I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

7.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 298/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1095/2008

z dne 6. novembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 109/2007 glede pogojev za dovoljenje krmnega dodatka natrijev monenzin (Coxidin)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodatek natrijev monenzin (Coxidin) je bil dovoljen pod nekaterimi pogoji v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003. Z Uredbo Komisije (ES) št. 109/2007 (2) je bil ta dodatek dovoljen za obdobje desetih let za uporabo za piščance za pitanje in purane, pri čemer je bilo dovoljenje povezano z imetnikom dovoljenja za dajanje navedenega dodatka v promet.

(2)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa možnost spremembe dovoljenja za dodatek na zahtevo imetnika dovoljenja in na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: „Agencija“).

(3)	Imetnik dovoljenja za krmni dodatek natrijev monenzin (Coxidin) je vložil zahtevek, v katerem predlaga spremembo pogojev dovoljenja s skrajšanjem odstopnega roka pred zakolom in z določitvijo mejnih vrednosti ostankov (MRL).

(4)	Agencija je v mnenju, sprejetem 18. junija 2008 (3), po ponovni oceni izpostavljenosti ljudi sklenila, da se lahko določi enodnevni odstopni rok za Coxidin za piščance in purane za pitanje. Imetnik dovoljenja ni predložil novih podatkov, ki bi Agenciji omogočili, da predlaga končne MRL.

(5)	Uredbo (ES) št. 109/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 109/2007 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 31, 6.2.2007, str. 6.

(3) Znanstveno mnenje znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP), oblikovano na zahtevek Evropske komisije, o odstopnem roku za Coxidin za piščance in purane za pitanje in ponovni oceni začasnih mejnih vrednostih ostankov. The EFSA Journal (2008) 731, str. 1–14.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

(trgovsko ime)

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Začasne največje mejne vrednosti ostankov (MRL) v ustreznih živilih živalskega izvora

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kokcidiostatiki in histomonostatiki

5 1 701

Huvepharma

NV Belgium

natrijev monenzin

(Coxidin)

aktivna snov

C36H61O11Na

natrijeva sol polietra monokarboksilne kisline, ki jo proizvaja Streptomyces cinnamonensis, 28682, LMG S-19095 v obliki prahu

sestava faktorja:

monenzin A: najmanj 90 %

monenzin A + B: ne manj kakor 95 %

monenzin C 0.2–0.3 %

sestava dodatka

tehnična snov natrijev monenzin, enakovredna aktivnosti monenzina: 25 %

perlit: 15–20 %

pšenični otrobi 55–60 %

analitska metoda (1)

metoda za določitev aktivne snovi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) s postkolonsko derivatizacijo in UV-detekcijo (λ = 520 nm)

piščanci za pitanje

—

100

125

1.	Uporaba prepovedana najmanj en dan pred zakolom.

2.	Dodatek se vključi v popolne krmne mešanice v obliki premiksa.

Največji dovoljen odmerek natrijevega monenzina v dopolnilnih krmnih mešanicah:

—	625 mg/kg pri piščancih za pitanje,

—	500 mg/kg pri puranih.

4.	Natrijev monenzin se ne meša z drugimi kokcidiostatiki.

5.	V navodilih za uporabo navedite: „Nevarno za kopitarje. Te krmne mešanice vsebujejo ionofor: izogibajte se sočasni uporabi s tiamulinom in spremljajte možne neželene učinke ob hkratni uporabi z drugimi zdravilnimi snovmi.“

6.	Nositi ustrezna zaščitna oblačila, rokavice ter zaščito oči/obraza. V primeru pomanjkljivega prezračevanja v prostoru nositi ustrezno dihalno opremo.

6.2.2017

25 μg natrijevega monenzina na kg mokre kože + maščevja.

8 μg natrijevega monenzina na kg mokrih jeter, ledvic in mišičevja.

purani

16 tednov

100

(1) Analitske metode so podrobno opisane na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

7.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 298/9

DIREKTIVA 2008/92/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2008

o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/377/EGS z dne 29. junija 1990 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba direktivo prenoviti.

(2)	Preglednost cen energije, če spodbuja pogoje, ki zagotavljajo neizkrivljenost konkurence na skupnem trgu, je bistvenega pomena za vzpostavitev in tekoče delovanje notranjega energetskega trga.

(3)	Preglednost lahko pomaga preprečevati diskriminacijo uporabnikov tako, da jim omogoča večjo svobodo pri izbiranju med različnimi viri energije in različnimi dobavitelji.

(4)	Trenutno se stopnja preglednosti razlikuje glede na energetski vir in glede na državo članico ali regijo Skupnosti in s tem postavlja pod vprašaj vzpostavljanje notranjega energetskega trga.

(5)	Cena, ki jo industrija v Skupnosti plačuje za porabljeno energijo, je eden od dejavnikov, ki vplivajo na njeno konkurenčnost in bi torej morala ostati zaupna.

(6)	Sistem standardnih uporabnikov, ki ga uporablja Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat) v svojih objavljenih cenikih in sistem cen, ki je uveden za največje uporabnike električne energije, zagotavljata, da preglednost ne ovira zaupnosti.

(7)	Nujno je razširiti razrede uporabnikov, ki jih uporablja Eurostat do meja, pri katerih uporabniki še predstavljajo svojo skupino.

(8)	Na ta način bi bila dosežena preglednost cen, ki veljajo za končne uporabnike, ne da bi bila ogrožena potrebna tajnost pogodb. Zaradi spoštovanja zaupnosti se lahko cena za določen razred uporabnikov objavi samo, če so v njem najmanj trije uporabniki.

(9)	Ti podatki v zvezi s plinom in električno energijo, ki ju porabi industrija za končne uporabnike energije bodo prav tako omogočili primerjave z drugimi viri energije (nafta, premog, fosilni in obnovljivi energetski viri) in drugimi odjemalci.

(10)	Za podjetja za dobavo plina in električne energije in za industrijske uporabnike plina in električne energije, bodo ne glede na izvajanje te direktive, še vedno veljala pravila o konkurenci iz Pogodbe in Komisija posledično lahko zahteva, da ji sporočijo cene in prodajne pogoje.

(11)	Poznavanje veljavnih tarifnih sistemov je del preglednosti cene.

(12)	Del preglednosti cene je tudi poznavanje razvrstitve uporabnikov po razredih in njihovih tržnih deležih.

(13)

Sporočanje cen, prodajnih pogojev za kupce in veljavnih tarifnih sistemov in razvrstitve odjemalcev po razredih uporabnikov Eurostatu, bi moralo zagotoviti Komisiji dovolj podatkov, da se lahko odloči za ustrezno ukrepanje ali predloge glede na položaj notranjega energetskega trga, če je to potrebno.

(14)	Podatki, posredovani Eurostatu, bodo zanesljivejši, če jih bodo zbirala podjetja sama.

(15)	Za zagotavljanje preglednosti cen je pomembno poznavanje davčnega sistema in dodatnih denarnih dajatev v posameznih državah članicah.

(16)	Omogočeno mora biti preverjanje zanesljivosti podatkov, predloženih Eurostatu.

(17)	Doseganje preglednosti predvideva objavo in sporočanje cen in tarifnih sistemov kar najširšemu krogu uporabnikov.

(18)	Za uveljavitev preglednosti cen bi moral sistem temeljiti na dokazani strokovnosti in postopkih, ki jih je za obdelavo, preverjanje in objavljanje podatkov razvil in jih izvaja Eurostat.

(19)	Zaradi uvedbe notranjega energetskega trga bi bilo treba čim prej uvesti sistem preglednosti cen.

(20)	Ta direktiva se lahko enotno izvaja v vseh državah članicah šele, ko bo trg zemeljskega plina, še zlasti z vidika infrastrukture, dovolj razvit.

(21)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, naj bi se sprejeli v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(22)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila zlasti zato, da ustrezno spremeni prilogi I in II glede na posebne težave, ki se pojavijo. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(23)	Ker nove določbe te direktive zadevajo le postopke v odborih, jih državam članicam ni treba prenesti.

