I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

17.9.2008

Uradni list Evropske unije

L 248/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 897/2008

z dne 16. septembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. septembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. septembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	28,9
	TR	68,0
	ZZ	48,5
0707 00 05	EG	162,5
	MK	43,3
	TR	95,0
	ZZ	100,3
0709 90 70	TR	90,1
0709 90 70	ZZ	90,1
0805 50 10	AR	69,5
	TR	104,3
	UY	47,5
	ZA	88,3
	ZZ	77,4
0806 10 10	IL	248,7
	TR	101,8
	US	110,9
	ZZ	153,8
0808 10 80	AR	92,1
	AU	195,4
	BR	74,2
	CL	109,7
	CN	78,4
	NZ	107,1
	US	100,5
	ZA	80,5
	ZZ	104,7
0808 20 50	AR	76,1
	CN	90,5
	TR	139,0
	ZA	89,8
	ZZ	98,9
0809 30	TR	142,7
	US	150,3
	ZZ	146,5
0809 40 05	IL	122,2
	TR	82,5
	XS	62,1
	ZZ	88,9

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

17.9.2008

Uradni list Evropske unije

L 248/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 898/2008

z dne 16. septembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 896/2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 16. septembra 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. septembra 2008, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 896/2008 (3).

(2)	Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 896/2008.

(3)	Uredbo (ES) št. 896/2008 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 896/2008 se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 17. septembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. septembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(3) UL L 247, 16.9.2008, str. 20.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 17. septembra 2008

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00 (2)
	srednje kakovosti	0,00 (2)
	nizke kakovosti	0,00 (2)
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00 (2)
1002 00 00	RŽ	4,57 (2)
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA razen semenske (3)	0,00 (2)
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	9,56 (2)

(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) V skladu z Uredbo (ES) št. 608/2008 je uporaba te dajatve začasno ustavljena.

(3) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

15. septembra 2008

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	223,83	152,19	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	305,61	295,61	275,61	124,55
Premija za Zaliv	—	13,93	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	4,68	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	32,68 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	27,91 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

17.9.2008

Uradni list Evropske unije

L 248/8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 900/2008

z dne 16. septembra 2008

o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje uvoznih režimov za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 4154/87 z dne 22. decembra 1987 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3033/80 o tržnem redu, ki se uporablja za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (2), je bila bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Za zagotovitev, da je v vsej Skupnosti blago, ki je predmet Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (4), pri izvozu deležno enotnega obravnavanja, je treba upoštevati znanstveni in tehnološki razvoj analiznih metod.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Oddelka za tarifno in statistično nomenklaturo Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa analizne metode, potrebne zaradi izvajanja Uredbe (ES) št. 3448/93 glede uvoza in Uredbe Komisije (ES) št. 1460/96 (5) ali, če analizne metode ne obstajajo, vrste analiznih postopkov, ki naj se izvajajo, ali princip metode, ki naj se uporablja.

Člen 2

V skladu z opredelitvami iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1460/96 se za vsebnost škroba/glukoze in vsebnost saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze, in za namene izvajanja prilog II in III k navedeni uredbi za vsebnosti škroba/glukoze in saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze uporabljajo naslednje formule, postopki in metode:

Vsebnost škroba/glukoze

(izražena kot 100 % vsebnost brezvodnega škroba v izdelku, kakršen je)

(a)	(Z – F) × 0,9, če vsebnost glukoze ni nižja od vsebnosti fruktoze; ali

(b)	(Z – G) × 0,9, če je vsebnost glukoze nižja od vsebnosti fruktoze,

pri čemer je:

Z	=	vsebnost glukoze, določena z metodo iz Priloge I k tej uredbi;
F	=	vsebnost fruktoze, določena s HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti);
G	=	vsebnost glukoze, določena s HPLC.

Če se pri (a) deklarira prisotnost hidrolizata laktoze in/ali zaznajo količine laktoze in galaktoze, se pred začetkom izračuna od celotne vsebnosti glukoze (Z) odšteje vsebnost glukoze, ekvivalentno vsebnosti galaktoze (določene s HPLC).

Vsebnost saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze

(izražena kot vsebnost saharoze v izdelku, kakršen je)

(a)	S + (2F) × 0,95, če vsebnost glukoze ni nižja od vsebnosti fruktoze;

(b)	S + (G + F) × 0,95, če je vsebnost glukoze nižja od vsebnosti fruktoze,

pri čemer je:

S	=	vsebnost saharoze, določena s HPLC;
F	=	vsebnost fruktoze, določena s HPLC;
G	=	količina glukoze, določena s HPLC.

Če se deklarira prisotnost hidrolizata laktoze in/ali zaznajo količine laktoze in galaktoze, se pred začetkom izračuna od celotne glukoze (G) odšteje vsebnost glukoze, ekvivalentno vsebnosti galaktoze (določene s HPLC).

Vsebnost mlečne maščobe

(a)	Če v točki (b) ni predvideno drugače, se masni delež vsebnosti mlečne maščobe določi z ekstrakcijo s petroletrom po hidrolizi s klorovodikovo kislino.

(b)

Če so v sestavi proizvoda deklarirane maščobe, ki niso mlečne, se mora uporabiti naslednji postopek:

—	masni delež vseh maščob v proizvodu se določi, kakor je opredeljeno v točki (a),

—

za določanje vsebnosti mlečne maščobe se uporabi metoda, ki temelji na ekstrakciji s petroletrom po predhodni hidrolizi s klorovodikovo kislino, ki ji sledi plinska kromatografija metilnih estrov maščobnih kislin. Če so prisotne mlečne maščobe, se njihov odstotni delež izračuna z množenjem odstotne koncentracije metilbutirata s faktorjem 25, pri čemer se ta vrednost pomnoži celotnim masnim deležem vsebnosti maščobe v proizvodu in deli s 100.

