiranju podatkov, ki jih je treba vključiti, zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkljivega znanja.

9.	Ukrepi, predvideni za spremljanje posledic izvajanja načrta ali programa za okolje in zdravje.

10.	Verjetne večje čezmejne posledice za okolje in zdravje.

11.	Netehnični povzetek predloženih podatkov.

(1) Te posledice morajo vsebovati sekundarne, kumulativne, sinergetske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne ter pozitivne in negativne posledice.

PRILOGA V

Podatki, navedeni v odstavku 5 člena 8

1.	Predlagani načrt ali program in njegov značaj.

2.	Organ, pristojen za sprejetje načrta ali programa.

Predvideni postopek skupaj z:

(a)	začetkom postopka;

(b)	priložnostmi za udeležbo javnosti;

(c)	časom in krajem predvidene javne obravnave;

(d)	organom, pri katerem je mogoče dobiti ustrezne podatke in so ti podatki deponirani, da jih lahko javnost preuči;

(e)	organom, ki se mu lahko predložijo pripombe ali vprašanja, ter časovnim razporedom za predložitev pripomb ali vprašanj ter

(f)	razpoložljivimi podatki o okolju in zdravju, pomembnimi za predlagani načrt ali program.

4.	Podatki o tem, ali bo za načrt ali program verjetno treba opraviti presojo čezmejnih vplivov na okolje.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 308

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 19. november 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1138/2008 z dne 13. oktobra 2008 o izvajanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII GATT 1994 ter o spremembi in dopolnitvi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1139/2008 z dne 10. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib, ki se za leto 2009 uporabljajo v Črnem morju	3
		Uredba Komisije (ES) št. 1140/2008 z dne 18. novembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	7
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1141/2008 z dne 13. novembra 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1142/2008 z dne 13. novembra 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	11
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1143/2008 z dne 13. novembra 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1144/2008 z dne 18. novembra 2008 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 v zvezi s Hrvaško ( 1 )	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1145/2008 z dne 18. novembra 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 glede nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1146/2008 z dne 18. novembra 2008 o prepovedi ribolova na sluzoglavko v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v conah ICES III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske	25

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupno stališče Sveta 2008/873/SZVP z dne 18. novembra 2008 o podaljšanju omejevalnih ukrepov, uvedenih proti Slonokoščeni obali	52

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	25,7
	MA	60,8
	TR	77,1
	ZZ	54,5
0707 00 05	JO	167,2
	MA	55,4
	TR	91,2
	ZZ	104,6
0709 90 70	MA	59,8
	TR	103,0
	ZZ	81,4
0805 20 10	MA	66,1
0805 20 10	ZZ	66,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	60,0
	HR	49,0
	IL	74,6
	MA	82,1
	TR	67,2
	ZZ	66,6
0805 50 10	MA	65,5
	TR	69,9
	ZA	47,3
	ZZ	60,9
0806 10 10	BR	214,2
	TR	133,6
	US	272,9
	ZA	78,7
	ZZ	174,9
0808 10 80	CA	87,1
	CL	67,1
	CN	55,8
	MK	37,6
	US	103,2
	ZA	75,3
	ZZ	71,0
0808 20 50	CL	58,0
	CN	52,6
	TR	103,0
	ZZ	71,2

Št.	08/DSS
Država članica	PORTUGALSKA
Stalež	ALF/3X14-
Vrsta	sluzoglavke (Beryx spp.)
Cona	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v conah ICES III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV
Datum	30.9.2008

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/870/ES
*	Sklep Sveta z dne 13. oktobra 2008 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji	27
	Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji	29
	2008/871/ES
*	Sklep Sveta z dne 20. oktobra 2008 o odobritvi Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti	33
	Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje	35
	2008/872/ES
*	Sklep Sveta z dne 18. novembra 2008 o imenovanju dveh nemških nadomestnih članov Odbora regij	50
	SPORAZUMI
	Svet
*	Informacije v zvezi z začetkom veljavnosti sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kube o sklenitvi pogajanj na podlagi člena XXIV:6 GATT	51