(24)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, določenih v delu B Priloge III –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da podjetja za dobavo plina ali električne energije industrijskim končnim uporabnikom, kakor so opredeljeni v Prilogah I in II, Statističnemu uradu Evropskih skupnosti (Eurostat) v obliki, predvideni v členu 3, sporočijo:

1.	cene in prodajne pogoje plina in električne energije, ki veljajo za industrijske končne uporabnike;

2.	tarifne sisteme, ki se uporabljajo;

3.	razvrstitev uporabnikov in ustrezne količine za posamezne razrede porabe, ob zagotavljanju reprezentativnosti teh razredov na državni ravni.

Člen 2

1. Podjetja iz člena 1, vsako leto 1. januarja in 1. julija zberejo podatke, predvidene v členu 1(1) in (2).

Te podatke, zbrane skladno z določbami, iz člena 3, se pošlje Eurostatu in pristojnim organom držav članic najpozneje v dveh mesecih.

2. Na podlagi podatkov iz odstavka 1 Eurostat vsako leto maja in novembra v ustrezni obliki objavi cene plina in električne energije za industrijske uporabnike v državah članicah in tarifne sisteme, ki se uporabljajo za oblikovanje cen.

3. Podatke iz člena 1(3) se vsaki dve leti pošlje Eurostatu in pristojnim organom držav članic.

Ti podatki se ne objavijo.

Člen 3

Izvedbeni predpisi o obliki, vsebini in vseh drugih značilnostih podatkov, predvidenih v členu 1, so določeni v Prilogah I in II.

Člen 4

Eurostat ne bo razkrival podatkov, prejetih skladno s členom 1, ki bi bili lahko zaradi svoje narave poslovna skrivnost. Takšni zaupni statistični podatki, posredovani Eurostatu, bodo dostopni samo uradnim osebam Eurostata in se lahko uporabljajo izključno v statistične namene.

Vendar ta določba ne preprečuje objave takšnih podatkov v združeni obliki, ki ne omogoča razpoznave posameznih poslov.

Člen 5

Če Eurostat ugotovi statistično pomembna odstopanja ali nedoslednosti pri podatkih, ki so mu bili posredovani skladno s to direktivo, lahko pri nacionalnih organih zaprosi za dovoljenje, da preveri posamezne podatke in postopke izračunavanja ali ocenjevanja, na katerih temeljijo zbrani podatki, in sicer z namenom, da oceni ali celo popravi vse podatke, ki so po njegovem mnenju nepravilni.

Člen 6

Kadar je to potrebno, Komisija glede na posamične ugotovljene težave ustrezno spremeni prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7(2).

Vendar pa takšne spremembe zadevajo samo tehnične značilnosti prilog I in II in ne smejo spreminjati splošne strukture sistema.

Člen 7

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 8

Komisija enkrat letno predstavi zbirno poročilo o uresničevanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Člen 9

Za zemeljski plin se začne ta direktiva v posamezni državi članici izvajati šele pet let po uvedbi tega vira energije na njen trg.

Datum uvedbe tega vira energije na državni trg zadevna država članica izrecno nemudoma sporoči Komisiji.

Člen 10

Direktiva 90/377/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge III se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, določenih v delu B Priloge III.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 11

Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J.-P. JOUYET

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. septembra 2008.

(2) UL L 185, 17.7.1990, str. 16.

(3) Glej del A Priloge III.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

PRILOGA I

CENE PLINA

Cene plina za industrijske končne uporabnike (1) se pridobivajo in zbirajo v skladu z naslednjo metodologijo:

(a)	Sporočijo se cene, ki jih plačajo industrijski končni uporabniki za zemeljski plin, ki ga za lastno uporabo dobavljajo prek omrežja.

(b)

Upoštevajo se vse vrste industrijske uporabe plina. Iz sistema so kljub temu izvzeti uporabniki plina:

—	za proizvodnjo električne energije v javnih elektrarnah ali elektrarnah za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE),

—	za neenergetske namene (npr. kemična industrija),

—	v količinah, ki presegajo 4 000 000 gigajoulov (GJ) na leto.

(c)	Zabeležene cene morajo temeljiti na sistemu standardnih skupin porabe, ki so opredeljene z obsegom letne porabe plina.

(d)

Cene se zbirajo dvakrat letno, na začetku vsakega šestmesečnega obdobja (januarja in julija), in zajemajo povprečne cene, ki so jih plačali industrijski končni uporabniki za plin v preteklih šestih mesecih. Prvo sporočilo o podatkih o cenah Statističnemu uradu Evropskih skupnosti (Eurostat) se bo sklicevalo na stanje z dne 1. januarja 2008.

(e)	Cene morajo biti izražene v nacionalni valuti na gigajoule. Uporabljena enota energije se izmeri na podlagi bruto kalorične vrednosti (GCV).

(f)	Cene morajo vključevati vse plačljive prispevke: omrežnine, ki se jim prišteje porabljena energija in odštejejo morebitni popusti ali premije ter prištejejo še drugi prispevki (najemnina za merilnik, stalni prispevki itd.). Začetni priključitveni prispevki se ne vključijo.

(g)	Cene se evidentirajo kot nacionalne povprečne cene.

(h)

Države članice razvijejo in izvajajo stroškovno učinkovite postopke za zagotovitev reprezentativnega sistema zbiranja podatkov, ki temelji na naslednjih pravilih:

—

cene so tehtane povprečne cene, pri čemer se kot utežni faktor uporabljajo tržni deleži podjetij za dobavo plina, vključenih v raziskavo. Aritmetične povprečne cene se navedejo le, če tehtanih vrednosti ni mogoče izračunati. V vsakem primeru države članice zagotovijo, da je reprezentativni delež nacionalnega trga zajet v raziskavi,

—	tržni deleži morajo temeljiti na količini plina, ki so ga podjetja za dobavo plina zaračunala industrijskim končnim uporabnikom. Če je mogoče, se tržni deleži izračunajo ločeno za vsako skupino. Podatke za izračun tehtanih povprečnih cen upravljajo države članice ob upoštevanju pravil o zaupnosti,

—	zaradi zaupnosti se podatki v zvezi s cenami sporočajo le, če so v zadevni državi članici najmanj trije končni uporabniki v vsakem razredu iz točke (j).

(i)

Navedejo se tri ravni cen:

—	cene brez davkov in dajatev,

—	cene brez DDV in drugih vračljivih davkov,

—	cene z vsemi davki, dajatvami in DDV.

(j)

Cene plina se spremljajo za naslednje razrede industrijskih končnih uporabnikov:

Industrijski končni uporabnik	Letna poraba plina (GJ)
Industrijski končni uporabnik	Najnižja	Najvišja
Skupina-I1		< 1 000
Skupina-I2	1 000	< 10 000
Skupina-I3	10 000	< 100 000
Skupina-I4	100 000	< 1 000 000
Skupina-I5	1 000 000	<= 4 000 000

(k)

Enkrat na dve leti se skupaj z januarskim poročilom o cenah Eurostat obvesti o sistemu zbiranja podatkov, pri tem se navede zlasti: opis raziskave in njeno področje uporabe (število podjetij za dobavo plina, vključenih v raziskavo, skupni delež zastopanega trga itd.) ter merila, uporabljena za izračun tehtanih povprečnih cen, in skupne količine porabe po posameznih skupinah. Prvo sporočilo o sistemu zbiranja podatkov bo zadevalo stanje z dne 1. januarja 2008.

(l)

Enkrat letno se skupaj z januarskim poročilom o cenah Eurostatu sporočijo podatki o glavnih povprečnih značilnostih in dejavnikih, ki vplivajo na cene, sporočene za vsako skupino porabe.

Podatki vključujejo:

—	povprečne količnike obremenitve za industrijske končne uporabnike, ki ustrezajo posamezni skupini porabe, izračunane na podlagi skupne dobavljene energije in povprečnega največjega povpraševanja,

—	opis popustov za prekinljivo oskrbo,

—	opis stalnih prispevkov, najemnin za merilnik ali kakršnih koli drugih zadevnih prispevkov na nacionalni ravni.