Vsebnost mlečnih beljakovin

(a)	Če ni drugače določeno v točki (b) spodaj, se vsebnost mlečnih beljakovin v izdelku izračuna tako, da se vsebnost dušika (kvantitativno določena z metodo po Kjeldahlu) pomnoži s faktorjem 6,38.

(b)

Če so v sestavi izdelka deklarirane sestavine, ki poleg mlečnih vsebujejo še druge beljakovine:

—	se skupna vsebnost dušika določi s Kjeldahlovo metodo,

—	se vsebnost mlečnih beljakovin izračuna po postopku iz točke (a) zgoraj tako, da se od skupne vsebnosti dušika odšteje vsebnost dušika, ki ustreza nemlečnim beljakovinam.

Člen 3

Za namene izvajanja Priloge I k Uredbi (ES) št. 1460/96 se uporabljajo naslednje metode in/ali postopki:

1.	za razvrščanje blaga pod oznake KN 0403 10 51 do 0403 10 59, 0403 10 91 do 0403 10 99, 0403 90 71 do 0403 90 79 in 0403 90 91 do 0403 90 99 se vsebnost mlečnih maščob določi z metodo iz člena 2(3) 3 te uredbe;

2.	za razvrščanje blaga pod oznake KN 1704 10 11 do 1704 10 99 in 1905 20 10 do 1905 20 90 se vsebnost saharoze, vključno z invertnim sladkorjem, izraženim s saharozo, določi z metodo HPLC (invertni sladkor, izražen s saharozo, pomeni vsoto enakih količin glukoze in fruktoze, pomnoženo z 0,95);

3.	za razvrščanje blaga pod oznake KN 1806 10 10 do 1806 10 90 se vsebnost saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze določa po formulah, metodi in postopkih iz člena 2(2) te uredbe;

4.	za razvrščanje blaga pod oznake KN 3505 20 10 do 3505 20 90 se vsebnost škroba, dekstrina ali drugega modificiranega škroba določa z metodo iz Priloge II k tej uredbi;

5.	za razvrščanje blaga pod oznake KN 3809 10 10 do 3809 10 90 se vsebnost škrobnih snovi določi z metodo iz Priloge II k tej uredbi;

6.	za razvrščanje blaga pod oznaki KN 1901 90 11 ali 1901 90 19 se razlikovanje med oznakama ugotavlja na osnovi suhe snovi, ki se določi s sušenjem enakih količin vzorca pri temperaturi 103 ± 2 °C;

7.	za razvrščanje blaga pod oznaki KN 1902 19 10 in 1902 19 90 se za preverjanje prisotnosti moke in zdroba iz navadne pšenice v testeninah uporablja metoda iz Priloge III k tej uredbi;

8.	vsebnost manitola in d-glucitola (sorbitola) v blagu, ki se uvršča pod oznake KN 2905 44 11 do 2905 44 99 in 3824 60 11 do 3824 60 99, se določi z HPLC.

Člen 4

1. O preskusih se pripravi poročilo.

2. Poročilo o preskusih mora vsebovati naslednje podatke:

—	vse potrebne podatke za kvalitativno določitev vzorca,

—	o uporabljeni metodi in natančni navedbi pravnih instrumentov, v katerih je določena, ali, kjer je primerno, o natančni navedbi metode, z opisom vrste analiznih postopkov, ki so bili izvedeni, ali o principu metode, ki je bila uporabljena, v skladu z določbami iz te uredbe,

—	o vseh dejavnikih, ki so lahko vplivali na rezultate,

—	o rezultatih analize z ustreznim upoštevanjem načina, kako se ti izražajo pri uporabljeni metodi, in o načinih izražanja, ki jih narekujejo potrebe carinskih ali upravnih organov, ki so zahtevali analizo.

Člen 5

Uredba (EGS) št. 4154/87 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 6

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. septembra 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 392, 31.12.1987, str. 19.

(3) Glej Prilogo IV.

(4) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(5) UL L 187, 26.7.1996, str. 18.

PRILOGA I

Kvantitativna določitev vsebnosti škroba in njegovih produktov razgradnje, vključno z glukozo

1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE

(a)	Metoda omogoča kvantitativno določanje vsebnosti škroba in njegovih produktov razgradnje, vključno z glukozo, v nadaljnjem besedilu „škrob“.

(b)	Vsebnost „škroba“ iz točke (a) je enaka vrednosti E, izračunani, kakor je podano v točki 6(a) opisane metode.

2. PRINCIP

Vzorec se razklopi z natrijevim hidroksidom in „škrob“ razpade na glukozne enote z amilazo glukozidazo. Glukozo določimo z encimskim postopkom.

3. REAGENTI

(uporablja se dvakrat destilirana voda)

3.1 0,5 N raztopina natrijevega hidroksida (0,5 mol/l).

3.2 96 % (minimalno) led-ocetna kislina.

3.3 Raztopina amilaze glukozidaze:

tik pred uporabo 10 mg amilaze glukozidaze (EC 3.2.1.3) (60 U/mg) raztopimo v 1 ml vode (1).