(m)

Enkrat letno se skupaj z januarskim poročilom sporočijo tudi stopnje in način izračuna ter opis davkov, ki se pri prodaji plina zaračunajo industrijskim končnim uporabnikom. Opis mora vključevati vse stroške sistema za nedavčne dajatve in obveznosti iz opravljanja javnih storitev.

Opis davkov mora vključevati tri jasno ločene oddelke:

—	davki, dajatve, nedavčne dajatve, pristojbine in kakršne koli druge davščine, ki niso opredeljene v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom. Postavke, opisane pod to točko, se vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene brez davkov in dajatev“,

—	davki in dajatve, opredeljeni v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom, ki niso vračljivi. Postavke, opisane pod to točko, se zato vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene brez DDV in drugih vračljivih davkov“,

—	davek na dodano vrednost (DDV) in drugi vračljivi davki, opredeljeni v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom. Postavke, opisane pod to točko, se vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene z vsemi davki, dajatvami in DDV“.

Pregled različnih davkov, dajatev, nedavčnih dajatev, pristojbin in davščin:

—	davek na dodano vrednost,

—	koncesnine. Te običajno zadevajo dovoljenja in pristojbine za uporabo zemljišča in javne ali zasebne lastnine za omrežja ali druge plinske naprave,

—	okoljski davki ali dajatve. Ti običajno zadevajo spodbujanje obnovljivih virov energije ali SPTE ali bremenitve za emisije CO2, SO2 ali drugih povzročiteljev, ki vplivajo na podnebne spremembe,

—	drugi davki ali dajatve, povezani s področjem energetike: obveznosti/prispevki iz opravljanja javnih storitev, dajatve za financiranje energetskih regulativnih organov itd.,

—	drugi davki ali dajatve, ki niso povezani s področjem energetike: nacionalni, lokalni ali regionalni davki za porabljeno energijo, davki za distribucijo plina itd.

Davki na prihodek, davki, povezani z lastnino, nafta za motorna vozila, cestnine, pristojbine za dovoljenja za telekomunikacije, radio, oglaševanje, pristojbine za dovoljenja, davki za odpadke itd. se ne upoštevajo ter so izključeni iz tega opisa, ker so nedvomno del operativnih stroškov in se uporabljajo tudi za druge industrije ali dejavnosti.

(n)	V državah članicah, v katerih eno podjetje pokriva celotno industrijsko prodajo, lahko podatke sporoči to podjetje. V državah članicah, v katerih deluje več kot eno podjetje, bi moral podatke sporočiti neodvisni statistični organ.

(1) Industrijski končni uporabniki lahko vključujejo druge nezasebne uporabnike.

PRILOGA II

CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Cene električne energije za industrijske končne uporabnike (1) se pridobivajo in zbirajo po naslednji metodologiji:

(a)	Sporočijo se cene, ki jih plačajo industrijski končni uporabniki za električno energijo za lastno uporabo.

(b)	Upoštevajo se vse vrste industrijske uporabe električne energije.

(c)	Navedene cene morajo temeljiti na sistemu standardnih skupin porabe, ki so opredeljene z razredom letne porabe električne energije.

(d)

Cene se zbirajo dvakrat letno, na začetku vsakega šestmesečnega obdobja (januarja in julija), in zajemajo povprečne cene, ki so jih plačali industrijski končni uporabniki za električno energijo v preteklih šestih mesecih. Prvo sporočilo o podatkih o cenah Eurostatu se bo sklicevalo na stanje z dne 1. januarja 2008.

(e)	Cene morajo biti izražene v nacionalni valuti na kWh.

(f)

Cene morajo vključevati vse plačljive postavke: omrežnine, ki se jim prišteje porabljena energija in odštejejo morebitni popusti ali premije ter prištejejo še drugi prispevki (prispevki za uporabo zmogljivosti, komercializacija, najemnina za merilnik itd.). Začetni priključitveni prispevki se ne vključijo.

(g)	Cene se evidentirajo kot nacionalne povprečne cene.

(h)

Države članice razvijejo in izvajajo stroškovno učinkovite postopke za zagotovitev reprezentativnega sistema zbiranja podatkov, ki temelji na naslednjih pravilih:

—

cene so tehtane povprečne cene, pri čemer se kot utežni faktor uporabljajo tržni deleži podjetij za dobavo električne energije, vključenih v raziskavo. Aritmetične povprečne cene se navedejo le, če tehtanih vrednosti ni mogoče izračunati. V vsakem primeru države članice zagotovijo, da je reprezentativni delež nacionalnega trga zajet v raziskavi,

—

tržni deleži morajo temeljiti na količini električne energije, ki so jo podjetja za dobavo električne energije zaračunala industrijskim končnim uporabnikom. Če je mogoče, se tržni deleži izračunajo ločeno za vsako skupino. Podatke za izračun tehtanih povprečnih cen upravljajo države članice ob upoštevanju pravil o zaupnosti,

—	zaradi zaupnosti se podatki v zvezi s cenami sporočajo le, če so v zadevni državi članici najmanj trije končni uporabniki v vsakem razredu iz točke (j).

(i)

Navedejo se tri ravni cen:

—	cene brez davkov in dajatev,

—	cene brez DDV in drugih vračljivih davkov,

—	cene z vsemi davki, dajatvami in DDV.

(j)

Cene električne energije se spremljajo za naslednje razrede industrijskih končnih uporabnikov:

Industrijski končni uporabnik	Letna poraba električne energije (MWh)
Industrijski končni uporabnik	Najnižja	Najvišja
Skupina IA		< 20
Skupina IB	20	< 500
Skupina IC	500	< 2 000
Skupina ID	2 000	< 20 000
Skupina IE	20 000	< 70 000
Skupina IF	70 000	<= 150 000

(k)

Enkrat na dve leti se skupaj z januarskim poročilom o cenah Eurostat obvesti o sistemu zbiranja podatkov, pri tem se navede zlasti: opis raziskave in njeno področje uporabe (število podjetij za dobavo električne energije, vključenih v raziskavo, skupni delež zastopanega trga itd.) ter merila, uporabljena za izračun tehtanih povprečnih cen, in skupne količine porabe po posameznih skupinah. Prvo poročilo o sistemu zbiranja podatkov bo zadevalo stanje z dne 1. januarja 2008.

(l)

Enkrat letno se skupaj z januarskim poročilom o cenah Eurostatu sporočijo podatki o glavnih povprečnih značilnostih in dejavnikih, ki vplivajo na cene, sporočene za vsako skupino porabe.

Zahtevani podatki vključujejo:

—	povprečne količnike obremenitve za industrijske končne uporabnike, ki ustrezajo posamezni skupini porabe, izračunane na podlagi skupne dobavljene energije in povprečnega največjega povpraševanja,

—	tabelo, v kateri so navedene meje napetosti za državo,

—	opis stalnih prispevkov, najemnin za merilnik ali kakršnih koli drugih zadevnih prispevkov na nacionalni ravni.

(m)

Enkrat letno se skupaj z januarskim poročilom o cenah sporočijo tudi stopnje in način izračuna ter opis davkov, ki se pri prodaji električne energije zaračunajo industrijskim končnim uporabnikom. Opis mora vključevati vse stroške sistema za nedavčne dajatve in obveznosti iz opravljanja javnih storitev.

Opis davkov mora vključevati tri jasno ločene oddelke:

—	davki, dajatve, nedavčne dajatve, pristojbine in kakršne koli druge davščine, ki niso opredeljene v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom. Postavke, opisane pod to točko, se vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene brez davkov in dajatev“,

—	davki in dajatve, opredeljeni v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom, ki niso vračljivi. Postavke, opisane pod to točko, se vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene brez DDV in drugih vračljivih davkov“,

—	davek na dodano vrednost (DDV) in drugi vračljivi davki, opredeljeni v računih, izdanih industrijskim končnim uporabnikom. Postavke, opisane pod to točko, se vključijo pod navedene vrednosti za raven cene: „Cene z vsemi davki, dajatvami in DDV“.