3.4 Puferska raztopina trietanolamina:

14,0 g trietanolamin hidroklorida [tris(2-hidroksietil)amonijev klorid] in 0,25 g magnezijevega sulfata (MgSO47H2O) raztopimo v 80 ml vode, dodamo približno 5 ml 5 N raztopine natrijevega hidroksida (5 mol/l) in z 1 N raztopine natrijevega hidkroksida (1 mol/l) uravnamo pH na 7,6.

Z vodo dopolnimo do 100 ml. Pufersko raztopino lahko hranimo najmanj štiri tedne pri temperaturi 4 °C.

3.5 Raztopina NADP (nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, di-natrijeva sol):

60 mg NADP raztopimo v 6 ml vode. To raztopino lahko hranimo najmanj štiri tedne pri temperaturi 4 °C.

3.6 Raztopina ATP (adenozin-5′-trifosfat, di-natrijeva sol):

300 mg ATP. 3H2O in 300 mg natrijevega hidrogen karbonata (NaHCO3) raztopimo v 6 ml vode. To raztopino lahko hranimo najmanj štiri tedne pri temperaturi 4 °C.

3.7 Suspenzija HK/G6P-DH (heksokinaza (EC 2.7.1.1) in glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza (EC 1.1.1.49):

280 U HK in 140 U G6P-DH suspendiramo v 1 ml 3,2 M raztopine amonijevega sulfata. To suspenzijo lahko hranimo najmanj eno leto pri temperaturi 4 °C.

4. APARATURA

4.1 Vodna kopel s temperaturo 60 °C z magnetnim mešalnikom.

4.2 Magnetne palice.

4.3 UV-spektrofotometer z 1 cm kivetami.

4.4 Pipete za encimsko analizo.

5. METODA

5.1 Vzorec operemo z etanolom, raztopimo v natrijevem hidroksidu in „škrob“ podvržemo encimski hidrolizi

5.1.1

Glede na predvideno vsebnost „škroba“ (vsebnost „škroba“ ne sme presegati 0,4 g na vzorec) izberemo naslednje mase vzorca:

Predvidena vsebnost „škroba“ v izdelku, v g/100g	Približna masa vzorca, v g (p)	Volumen merilne bučke, v ml	Faktor razredčenja do 1 litra (f)
> 70	0,35–0,4	500	2
20–70	največ 0,5	500	2
5–20	največ 1	250	4
< 5	največ 2	200	5

5.1.2

Natehtamo vzorec s točnostjo 0,1 mg.

5.1.3

Dodamo 50 ml 0,5 N raztopine natrijevega hidroksida (točka 3.1) in na vodni kopeli (točka 4.1) pri 60 °C z magnetnim mešalnikom nepretrgoma mešamo 30 minut.

5.1.4

Dodamo nekoliko ml koncentrirane ocetne kisline (točka 3.2) in pH naravnamo na 4,6 do 4,8.

5.1.5

Postavimo na vodno kopel z magnetnim mešalnikom (točka 4.1) pri 60 °C, dodamo 1,0 ml encimske raztopine (točka 3.3) in med nepretrganim mešanjem pustimo reagirati 30 minut.

5.1.6

Po ohladitvi vzorec kvantitativno prenesemo v merilno bučko (točka 5.1.1) in dopolnimo z vodo do oznake.

5.1.7

Če je treba, prefiltriramo skozi nagubani filtrirni papir (glej opombo 1).

5.2 Kvantitativno določanje glukoze

5.2.1

Raztopina vzorca mora vsebovati 100 do 1 000 mg glukoze na liter, kar ustreza ΔΕ340 med 0,1 in 1,0.

Absorbanca raztopine vzorca pri faktorju razredčenja 1 + 30 z vodo, ne sme preseči 0,4 (izmerimo proti zraku) pri 340 nm.

5.2.2

Raztopino pufra (točka 3.4) segrejemo do sobne temperature (20 °C).

5.2.3

Temperatura reagentov in vzorca mora biti med 20 in 25 °C.

5.2.4

Izmerimo absorbanco pri 340 nm proti zraku (t. j. brez referenčne kivete).

5.2.5

Nadaljujemo pipetiranje v skladu s tabelo:

V kiveto vlijemo	Kontrola (ml)	Vzorec (ml)
Pufer (reagent 3.4)	1,00	1,00
NADP (reagent 3.5)	0,10	0,10
ATP (reagent 3.6)	0,10	0,10
Raztopina vzorca (5.1.6 ali 5.1.7)	—	0,10
Dvojno destilirana voda	2,00	1,90
Raztopine premešamo in po treh minutah izmerimo njihovo absorbanco (E1). Sprožimo reakcijo z dodatkom:
HK/G6P.DH (reagent 3.7)	0,02	0,02
Raztopine premešamo, pustimo do popolne reakcije (približno 15 minut) in izmerimo njihovo absorbanco (E2). Če reakcija po 15 minutah ni bila končana, nadaljujemo merjenje absorbance v5-minutnih intervalih do konstantne vrednosti. Nato ekstrapoliramo nazaj do časa dodatka suspenzije reagenta iz točke 3.7 (glej opombo 2).