Pregled možnih različnih davkov, dajatev, nedavčnih dajatev, pristojbin in davščin:

—	davek na dodano vrednost,

—	koncesnine. Te običajno zadevajo dovoljenja in pristojbine za uporabo zemljišča in javne ali zasebne lastnine za omrežja ali druge električne naprave,

—	okoljski davki ali dajatve. Ti običajno zadevajo spodbujanje obnovljivih virov energije ali SPTE ali obremenitve za emisije CO2, SO2 ali drugih povzročiteljev, ki vplivajo na podnebne spremembe,

—	jedrski davki in drugi davki za inšpekcijske preglede: prispevki za jedrsko razgrajevanje, inšpekcijski pregledi in pristojbine za jedrske naprave itd.,

—	drugi davki ali dajatve, povezani s področjem energetike: obveznosti/prispevki iz opravljanja javnih storitev, dajatve za financiranje energetskih regulativnih organov itd.,

—	drugi davki ali dajatve, ki niso povezani s področjem energetike: nacionalni, lokalni ali regionalni davki za porabljeno energijo, davki za distribucijo električne energije itd.

Davki na prihodek, davki, povezani z lastnino, trošarine za naftne derivate in gorivo, ki se ne uporabljajo za proizvodnjo električne energije, nafta za motorna vozila, cestnine, pristojbine za dovoljenja za telekomunikacije, radio, oglaševanje, pristojbine za dovoljenja, davki za odpadke itd. se ne upoštevajo ter so izključeni iz tega opisa, ker so nedvomno del operativnih stroškov in se uporabljajo tudi za druge industrije ali dejavnosti.

(n)

Enkrat letno se skupaj z januarskim poročilom o cenah Eurostatu sporoči razčlenitev cen električne energije po glavnih elementih. Cene električne energije se po glavnih elementih razčlenijo v skladu z naslednjo metodologijo:

Celotna cena električne energije na skupino porabe se lahko obravnava kot vsota cen za „omrežje“, cen za „energijo in oskrbo“ (t. j. od proizvodnje do komercializacije, razen omrežij) ter vseh davkov in dajatev.

—	cena za „omrežje“ je razmerje med prihodki iz pristojbin za prenos in distribucijo ter (če je mogoče) ustrezno količino kWh na skupino porabe. Če ločene količine kWh na skupino niso na voljo, je treba navesti ocene,

—	cena za „energijo in oskrbo“ je skupna cena, od katere se odštejejo cena za „omrežje“ ter vsi davki in dajatve,

—

davki in dajatve. Ta element se dodatno razčleni na:

—	davki in dajatve za cene za „omrežje“,

—	davki in dajatve za cene za „energijo in oskrbo“,

—	DDV in drugi vračljivi davki.

OPOMBA: Če so dopolnilne storitve navedene ločeno, se lahko razvrstijo pod enega od dveh glavnih elementov na naslednji način:

—	cena za „omrežje“ vključuje naslednje stroške: pristojbine za prenos in distribucijo, izgube zaradi prenosa in distribucije, stroške omrežja, poprodajne storitve, stroške vzdrževanja sistema in najemnino za merilnik,

—	cena za „energijo in oskrbo“ vključuje naslednje stroške: proizvodnjo, shranjevanje, izravnalno energijo, stroške dobavljene energije, storitve za kupce, poprodajno upravljanje, stroške odmere in druge stroške oskrbe,

—	drugi posebni stroški. Ta postavka predstavlja stroške, ki niso stroški omrežja ali stroški energije in oskrbe ali davki. Če takšni stroški obstajajo, se jih sporoči ločeno.

(o)	V državah članicah, v katerih eno podjetje pokriva celotno industrijsko prodajo, lahko podatke sporoči to podjetje. V državah članicah, v katerih deluje več kot eno podjetje, bi moral podatke sporočiti neodvisni statistični organ.

(1) Industrijski končni uporabniki lahko vključujejo druge nezasebne uporabnike.

PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena Direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 10)

Direktiva Sveta 90/377/EGS (UL L 185, 17.7.1990, str. 16)
Direktiva Komisije 93/87/EGS (UL L 277, 10.11.1993, str. 32)
Priloga I k Aktu o pristopu iz leta 1994 (UL C 241, 29.8.1994, str. 21)
Točka 12(A)(3)(a) in (b) Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33)
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)	Samo Priloga I, točka 3
Direktiva Sveta 2006/108/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 414)	Samo glede sklicevanja v členu 1 in točki 1(a) in (b) Priloge I na Direktivo 90/377/EGS
Sklep Komisije 2007/394/ES (UL L 148, 9.6.2007, str. 11)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 10)

Akti	Roki za prenos
90/377/EGS	30. julij 1991
93/87/EGS	—
2006/108/ES	1. januar 2007

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 90/377/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2(1), prvi stavek	Člen 2(1), prvi pododstavek
Člen 2(1), drugi stavek	Člen 2(1), drugi pododstavek
Člen 2(2)	Člen 2(2)
Člen 2(3), prvi stavek	Člen 2(3), prvi pododstavek
Člen 2(3), drugi stavek	—
Člen 2(3), tretji stavek	Člen 2(3), drugi pododstavek
Členi 3 do 5	Členi 3 do 5
Člen 6, prvi stavek	Člen 6, prvi odstavek, prvi stavek
—	Člen 6, prvi odstavek, drugi stavek, novo
Člen 6, drugi stavek	Člen 6, drugi odstavek
Člen 7(1) in (2)	Člen 7
Člen 7(3)	—
Člen 8	Člen 8
Člen 9, prvi odstavek	—
Člen 9, prvi stavek drugega odstavka	Člen 9, prvi odstavek
Člen 9, drugi stavek drugega odstavka	Člen 9, drugi odstavek
—	Člena 10 in 11
Člen 10	Člen 12
Prilogi I in II	Prilogi I in II
—	Priloga III
—	Priloga IV

7.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 298/20

SKLEP št. 1098/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2008

o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Boj proti revščini in socialni izključenosti je ena od ključnih zavez Evropske unije in njenih držav članic.

(2)

Amsterdamska pogodba iz leta 1997 je dodala nove določbe o boju proti socialni izključenosti k področjem delovanja, ki jih zajemajo določbe socialne politike Pogodbe ES, zlasti člena 136 in 137, pri čemer sta bila zagotovljena nov zakonodajni okvir in podlaga za nove politične zaveze na tem področju.

(3)

Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 je bilo priznano, da je stopnja revščine in socialne izključenosti nesprejemljiva. Oblikovanje bolj vključujoče Evropske unije je bilo zato obravnavano kot bistveni element za doseganje desetletnega strateškega cilja Unije za gospodarsko rast, številčnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo.

(4)	Evropski svet v Lizboni je države članice in Komisijo pozval, da sprejmejo ukrepe, ki „odločilno vplivajo na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. Evropski svet v Lizboni je zato sklenil, da se na tem področju sprejme odprta metoda usklajevanja.

(5)	Že na začetku je bila odprta metoda usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost pomembno orodje za podporo politični zavezanosti in krepitvi zmožnosti EU, da podpre države članice pri prizadevanju za večjo socialno kohezijo v Evropi.

(6)

Odprta metoda usklajevanja pomaga izpopolnjevati vzajemno učenje in je povečala osveščenost o večrazsežnostni naravi izključevanja in revščine. Odprta metoda usklajevanja ustvarja pogoje za večji vpliv na dejanske razmere in omogoča vidnejšo zavezanost EU socialnim vrednotam nasproti svojim državljanom.

(7)

Kljub tem dosežkom velik del prebivalstva še vedno živi v pomanjkanju ali ima omejen in neenak dostop do storitev ali je izključen iz družbe. Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2008 opozarja na dejstvo, da 78 milijonov ljudi v Evropski uniji živi na robu revščine, od tega je 19 milijonov otrok. Vrzel med spoloma je približno dve odstotni točki.

(8)	Poleg tega sta neenakost v bogastvu in huda revščina vprašanji, ki zbujata vse večjo skrb v Uniji.

(9)

Zaradi socialne in ekonomske kohezije je treba zagotoviti podporo prikrajšanim regijam, območjem s stalnimi strukturnimi omejitvami, najbolj oddaljenim regijam, nekaterim otokom in otoškim državam članicam ter območjem, ki sta jih v zadnjem času prizadeli deindustrializacija ali preusmeritev industrije.

(10)	Socialna izključenost škoduje dobremu počutju državljanov ter ovira njihovo sposobnost izražanja in sodelovanja v družbi. V evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (v nadaljnjem besedilu „evropsko leto“) bi bilo treba ustrezno opozoriti na ta vidik.

(11)	Evropski parlament je v Resoluciji z dne 15. novembra 2007 o pregledu stanja družbene realnosti poudaril, da morata krepitev socialne kohezije ter izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti postati politični prednostni nalogi Evropske unije.

(12)	Boj proti revščini in socialni izključenosti je treba izvajati tako znotraj kot zunaj Evropske unije, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja Združenih narodov, ki so se jim zavezale EU in države članice.

(13)

Problem revščine in socialne izključenosti se pojavlja v obsežnih, zapletenih in večrazsežnostnih oblikah. Nanašajo se na številne dejavnike, na primer na dohodek in življenjski standard, potrebo po možnostih za izobraževanje in dostojno delo, učinkovite sisteme socialnega varstva, stanovanje, dostop do kakovostnih zdravstvenih služb in drugih storitev ter aktivno državljanstvo. Iz tega razloga bi bilo treba vključiti zainteresirane strani z vseh zadevnih področij politike.

(14)

Posledično preprečevanje revščine in boj proti njej zahtevata večrazsežnostne ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki omogočajo ravnotežje med ekonomsko in socialno politiko ter usmerjene strategije za skupine ali osebe, ki so v posebej ranljivem položaju. Z evropskim letom bi lahko spodbudili te večrazsežnostne politike ter nadaljnji razvoj ustreznih kazalnikov.

(15)

Socialna agenda 2005–2010, ki dopolnjuje in podpira lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialne razsežnosti gospodarske rasti ter dejavne udeležbe državljanov v družbi in na trgu dela. Ena od prednostnih nalog socialne agende je uveljavitev enakih možnosti za vse kot vektorja socialne in medgeneracijske solidarnosti ter oblikovanja bolj vključujoče družbe brez revščine.

(16)

V svojih nacionalnih akcijskih načrtih za socialno vključenost je več držav članic poudarilo veliko tveganje za revščino in/ali izključenost, s katerim se srečujejo nekatere skupine, vključno z otroki, osebami, ki so predčasno prenehale šolanje, starši samohranilci, velikimi družinami, družinami z enim dohodkom, mladimi, zlasti mladimi ženskami, starejšimi, priseljenci in etničnimi manjšinami, invalidi in njihovimi skrbniki, brezdomci, brezposelnimi, zlasti dolgoročno brezposelnimi, zaporniki, ženskami in otroki, ki so žrtve nasilja, ter zasvojenci s trdimi drogami. Nacionalne politike in podporni ukrepi, namenjeni najranljivejšim skupinam, bi lahko imeli pomembno vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti.

(17)

Dostojna zaposlitev lahko bistveno zmanjša tveganje revščine za posameznika. Vendar pa zaposlitev sama ni vedno zadosten pogoj za rešitev ljudi iz revščine in stopnja tveganja za revščino je še vedno sorazmerno visoka tudi med tistimi, ki so zaposleni. Revščina zaposlenih je povezana z nizko plačo, razliko v plači med ženskami in moškimi, nizkimi kvalifikacijami, omejenimi možnostmi za poklicno usposabljanje, potrebo po usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, negotovo zaposlitvijo in delovnimi razmerami ter tudi s težkimi razmerami v gospodinjstvu. Zato so kakovostna zaposlitev ter socialna in ekonomska podpora bistvene za rešitev posameznikov iz revščine.

(18)

Pomanjkanje temeljnih sposobnosti in usposobljenosti, prilagojenih spreminjajočim se potrebam trga dela, je glavna ovira za vključitev v družbo. Obstaja vedno večja nevarnost pojava novih razkolov v družbi med tistimi, ki imajo dostop do vseživljenjskega učenja za okrepitev zaposljivosti in prilagodljivosti ter lažjega osebnostnega razvoja in dejavnega državljanstva, ter tistimi, ki ostajajo izključeni in diskriminirani na različne načine. Tisti, ki nimajo ustreznega znanja, se težje vključujejo na trg dela in imajo več težav pri iskanju kakovostne zaposlitve, zanje je bolj verjetno, da bodo dlje časa nezaposleni in da bodo v primeru zaposlenosti imeli slabo plačano delo.

(19)	Razpoložljivost in sposobnost uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije sta vedno pomembnejša pogoja za vključitev v družbo. Ministrska deklaracija, sprejeta v Rigi 11. junija 2006, poziva k informacijski družbi za vse.

(20)

Za uspešnost ukrepa Skupnosti na področju boja proti revščini in socialni izključenosti je ključen obseg množične javne in politične podpore. Poleg tega učinkovito izvajanje zakonodaje EU o enakih možnostih in nediskriminaciji podpira cilje evropskega leta. Evropsko leto bi moralo zato osveščati in spodbujati k zagonu ter k izmenjavi najboljše prakse med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi ter mednarodnimi organizacijami, ki se borijo proti revščini. Pomagati bi moralo pri usmerjanju politične pozornosti in vključevanju vseh zainteresiranih strani, da bi napredovali pri uporabi odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost in jo okrepili ter da bi spodbujali nadaljnje ukrepe in pobude s tega področja na ravni Skupnosti in nacionalni ravni v sodelovanju s tistimi, ki jih je prizadela revščina, in njihovimi predstavniki.

(21)	Evropsko leto bi moralo spodbuditi politike dejavnega vključevanja kot načina za preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter v okviru odprte metode usklajevanja pomagati pri uveljavljanju najboljše prakse na tem področju.

(22)

Zaradi neenakomernega napredka na nacionalni ravni in različnega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja ter posebnosti je treba velik del ukrepov evropskega leta decentralizirati in prenesti na nacionalno raven s sistemom neposrednega centraliziranega upravljanja v skladu s postopki, določenimi v členu 54(2)(c) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(23)	Vendar mora Komisija nadzorovati določitev prednostnih nalog politike na nacionalni ravni, da zagotovi skladnost s strateškimi cilji, dogovorjenimi za evropsko leto, in končno tudi s skupnimi cilji, določenimi za odprto metodo usklajevanja.

(24)

Učinkovito usklajevanje vseh partnerjev, ki sodelujejo na ravni Skupnosti, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je temeljni pogoj za zagotavljanje učinkovitosti evropskega leta. Lokalni in regionalni partnerji imajo posebno vlogo pri uveljavljanju interesov ljudi, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti.

(25)

Sodelovanje v evropskem letu bi moralo biti odprto za države članice, države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP), v skladu s pogoji iz tega sporazuma, države kandidatke, ki so upravičene do ugodnosti iz predpristopne strategije, države zahodnega Balkana v skladu s pogoji iz njihovih sporazumov, in države, ki jih zajema evropska sosedska politika (ESP), v skladu z določbami iz strateškega dokumenta iz maja 2004 in akcijskimi načrti držav.

(26)	Evropsko leto lahko pomaga izboljšati usklajevanje med obstoječimi programi in pobudami za boj proti revščini in socialni izključenosti na ravni Skupnosti, vključno z odprto metodo usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost.

(27)

Zagotoviti bi bilo treba skladnost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi Skupnosti, zlasti s programom PROGRESS, strukturnimi skladi in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ukrepi za boj proti diskriminaciji in spodbujanje enakosti med spoloma ter za temeljne pravice ter z ukrepi na področjih izobraževanja in usposabljanja, kulture in medkulturnega dialoga, mladine, državljanstva, priseljevanja in azila ter raziskav.

(28)	V evropskem letu bi morali nadaljevati najboljšo prakso iz prejšnjih evropskih let, vključno z evropskim letom enakih možnosti za vse (2007) in evropskim letom medkulturnega dialoga (2008).