5.2.6

Izračunamo razlike absorbance med slepim poskusom in vzorcem (E2–E1). Odštejemo razliko absorbance slepega poskusa (ΔΕ slepega poskusa) od razlike absorbance vzorca (ΔΕ vzorca):

ΔΕ = ΔΕ vzorca – ΔΕ slepega poskusa

Ta razlika pomeni vsebnost glukoze v raztopini vzorca:

vsebnost glukoze v raztopini vzorca, g/l

Gl = ((3,22 × 180,16)/(6,3 × 1 × 0,1 × 1 000)) × ΔΕ340 = 0,921 × ΔΕ340

(3,22 = volumen merjene raztopine; 1 = dolžina kivete; 0,1 = volumen raztopine; molekulska masa glukoze je 180,16 (g/mol))

5.2.7

Če iz kakršnega koli razloga meritve pri 340 nm niso mogoče, lahko meritve izvedemo na valovnih dolžinah 365 nm ali 334 nm, pri čemer se številka 6,3 v zgornji formuli za Gl nadomesti s številko 3,5 ali 6,18.

6. IZRAČUN IN IZRAŽANJE REZULTATOV

(a)	E = vsebnost „škroba“ v g/100 g: E = ((100 × 0,9 × Gl)/(p × f))

(b)	Z = vsebnost „glukoze“ v g/100 g: Z = ((100 × Gl)/(p × f))

pri čemer je:

Gl	=	glukoza v g/l (5.2.6);
F	=	faktor razredčenja (5.1.1);
P	=	masa vzorca v g;
0,9	=	pretvorbeni faktor za škrob.

Opombe:

1.	Če raztopine vzorca ni mogoče filtrirati v skladu s točko 5.1.7, uporabimo drugo ustrezno metodo, da dobimo čisto raztopino.

2.	Ob inhibiciji encimov se priporoča, da se uporabi metoda, pri kateri se dodajo znane količine čistega škroba.

(1) U je mednarodna enota za aktivnost encimov.

PRILOGA II

Kvantitativno določanje vsebnosti škroba ali dekstrina ali drugih modificiranih škrobov v izdelkih pod oznakami KN 3505 20 10 do 3505 20 90 in vsebnosti škrobnih snovi v izdelkih pod oznakami KN 3809 10 10 do 3809 10 90

I. PRINCIP

Škrob se s kislinsko hidrolizo pretvori v reducirajoče sladkorje, ki se določijo volumetrično s Fehlingovo raztopino.

II. APARATURA IN REAGENTI

1.	250 ml bučka;

2.	200 ml merilna bučka;

3.	25 ml graduirana bireta;

4.	klorovodikova kislina z gostoto 1,19;

5.	raztopina kalijevega hidroksida;

6.	aktivno oglje za razbarvanje;

7.	Fehlingova raztopina;

8.	metilenmodro – raztopina (1 %).

III. METODA

Vzorec, ki vsebuje približno 1 g škroba, prenesemo v 250 ml bučko. Dodamo 100 ml destilirane vode in 2 ml klorovodikove kisline. Vsebino zavremo in pustimo vreti 3 ure pod povratnim hladilnikom.

Vsebino iz bučke in vodo za izpiranje prelijemo v merilno bučko 200 ml. Ohladimo in nato skoraj nevtraliziramo z raztopino kalijevega hidroksida. Nato z destilirano vodo dopolnimo do 200 ml ter prefiltriramo prek aktivnega oglja za razbarvanje.

Raztopino prelijemo v graduirano bireto, nato reduciramo 10 ml Fehlingove raztopine z naslednjo metodo:

V 250 ml bučko z ravnim dnom nalijemo 10 ml Fehlingove raztopine (5 ml raztopine A in 5 ml raztopine B). Bučko stresamo, dokler se tekočina ne zbistri, nato dodamo 40 ml destilirane vode in malo kremenjaka ali plovca.

Bučko postavimo na pravokotno azbestno mrežico, ki ima na sredini okroglo odprtino s premerom približno 6 cm, azbest pa je na žični mreži. Bučko segrejemo tako hitro, da začne tekočina vreti po približno 2 minutah.

Iz birete v vrelo tekočino postopoma dodajamo raztopino sladkorja tako dolgo, da modra barva Fehlingove raztopine postane komaj opazna; nato kot indikator dodamo 2 do 3 kapljice raztopine metilenmodrega in titracijo končamo z dodajanjem preostale količine raztopine sladkorja po kapljicah, dokler modra barva indikatorja ne izgine.

Za večjo točnost titracijo ponovimo pod istimi pogoji, vendar tako, da brez prekinitve dodamo skoraj vso raztopino sladkorja, potrebno za redukcijo Fehlingove raztopine. Pri tej drugi titraciji bi morala biti redukcija Fehlingove raztopine končana v treh minutah. Raztopino pustimo vreti še točno dve minuti, pri čemer eno minuto v vrelo raztopino po kapljicah dodajamo reagent, dokler modra barva ne izgine.

Odstotni masni delež škroba v vzorcu določimo z naslednjo formulo:

škrob % = ((T × 200 × 100)/(n × p)) × 0,95

pri čemer je:

T	=	količina brezvodne dekstroze v gramih, ki ustreza 10 ml Fehlingove raztopine (5 ml raztopine A in 5 ml raztopine B). Ta titer ustreza 0,04945 g brezvodne dekstroze, če raztopina A vsebuje 17,636 g bakra na liter;
n	=	število ml raztopine sladkorja, ki je bila porabljena pri titraciji;
p	=	masa vzorca;
0,95	=	pretvorbeni faktor brezvodne dekstroze v škrob.

IV. PRIPRAVA FEHLINGOVIH RAZTOPIN

Raztopina A	:	v merilni bučki v destilirani vodi raztopimo 69,278 g čistega kristalnega bakrovega sulfata – p. a. (CuSO4 5H2O) – brez železa in z destilirano vodo dopolnimo do 1 l. Pravilno koncentracijo te raztopine moramo preveriti s kvantitativno določitvijo bakra.
Raztopina B	:	v merilni bučki v destilirani vodi raztopimo 100 g natrijevega hidroksida in 346 g dvojnega natrij-kalijevega tartara (Rochellova sol) ter z destilirano vodo dopolnimo do 1 l.