(29)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku za proračunski organ prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(30)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(31)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, med drugim zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih, nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobre prakse po vsej Skupnosti, in ker te cilje zaradi njihovega obsega lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Evropsko leto

V podporo ukrepom Skupnosti za boj proti socialni izključenosti se leto 2010 imenuje „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“ (v nadaljnjem besedilu „evropsko leto“).

Člen 2

Cilji in vodilna načela

1. Cilji in vodilna načela evropskega leta so:

(a)

Priznavanje pravic – priznavanje temeljne pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo. Evropsko leto bo povečalo osveščenost javnosti o položaju ljudi, ki se srečujejo z revščino, zlasti skupin ali oseb v ranljivem položaju, ter bo pomagalo pri spodbujanju njihovega učinkovitega dostopa do socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic ter tudi do zadostnih sredstev in kakovostnih storitev. Evropsko leto bo tudi pripomoglo k boju proti stereotipom in stigmatizaciji.

(b)

Deljena odgovornost in udeleženost – večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti, ki poudarjajo skupinsko in posameznikovo odgovornost v boju proti revščini in socialni izključenosti, ter pomen spodbujanja in podpiranja prostovoljnih dejavnosti. Evropsko leto bo spodbujalo udeleženost javnih in zasebnih akterjev, med drugim prek proaktivnega partnerstva. Spodbujalo bo osveščanje in delovanje ter ustvarilo priložnosti za sodelovanje vseh državljanov, zlasti oseb, ki imajo neposredne ali posredne izkušnje z revščino.

(c)

Kohezija – spodbujanje bolj povezane družbe z večjo osveščenostjo javnosti o koristih za vse v družbi, v kateri je revščina izkoreninjena in kjer se podpira pravična razdelitev in nihče ne živi na robu. Evropsko leto bo spodbujalo družbo, ki ohranja in razvija kakovost življenja, vključno s kakovostnim znanjem in zaposlitvijo, socialno blaginjo, vključno z blaginjo otrok, in enake možnosti za vse. Poleg tega bo zagotavljalo trajnostni razvoj in solidarnost med generacijami in znotraj njih ter skladnost politike z ukrepi EU po svetu.

(d)

Zavezanost in konkretni ukrepi – ponovno poudarjanje trdne politične zavezanosti EU in držav članic, da odločilno prispevajo k izkoreninjenju revščine in socialne izključenosti, ter spodbujanje te zavezanosti in ukrepov na vseh ravneh upravljanja. Na podlagi dosežkov in zmogljivosti odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost bo evropsko leto krepilo politično zavezanost za preprečevanje revščine in socialne izključenosti in boj proti njima z usmerjanjem politične pozornosti in udeležbo vseh zainteresiranih strani ter nadalje spodbudilo ukrepe držav članic in Evropske unije na tem področju.

2. Pri izvajanju teh ciljev Skupnost in države članice upoštevajo prednostne naloge iz dela IV Priloge.

Člen 3

Vsebina ukrepov

1. Ukrepi na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, katerih namen je izpolnjevanje ciljev iz člena 2, lahko vključujejo zlasti:

(a)	srečanja in prireditve;

(b)	informacijske, promocijske in izobraževalne kampanje;

(c)	raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni na podlagi zbiranja po spolu ločenih podatkov, kadar je to primerno.

2. Podrobnosti ukrepov iz odstavka 1 so določene v Prilogi.

3. Vsi ukrepi, namenjeni širši javnosti, so enostavno dostopni vsem, vključno z revnimi in invalidi.

Člen 4

Vključitev načela enakosti spolov

Evropsko leto upošteva različna tveganja in razsežnosti revščine in socialne izključenosti, ki jih doživljajo ženske in moški. Skupnost in države članice pri izvajanju evropskega leta upoštevajo vključevanje načela enakosti spolov.

Člen 5

Sodelovanje in izvajanje na ravni Skupnosti

1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2).

2. Komisija zagotovi, da se ukrepi Skupnosti iz tega sklepa izvajajo v skladu s Prilogo.

3. Komisija zlasti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti in dopolnjevanja ukrepov in pobud Skupnosti iz člena 10, da pomaga izpolniti cilje iz člena 2.

4. Komisija z zainteresiranimi stranmi, vključno s tistimi, ki delajo z ljudmi, ki živijo v revščini, zlasti na evropski ravni, redno izmenjuje mnenja o načrtovanju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju evropskega leta. Vse ustrezne informacije da na voljo javnosti.

5. Komisija pri pripravi in izvedbi evropskega leta tesno sodeluje z Odborom za socialno zaščito ter, kadar je to primerno, obvesti ali vključi druge ustrezne odbore.

6. Komisija sodeluje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU, kadar je to primerno.

Člen 6

Sodelovanje in izvajanje na nacionalni ravni

1. Vsaka država članica imenuje „nacionalno izvajalsko telo“ za pripravo sodelovanja pri evropskem letu in zagotovi usklajevanje na nacionalni ravni. Nacionalno izvajalsko telo je odgovorno za določanje nacionalnega programa in prednostnih nalog za evropsko leto ter za izbiro posameznih ukrepov, ki se jih bo predlagalo za financiranje s strani Skupnosti. Nacionalna strategija in prednostne naloge za evropsko leto se določijo v skladu s cilji iz člena 2.

2. Postopek za dodelitev finančnih sredstev Skupnosti za ukrepe na nacionalni ravni je določen v delu II Priloge.

3. Nacionalno izvajalsko telo se za izvajanje svojih nalog, zlasti pri oblikovanju nacionalnih programov in po potrebi med izvajanjem evropskega leta, tesno posvetuje in sodeluje s številnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami civilne družbe in organizacijami, ki se borijo za ali zastopajo interese ljudi, ki se srečujejo z revščino in socialno izključenostjo, socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi organi.

Člen 7

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Predstavnika vsake države članice v Odboru po možnosti imenuje nacionalno izvajalsko telo iz člena 6(1).

Člen 8

Finančne določbe

1. Ukrepi na ravni Skupnosti iz dela I Priloge so lahko subvencionirani v višini do 80 % vseh izdatkov prejemnika ali se v zvezi z njimi sklene pogodba o javnem naročilu, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije.

2. Ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni se lahko sofinancirajo iz splošnega proračuna Evropske unije do največ 50 % vseh upravičenih stroškov ukrepov, ki se izvajajo v skladu s postopkom iz dela II Priloge.

Člen 9

Postopek oddaje in izbire zahtevkov

1. Odločitve o financiranju ukrepov v skladu s členom 8(1) sprejme Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2).

2. Zahtevke za financiranje ukrepov v skladu s členom 8(2) nacionalna izvajalska telesa predložijo Komisiji v skladu postopkom iz dela II Priloge.

Člen 10

Doslednost in dopolnjevanje

1. Komisija in sodelujoče države zagotovijo, da so ukrepi iz tega sklepa skladni z drugimi ukrepi in pobudami Skupnosti ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi ukrepi ter pobudami.

2. Zagotovijo tudi, da evropsko leto v celoti dopolnjuje obstoječe pobude in vire Skupnosti ter nacionalne in regionalne pobude in vire, če lahko pomagajo uresničevati cilje evropskega leta.

Člen 11

Sodelujoče države

Pri evropskem letu lahko sodelujejo:

(a)	države članice;

(b)	države kandidatke, ki so upravičene do ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi določbami in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu oziroma sklepih pridružitvenih svetov;

(c)	države zahodnega Balkana v skladu z dogovori, ki ga je treba v skladu z okvirnimi sporazumi o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti skleniti s temi državami;

(d)	države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(e)

države partnerice evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi določbami in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti iz strateškega dokumenta iz maja 2004 in nacionalnih akcijskih načrtov. Kakršno koli finančno podporo Skupnosti za ukrepe v državah partnericah evropske sosedske politike v tem okviru pokriva instrument evropske sosedske politike v skladu s prednostnimi nalogami in postopki, določenimi za splošno sodelovanje s temi državami.