Raztopini A in B moramo zmešati v enakih količinah neposredno pred uporabo. Deset ml Fehlingove raztopine (5 ml raztopine A in 5 ml raztopine B) pod pogoji, ki so opisani v točki III, popolnoma reducira 0,04945 g brezvodne dekstroze.

PRILOGA III

Ugotavljanje navadne bele moke ali zdroba v makaronih, špagetih in podobnih izdelkih (testenine)

(Youngova in Gillesova metoda, prilagojena po Bernaertsu in Grunerju)

I. PRINCIP

Iz analiznega vzorca testenine pripravimo ekstrakt z uporabo nepolarnega topila.

Ekstrakt kromatografiramo na tanki plasti silikagela, da se ločijo steroli v različnih frakcijah.

Glede na število jasno obarvanih trakov lahko določimo, ali je bil preiskovani izdelek narejen izključno iz moke durum ali iz navadne moke ali mešanice obeh. Prav tako lahko določimo, ali so bila dodana jajca.

II. APARATURA IN REAGENTI

1.	Mešalec ali drobilec, s katerim dobimo zdrobljene delce, ki preidejo skozi sito z velikostjo odprtin 0,200 mm.

2.	Standardno sito z velikostjo odprtin 0,200 mm.

3.	Vodna kopel ali uparjalnik pod znižanim tlakom.

4.	Steklena plošča, aluminijeva folija ali druga primerna podlaga velikosti 20 × 20 cm, prekrita s tanko plastjo silikagela. Če moramo pripraviti tanko plast, uporabimo silikagel s 13 % utrjevalca, ki ga s primerno aparaturo, v skladu z navodili proizvajalca, nanesemo v 0,25 mm tankem sloju.

5.	Mikropipeta za 20 mikrolitrov.

6.	Posoda s pokrovom za razvijanje kromatogramov.

Atomizer.

8.	Petroleter, vrelišče med 40 in 60 °C, pred uporabo ga redestiliramo.

9.	Brezvodni etileter p. a.

10.	Tetraklorogljik za kromatografijo, pred uporabo ga redestiliramo.

11.	Eosformolibdenova kislina p. a.

12.	Etilni alkohol 94°.

III. METODA

Približno 20 g vzorca zdrobimo tako, da vso količino presejemo skozi sito. Vzorec prenesemo v erlenmajerico in pokrijemo s 150 ml petroletra. Pustimo stati pri sobni temperaturi do naslednjega dne. Pri tem od časa do časa premešamo.

Filtriramo skozi Büchnerjev lijak s filtrirnim sredstvom ali skozi lonček s sintranim dnom. Postopoma prenesemo tako dobljeno bistro raztopino v merilno bučko 100 ml. Topilo odstranimo s segrevajem bučke na vodni kopeli pod znižanim tlakom pri 40 do 50 °C. Po končanem odparevanju bučko segrevamo pod znižanim tlakom še nadaljnjih deset minut.

Bučko ohladimo in določimo maso ekstrakta. Ekstrakt raztopimo v etiletru tako, da dodamo 1 ml etiletra na vsakih 60 mg ekstrakta.

Medtem aktiviramo tanke plasti tako, da jih tri ure segrevamo pri 130 °C. Ohladimo jih v eksikatorju, v katerem je silikagel. Plošče, ki jih ne uporabimo takoj, lahko hranimo v istem eksikatorju.

Po kapljicah dodajamo po 20 mikrolitrov bistre raztopine tako, da v na novo aktivirani plasti dobimo 3 cm dolg trak konstantne širine. Pustimo, da topilo odpari.

Kromatogram razvijemo s tetraklorogljikom pri normalni temperaturi v posodi za razvijanje kromatogramov, katere stene so pokrite s filtrirnim papirjem, prepojenim s topilom. Po približno eni uri topilo doseže višino 18 cm. Ploščo odstranimo iz posode in pustimo, da topilo odpari na zraku. Če želimo boljšo ločitev trakov, ponovimo razvijanje kromatograma. Ponovno pustimo, da topilo odpari na zraku.

Tanko plast silikagela obrizgamo z 20 % raztopino fosformolibdenove kisline v etilnem alkoholu. Barva tanke plasti mora biti enakomerno rumena. Trakove razvijemo tako, da obrizgano ploščo segrevamo pet minut pri 110 °C.

IV. INTERPRETACIJA KROMATOGRAMOV

Če se na kromatogramu pojavi samo en svetleč obarvan trak z Rf-vrednostjo med 0,4 in 0,5, je bila za pripravo testenine uporabljena durum pšenica. Če se, po drugi strani, pojavita dva trakova enakega sijaja, je bila uporabljena surovina navadna moka. Mešanico durum in navadne moke lahko ocenimo na podlage relativnega sijaja dveh trakov.

Če se pojavijo trije trakovi (dva na višini, kjer naj bi bila glavna trakova navadne pšenice, s tretjim trakom med njima), so bila testeninam dodana jajca. V takem primeru je bila surovina durum moka, če je srednji trak sijajnejši od zgornjega traku. Po drugi strani pa, če je zgornji trak sijajnejši od srednjega, je bila surovina navadna moka.

PRILOGA IV

Razveljavljena uredba z njeno spremembo

Uredba Komisije (EGS) št. 4154/87	(UL L 392, 31.12.1987, str. 19)
Uredba Komisije (ES) št. 203/98	(UL L 21, 28.1.1998, str. 6)

PRILOGA V

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 4154/87	Ta uredba
Členi 1 do 4	Členi 1 do 4
Člen 5	—
—	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Priloge I, II in III	Priloge I, II in III
—	Priloga IV
—	Priloga V

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

17.9.2008

Uradni list Evropske unije

L 248/19

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 4. junija 2008

o državni pomoči C 57/07 (ex N 843/06), ki jo namerava izvajati Slovaška za Alas Slovakia, s.r.o.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2254)

(Besedilo v slovaškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/734/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I. POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 15. decembra 2006, evidentiranim pri Komisiji 18. decembra 2006 (A/40324), so slovaški organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES priglasili, da nameravajo dodeliti regionalno individualno pomoč za naložbe v obliki davčne ugodnosti za naložbene dejavnosti družbe Alas Slovakia, s.r.o., na devetih različnih lokacijah (2).

(2)

Zahtevki za informacije so bili poslani 13. februarja 2007 (D/50598), 8. maja 2007 (D/51936), 25. julija 2007 (D/53139) in 12. oktobra 2007 (D/54058). Slovaški organi so poslali dodatne informacije z dopisi z dne 12. marca 2007 (A/32162), 4. junija 2007 (A/34580), 13. avgusta 2007 (A/36769) in 31. oktobra 2007 (A/39017).

(3)	Z dopisom z dne 11. decembra 2007 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) je Komisija obvestila Slovaško, da se je glede ukrepa odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(4)	Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe.

(5)	Komisija ni prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strank ali Slovaške.

II. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Cilj ukrepa

(6)

Cilj ukrepa pomoči je spodbujati regionalni razvoj v regijah Nitra (4), Trnava (5) in Trenčín (6) v zahodni Slovaški, ki je bila v obdobju priglasitve območje, upravičeno do pomoči po členu 87(3)(a) Pogodbe ES, pri čemer je zgornja meja intenzivnosti pomoči v skladu s slovaško karto regionalne pomoči 2004–2006 (7) znašala 50 % neto ekvivalenta dotacije (NED).

(7)	Predlagani projekt pomeni ukrep individualne pomoči, ki so ga priglasili slovaški organi, tj. ne dodeljuje se v skladu z obstoječo shemo pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih predpisov za uporabo člena 93 Pogodbe ES (8).

2.2 Oblika in narava pomoči

(8)

Priglašena pomoč naj bi bila dodeljena v obliki davčne ugodnosti, uporabljene na letni podlagi v obdobju 2007–2011. Letna ugodnost je omejena na 50 % davčne obveznosti družbe Alas Slovakia, s.r.o. Skupni znesek davčne ugodnosti je omejen na 100 813 444 SKK v sedanji vrednosti (9) (približno 2,89 milijona EUR). Pomoči ni mogoče uporabiti hkrati s pomočjo iz drugih virov za pokrivanje istih upravičenih stroškov.

(9)	Priglašena pomoč sledi prejšnji pomoči v obliki davčne ugodnosti (na podlagi oddelka 35a Zakona o davku od dohodkov), ki jo je odobril slovaški urad za državno pomoč pred pristopom Slovaške k Evropski uniji (10).

(10)

V skladu z oddelkom 35a Zakona o davku od dohodkov se upravičencu dodeli 100-odstotni odbitek davka na dohodek pravnih oseb v obdobju petih zaporednih let, pozneje pa lahko zaprosi za nadaljnji davčni odbitek v višini 50 % v obdobju naslednjih petih let. Predložena priglasitev zadeva drugo obdobje petih let. Priglašena pomoč zadeva druge upravičene izdatke in delno tudi druge obrate, ki niso zajeti v predpristopni pomoči.

2.3 Pravna podlaga individualne pomoči

(11)

Nacionalna pravna podlaga za pomoč zajema Zakon o državni pomoči št. 231/1999, kot je bil spremenjen, Zakon o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, in Zakon o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen in kakor je veljal na dan 31. decembra 2003, predvsem oddelek 52(3) Zakona o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, pod pogoji, določenimi v oddelku 35a Zakona o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen in kakor je veljal na dan 31. decembra 2003 (11).

2.4 Upravičenci

(12)

Upravičenec do pomoči Alas Slovakia, s.r.o., je veliko podjetje. Prevzelo je dejavnosti, ki sta ju opravljali nekdanji državni podjetji „Západoslovenské kameňolomy a štrkopiesky“ in „Strmáč Comp.Ltd“. Upravičenec se ukvarja s pridobivanjem in predelavo nerezerviranih mineralov (gramoz, kamen), ki spadajo v razreda 08.11 in 08.12 skupine 08.1 oddelka 08 statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE. Ukvarja se tudi s proizvodnjo in prodajo cementnih in betonskih mešanic – skupina 23.6 oddelka 23 klasifikacije NACE.

(13)	Po informacijah na spletni strani družbe Alas Slovakia, s.r.o., je ta med vodilnimi proizvajalci izdelkov iz kamna na Slovaškem. Ima približno 15-odstotni tržni delež.

(14)

Glavni delničar (67,45 %) družbe Alas Slovakia, s.r.o., je Alas International Baustoffproduktions AG (v nadaljnjem besedilu: Alas International) s sedežem v Ohlsdorfu (Avstrija), ki pripada holdinški skupini ASAMER. Družba Alas International je bila ustanovljena leta 1998 kot krovna družba za izvajanje mednarodnih dejavnosti na področju agregatov in betona.