Člen 12

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz tega sklepa za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010 znašajo 17 000 000 EUR, pri čemer je 6 500 000 EUR namenjenih za obdobje do 31. decembra 2009.

2. Proračunski organ odobri letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz finančnega okvira 2007–2013.

Člen 13

Mednarodno sodelovanje

Komisija lahko za namene evropskega leta sodeluje tudi s pomembnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope, Mednarodno organizacijo dela in Združenimi narodi.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

Pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v skladu s tem sklepom, Komisija zagotovi zaščito finančnih interesov Skupnosti s preventivnimi ukrepi v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z učinkovitim preverjanjem in izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (8) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (9) ter z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (10).

Člen 15

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni ukrepov iz tega sklepa do 31. decembra 2011.

2. Poročilo vsebuje tudi informacije o tem, kako je bilo načelo enakosti spolov vključeno v dejavnosti evropskega leta in kako je evropsko leto koristilo skupinam ali posameznikom v ranljivem položaju.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J.-P. JOUYET

(1) UL C 224, 30.8.2008, str. 106.

(2) Mnenje z dne 18. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 2. oktobra 2008.

(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(6) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(9) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(10) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

PRILOGA

Podrobnosti o ukrepih iz člena 3 tega sklepa

I. UKREPI NA RAVNI SKUPNOSTI

1. Srečanja in prireditve

Organizacija srečanj in prireditev na ravni Skupnosti, ki so namenjeni osveščanju o vprašanjih v zvezi z evropskim letom ter o revščini in socialni izključenosti ter tudi o vzpostavitvi foruma za izmenjavo mnenj. Na njih se bodo srečevale ustrezne zainteresirane strani, pri načrtovanju pa bodo pomagali ljudje, ki se srečujejo z revščino, in organizacije civilne družbe, ki jih zastopajo. Ta srečanja in dogodki bodo pomagali razviti ukrepe in prakse za doseganje socialne neodvisnosti za vse, obravnavali politične vrzeli ter osveščali različne akterje in ustanove o večrazsežnostnih vidikih revščine in socialne izključenosti (zlasti med ženskami in otroki), vključno z dejavniki, kot so dostop do zaposlitve, stanovanja, socialne zaščite, pomoči družinam ter zdravstvenih in socialnih storitev.

2. Področja informacijskih in promocijskih kampanj

—

Organizacija različnih solidarnostnih pobud za zmanjšanje revščine in socialno vključenost, s katerimi vsi državljani dobijo možnost, da prispevajo neposredno ali prek svojih organizacij, tudi s skromnimi prispevki in v kakršni koli obliki. Medijske kampanje na ravni Skupnosti in nacionalni ravni lahko podpirajo zbiranje sredstev v okviru evropskega leta,

—	oblikovanje logotipa, ki je na voljo v različnih oblikah, in slogana za evropsko leto, ki se bosta uporabljala v zvezi s katerim koli ukrepom, povezanim z evropskim letom,

—	informacijska kampanja na ravni Skupnosti z lokalizacijo na nacionalni in lokalni ravni, ki bo temeljila na tradicionalnih in novih komunikacijskih kanalih in novih tehnologijah,

—	priprava komunikacijskih in medijskih orodij za povečanje zanimanja javnosti, ki bodo na voljo po vsej Skupnosti,

—	ustrezni ukrepi in pobude za zagotavljanje informacij, objavo rezultatov in večjo prepoznavnost programov, ukrepov in pobud Skupnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta,

—	ustrezne pobude izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in dobrodelnih združenj na ravni Skupnosti in nacionalni ravni za razširjanje informacij o evropskem letu in o ukrepih za boj proti revščini in socialni izključenosti,

—	organizacija evropskih natečajev, ki poudarjajo dosežke in izkušnje v zvezi s temami evropskega leta,

—	močna povezava z organizacijami in sektorji, ki se običajno ne ukvarjajo z vprašanji revščine in socialne izključenosti (npr. šport, umetnost), vključno s poročanjem o osebnih izkušnjah in „ambasadorji“,

—	uvedba informacijske spletne strani na portalu Europa.

3. Drugi ukrepi

—

Raziskave in študije na podlagi zbiranja po spolu ločenih podatkov po vsej Skupnosti, kadar je to primerno, z namenom ocene in poročila o pripravi, učinkovitosti ter takojšnjem in dolgoročnem vplivu evropskega leta. Da bi omogočili prepoznavanje inovativnih rešitev, bo ena od teh raziskav merila javno mnenje o politiki za preprečevanje in odpravljanje revščine in socialne izključenosti, vključno s sistemi socialne zaščite, kadar je to primerno, in o potencialni vlogi Unije v boju proti revščini in izključenosti. Raziskava bo opravljena leta 2009, da bodo rezultati lahko predstavljeni na konferenci ob začetku evropskega leta,

—	spodbujanje študij o odnosu med hudo revščino in temeljnimi pravicami,

—	sodelovanje z zasebnim sektorjem, izdajatelji televizijskih programov in drugimi mediji kot partnerji za širjenje informacij o evropskem letu ter za ukrepe, katerih cilj je dolgoročni dialog o socialnih vprašanjih,

—	tehnična pomoč za spodbujanje prenosa učenja,

—	ocenjevalno poročilo o učinkovitosti in vplivu evropskega leta.

Posebne povezave se lahko vzpostavijo z organizacijo prireditev na evropski in mednarodni ravni, zlasti z oblikovanjem sinergije med evropskim letom in dejavnostmi v okviru mednarodnega dneva Združenih narodov za izkoreninjenje revščine 17. oktobra.

Komisija lahko uporabi tehnično in/ali upravno pomoč v korist obeh strani, Komisije in sodelujočih držav, na primer s financiranjem zunanjega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s posebnimi zadevami.

4. Financiranje

Ob upoštevanju členov 8 in 12 tega sklepa se financiranje lahko zagotovi za:

—	nakup blaga in storitev, zlasti na področju komunikacij, prek javnih razpisov,

—	nakup storitev svetovanja prek javnih razpisov,

—	subvencije, dodeljene za pokritje stroškov za posebne prireditve na ravni Skupnosti, ki poudarjajo evropsko leto in osveščajo javnost v zvezi z njim. Takšno financiranje ne bo preseglo 80 % vseh izdatkov prejemnika.

II. SOFINANCIRANJE UKREPOV NA NACIONALNI RAVNI

Ti ukrepi bi morali upoštevati potrebo po zagotavljanju možnosti financiranja za organizacije in projekte „na kraju samem“, ki vključujejo najbolj marginalizirane skupine.

1. Ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni so lahko upravičeni do financiranja iz proračuna Skupnosti v višini do 50 % vseh upravičenih stroškov na sodelujočo državo. Nacionalno sofinanciranje mora ustrezati financiranju EU z vsaj 50 % iz javnih ali zasebnih virov. Pri izbiranju ukrepov bodo lahko nacionalna izvajalska telesa prosto odločala, ali naj se zahteva sofinanciranje iz organizacij, pristojnih za izvajanje posameznih ukrepov, ali ne in na kateri ravni.

2. Po sprejetju tega sklepa bo Komisija pripravila dokument o strateškem okviru, ki bo poleg ciljev iz člena 2 tega sklepa določil ključne prednostne naloge za izvajanje ukrepov evropskega leta, vključno z minimalnimi standardi v zvezi s sodelovanjem v nacionalnih organih in pri ukrepih.

3. Kot odgovor na dokument o strateškem okviru bo vsako nacionalno izvajalsko telo po posvetovanju s civilno družbo pripravilo nacionalni program za izvajanje evropskega leta, ki bo v veliki meri skladen in združljiv z nacionalnimi strategijami o socialni zaščiti in socialni vključenosti.

4. Vsako nacionalno izvajalsko telo bo predložilo en zahtevek za financiranje Skupnosti. V tem zahtevku za nepovratna sredstva bodo opisani nacionalni program in prednostne naloge za evropsko leto ter ukrepi, predlagani za financiranje. Zahtevku za nepovratna sredstva bo priložen podroben proračun, ki bo določal skupne stroške predlaganih ukrepov ter znesek in vire sofinanciranja. Kot upravičene stroške je mogoče uveljavljati tudi sredstva, namenjena za osebje nacionalnih izvajalskih teles in njihovo upravljanje.