2.5 Naložbeni projekt

(15)

Po podatkih Slovaške pomoč zadeva ustanovitev treh novih obratov (Červeník, Okoč in Prievidza) ter posodobitev, racionalizacijo in diverzifikacijo šestih obstoječih proizvodnih zmogljivosti (Veľký Grob, Veľký Cetín, Komjatice, Kamenec pod Vtáčnikom, Hontianske Trsťany – Hrondín in Nitra). Naložbeni projekt bo vključeval nakup sodobne in okolju prijazne tehnične opreme od tretjih strani ter izgradnjo in izboljšanje različnih lokacij za pridobivanje surovin (kamen in gramoz, agregati). Zdi se, da so vsi ti obrati popolnoma neodvisni drug od drugega, ker med njimi ni nikakršne operativne ali gospodarske povezave.

(16)	Z navedenimi naložbenimi dejavnostmi želi družba izboljšati kakovost svojih proizvodov in storitev ter zagotoviti zanesljivost dobave zahtevanih količin in vrst za gradbene investitorje. Upravičeni stroški projekta so ocenjeni na 345 026 285 SKK (približno 9,90 milijona EUR) v sedanji vrednosti.

(17)

V skladu s priglasitvijo naj bi se dela v zvezi z naložbenimi projekti začela leta 2007. Izvajanje projekta naj bi se končalo do leta 2011. Podrobnosti so predstavljene v naslednji tabeli.

Obrat	Vrsta začetne naložbe	Naložbeno obdobje	Število novih delovnih mest	Znesek naložbe v nominalni vrednosti (v tisoč SKK)
Veľký Grob	Racionalizacija Razširitev obstoječega obrata	2007, 2008	—	26 400
Veľký Cetín	Posodobitev	2007	—	9 000
Komjatice	Posodobitev	2008	—	10 200
Kamenec pod Vtáčnikom	Posodobitev Diverzifikacija	2007, 2008 2010, 2011	27	151 000
Hontianske Trsťany – Hrondín	Diverzifikacija	2008, 2009	20	49 000
Červeník	Ustanovitev novega obrata	2007, 2009	16	40 000
Okoč	Ustanovitev novega obrata	2007	14	29 000
Nitra	Diverzifikacija	2008	—	14 000
Prievidza	Ustanovitev novega obrata	2009, 2010	4	51 000
Skupaj			81	379 600

III. RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(18)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v obravnavani zadevi navedla, da je dvomila o združljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES in Smernic o državni regionalni pomoči (12) (v nadaljnjem besedilu: SRP 1998) zaradi naslednjih razlogov.

—

Prvič, Komisija je dvomila, ali je bila upoštevana omejitev regionalne pomoči za naložbe na začetno naložbo, kot je določeno v točki 4.4 SRP 1998. V skladu s točko 4.4 SRP 1998 je začetna naložba opredeljena kot naložba v osnovna sredstva, povezana z ustanovitvijo novega obrata, razširitvijo obstoječega obrata ali uvedbo dejavnosti, ki zajema korenito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega obrata (z racionalizacijo, diverzifikacijo ali posodobitvijo). Ta opredelitev iz svojega področja izključuje nadomestno naložbo. Pomoč za nadomestno naložbo je treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, ki je dovoljena le, če so izpolnjeni posebni pogoji (primerjaj točke 4.15, 4.16 in 4.17 SRP 1998).

—

Zdelo se je, da v vsaj treh obratih (Veľký Grob, Veľký Cetín in Kamenec pod Vtáčnikom) upravičenec kupuje isto vrsto strojev/opreme, kot jo trenutno uporablja in najema. Izboljšana kakovost kupljene opreme ali precejšnje povečanje zadevne proizvodnje sta lahko vprašljiva, čeprav je upravičenec trdil, da bo nova oprema sodobnejša od opreme, ki jo ima trenutno v najemu.

—	V obratu Nitra bo upravičenec svojim strankam ponudil le „dopolnilno“ storitev, da bi „ohranil tržni delež, denarni tok in gospodarske rezultate družbe“ (13). Zdelo se je, da je težko upravičiti pomoč v razmerah, ko naj se ne bi izvajala nobena dodatna dejavnost.

—

Drugič, zadevni ukrep pomeni individualno pomoč, ki naj bi se dodelila družbi, ki deluje v specifičnem sektorju pridobivanja surovin. Zato bi moral ta ukrep pomoči veljati za selektivno pomoč s precejšnjim vplivom na druga podjetja, ki delujejo v istem sektorju. V skladu s točko 2 SRP 1998 ima lahko individualna pomoč ad hoc, zagotovljena le enemu podjetju ali omejena na eno področje dejavnosti, velik vpliv na konkurenco na zadevnem trgu, poleg tega pa je zelo verjetno, da le malo prispeva k regionalnemu razvoju. Taka pomoč na splošno spada v področje nekaterih sektorskih industrijskih politik in ni v skladu z duhom politike regionalne pomoči, ki mora ostati nepristranska, kar zadeva razdelitev proizvodnih virov med različne gospodarske sektorje in dejavnosti. V SRP 1998 je izraženo negativno stališče glede ukrepov individualne pomoči, razen če je mogoče dokazati, da regionalni prispevek pomoči odtehta izkrivljanje konkurence in vplive na trgovino. V tem primeru je Komisija dvomila, ali lahko omejeni prispevek k regionalnemu razvoju upraviči relativno visok znesek pomoči na ustvarjeno delovno mesto.