5. Sprostitev globalnih nepovratnih sredstev sodelujočim državam bo odvisna od tega, v kolikšni meri bodo cilji, določeni v členu 2 tega sklepa in razviti v dokumentu o strateškem okviru, ustrezno izpolnjeni v nacionalnem programu za izvajanje evropskega leta.

6. Komisija bo ocenila zahtevke za finančna sredstva Skupnosti, ki jih predložijo nacionalna izvajalska telesa, ter preverila njihovo skladnost s cilji iz člena 2 tega sklepa. Po potrebi bo zahtevala spremembe teh zahtevkov.

7. Ukrepi iz točke 1 lahko vključujejo:

(a)	srečanja in prireditve, povezane s cilji evropskega leta, vključno z nacionalnimi prireditvami za uvedbo in spodbujanje evropskega leta, ki spodbujajo in omogočajo manevrski prostor za razpravo o dejanskih ukrepih za boj proti revščini in socialni izključenosti;

(b)	seminarje vzajemnega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(c)	druge prireditve, povezane s pripravo pobud na ravni Skupnosti (npr. letna evropska okrogla miza o revščini in socialni izključenosti ter evropsko srečanje ljudi, ki se srečujejo z revščino);

(d)

informativne, izobraževalne in promocijske kampanje ter druge ukrepe v šolah in ukrepe z močnim multiplikacijskim učinkom za širjenje načel in osnovnih vrednot, ki jih spodbuja evropsko leto, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z organizacijo podeljevanja nagrad in pripravo natečajev;

(e)	raziskave in študije, ki niso navedene v točki 3 dela I, za bolj poglobljeno preučevanje ključnih vprašanj evropskega leta;

(f)

možnosti usposabljanja za javne uslužbence, socialne partnerje, medije, predstavnike nevladnih organizacij in druge akterje, da se izboljša njihovo poznavanje pojava revščine in socialne izključenosti, evropskih in nacionalnih politik na področju socialne vključenosti ter različnih političnih orodij, ki so na voljo, da se tako poveča njihova sposobnost obravnavanja vprašanj, povezanih z revščino, ter da se jih spodbuja k dejavni vlogi v boju proti revščini in socialni izključenosti;

(g)	sodelovanje z mediji;

(h)	razvoj pilotnih regionalnih in lokalnih akcijskih načrtov za socialno vključenost.

III. NEFINANČNA PODPORA

Skupnost bo odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo za uporabo posebnega logotipa, oblikovanega za evropsko leto, in drugih gradiv, povezanih z evropskim letom, za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če slednje Komisiji na podlagi posebnih meril iz dokumenta o strateškem okviru zagotovijo, da se bodo zadevne pobude izvedle v obdobju evropskega leta in lahko pomembno prispevajo k uresničevanju enega ali več njegovih ciljev.

Pobude, organizirane v tretjih državah v povezavi ali sodelovanju z evropskim letom, lahko prav tako dobijo nefinančno podporo Skupnosti ter uporabljajo logotip in druga gradiva, povezana z evropskim letom.

IV. PREDNOSTNE NALOGE ZA UKREPE EVROPSKEGA LETA

Da se upošteva večrazsežnostna narava revščine in socialne izključenosti ter da se preprečevanje in odpravljanje revščine in izključenosti vključujeta v druge politike, mora biti cilj ukrepov evropskega leta ustvarjanje jasne dodane vrednosti ter učinkovito dopolnjevanje odprte metode usklajevanja pri socialni zaščiti in socialni vključenosti. Ti ukrepi bi se zato morali osredotočati na omejeno število prednostnih področij.

V skladu z opravljenimi analizami in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, bi se moralo evropsko leto osredotočiti na naslednje teme:

—	spodbujanje večrazsežnostnih celostnih strategij za preprečevanje in zmanjšanje zlasti hude revščine ter pristopov, ki bi bili vključeni v vsa zadevna področja politike,

—	boj proti revščini otrok, vključno z medgeneracijskim prenosom revščine, in revščini družin, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti velikim in enostarševskim družinam ter družinam z vzdrževanimi osebami, ter revščini, s katero se srečujejo otroci v zavodih,

—	spodbujanje vključujočih trgov dela, obravnavanje revščine zaposlenih in potrebe, da se delo splača,

—	izkoreninjanje prikrajšanosti pri izobraževanju in usposabljanju, vključno s širjenjem digitalne pismenosti in spodbujanjem enakega dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije za vse, pri čemer naj se zlasti upoštevajo posebne potrebe invalidov,

—	obravnavanje razsežnosti spola in starosti pri revščini,

—	zagotavljanje enakopravnega dostopa do ustreznih sredstev in storitev, vključno s primernim bivališčem ter zdravstvenim in socialnim varstvom,

—	omogočanje dostopa do kulturnih dejavnosti in dejavnosti za prosti čas,

—	odpravljanje diskriminacije in spodbujanje socialnega vključevanja priseljencev ter etničnih manjšin,

—	spodbujanje celovitih pristopov k dejavnemu vključevanju,

—	obravnavanje potreb invalidov in njihovih družin, brezdomcev ter drugih skupin ali oseb v ranljivem položaju.

Sodelujoče države bodo pri načrtovanju ukrepov evropskega leta v skladu z navedenimi prednostnimi nalogami prilagodile te ukrepe nacionalnim, regionalnim ter lokalnim razmeram in izzivom, vključno z obravnavo ozemeljske kohezije.

Glede na cilje iz člena 2 tega sklepa bi bilo treba vprašanje sodelovanja vključiti v vse prednostne naloge.

V skladu s členom 4 tega sklepa bodo Komisija in države članice pri izvajanju ukrepov evropskega leta upoštevale različne načine, kako ženske in moški doživljajo revščino in socialno izključenost. Zagotovile bodo tudi, da bo načelo enakosti spolov vključeno v prednostne naloge evropskega leta, da se tako spodbuja enakopravnost spolov.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 298

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 51 7. november 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 1094/2008 z dne 6. novembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1095/2008 z dne 6. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 109/2007 glede pogojev za dovoljenje krmnega dodatka natrijev monenzin (Coxidin) ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1096/2008 z dne 6. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1356/2004 glede pogojev za dovoljenje krmnega dodatka Elancoban iz skupine kokcidiostatikov in drugih zdravilnih učinkovin ( 1 )	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1097/2008 z dne 6. novembra 2008 o izjemnih ukrepih v zvezi z uvoznimi dovoljenji v sektorju riža zaradi težav na mednarodnem trgu v letu 2008	7
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (prenovitev) ( 1 )	9
		ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
	*	Sklep št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) ( 1 )	20

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
	2008/835/SZVP
*	Sklep EUPM/1/2008 Političnega in varnostnega odbora z dne 24. oktobra 2008 o imenovanju vodje policijske misije/policijskega komisarja Policijske misije Evropske Unije (EUMP) v Bosni in Hercegovini	30

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	51,6
	MK	46,2
	TR	69,3
	ZZ	55,7
0707 00 05	JO	175,3
	MA	30,8
	TR	71,6
	ZZ	92,6
0709 90 70	MA	53,8
	TR	123,0
	ZZ	88,4
0805 20 10	MA	102,7
0805 20 10	ZZ	102,7
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	HR	24,8
	TR	80,5
	ZZ	52,7
0805 50 10	AR	82,1
	MA	103,9
	TR	101,7
	ZA	96,4
	ZZ	96,0
0806 10 10	BR	234,7
	TR	134,2
	US	272,9
	ZA	218,0
	ZZ	215,0
0808 10 80	AL	32,1
	AR	75,0
	CA	96,3
	CL	68,1
	CN	66,8
	MK	37,6
	NZ	104,3
	US	162,2
	ZA	99,1
	ZZ	82,4
0808 20 50	CN	68,2
	TR	124,9
	US	208,3
	ZZ	133,8


	(1) Besedilo velja za EGP