—

Iz predloženih informacij je razvidno, da bi bilo z naložbami, ki prejemajo pomoč, na novo ustvarjenih le 81 neposrednih delovnih mest, ohranilo pa bi se približno 57 neposrednih delovnih mest, ki jih je upravičenec ustvaril v preteklosti. Nova delovna mesta bi se odprla le v petih od devetih obratov, vključenih v projekt (glej tabelo zgoraj). Komisija je ugotovila, da bi se 34 od 81 na novo ustvarjenih delovnih mest odprlo v predvidenih treh novih obratih (14). Zato je Komisija dvomila, ali je relativno visok znesek pomoči na ustvarjeno neposredno delovno mesto, zlasti v sektorju z nizkimi plačami (pomoč na ustvarjeno neposredno delovno mesto bi ustrezala približno sedmim letnim plačam), upravičen.

—

Glede števila posrednih delovnih mest so slovaški organi v dopisu z dne 17. februarja 2007 najprej navedli, da bi bilo ustvarjenih 100 posrednih delovnih mest. Pozneje so se v drugem dopisu z dne 4. junija 2007, ki je vseboval dodatne informacije, sklicevali na statistične podatke Evropskega združenja agregatov (European Aggregates Association) in trdili, da bi bilo ustvarjenih 414–690 posrednih delovnih mest. Po tej študiji se v sektorju, v katerem družba deluje, za vsako novo delovno mesto odpre 3–5 delovnih mest. V informacijah, predloženih 13. avgusta 2007, so se slovaški organi sklicevali na raziskavo, ki jo je družbi Alas zagotovila Univerza v Leobenu (Avstrija), po kateri v sektorju predelave surovin vsako novo neposredno delovno mesto pomeni 30–40 posrednih delovnih mest (15). Komisija je dvomila, ali je ta splošna izjava za področje pridobivanja mineralnih surovin prenosljiva tudi na področje gradbenih materialov.

—

Poleg tega je pomoč dodeljena dejavnostim v industriji pridobivanja, katere lokacija je določena glede na razpoložljivost mineralnih surovin, ne pa glede na dodelitev pomoči, zato ima regionalna prikrajšanost, ki običajno ovira regionalni razvoj, nanjo manjši vpliv. Iz tega se lahko sklepa, da bi bilo vire mogoče izkoriščati tudi brez pomoči. Poleg tega je vprašljiv tudi spodbujevalni učinek dodatne regionalne pomoči, saj je družba Alas v večini obratov že delovala na podlagi dolgoročnih licenc.

—

Tretjič, verjetnost omejenega prispevka k regionalnemu razvoju je treba primerjati z vplivom ukrepa pomoči na trgovino in izkrivljanje konkurence, ki naj bi bil po trditvah slovaških organov majhen. Obseg prodaje zadevnih proizvodov je omejen (približno 50 km po cesti ali 150 km po železnici) zaradi njihove relativno majhne vrednosti glede na stroške prevoza. Slovaški organi so navedli, da bi bil le en obrat (Hontianske Trsťany – Hrondín) sposoben izvažati del proizvodnje (do 50 tisoč ton gradbenega kamna na leto v vrednosti 9 milijonov SKK) na Madžarsko. Za druge tri obrate (Veľký Cetín, Okoč in Komjatice) se pričakuje, da bodo konkurirali uvozu iz Madžarske. Družba Alas Slovakia, s.r.o., ne pričakuje, da bo konkurirala drugim podjetjem iz Avstrije ali Češke, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo mineralnih surovin. Vendar pa se je to zdelo v nasprotju z informacijami, vsebovanimi v prošnji za prvi del pomoči, ki so jo slovaški organi predložili 16. aprila 2003, v kateri so bili omenjeni možni konkurenti iz teh dveh držav.

Ob upoštevanju lokacije zadevnih obratov je Komisija dvomila o obsegu izkrivljanja trgovine z drugimi državami članicami (na primer Avstrija ali Češka).

—

Četrtič, kot je določeno v Obvestilu Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (16), je v nekaterih primerih, čeprav so dobave iz določene proizvodne enote omejene na določeno območje okoli te proizvodne enote, porazdelitev proizvodnih enot taka, da se območja okoli različnih proizvodnih enot občutno prekrivajo. V tem primeru je mogoče, da na oblikovanje cen takih proizvodov vpliva učinek verižne zamenljivosti, ki povzroči učinke na širši geografski trg.

Zato je Komisija dvomila, ali bi lahko pričakovani prispevek pomoči k regionalnem razvoju odtehtal njegove negativne učinke na trgovino.

IV. PRIPOMBE SLOVAŠKE IN ZAINTERESIRANIH STRANK

(19)	Slovaški organi ali tretje stranke niso predložili nobenih pripomb, ki bi odpravile dvome, predstavljene ob sprožitvi uradne preiskave.

V. OCENA UKREPA

V.1 Zakonitost ukrepa

(20)	Ker so slovaški organi priglasili ukrep pomoči s klavzulo o mirovanju, dokler ga ne odobri Komisija, so izpolnili postopkovne zahteve člena 88(3) Pogodbe ES.

V.2 Značaj državne pomoči pri ukrepu

(21)	Komisija meni, da ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES zaradi razlogov, ki so že bili navedeni v odločitvi o sprožitvi postopka.

V.2.1 Uporaba državnih virov

(22)	Vključeni so državni viri, saj je načrtovana oprostitev plačila davka od dobička pravnih oseb.

V.2.2 Gospodarska prednost

(23)	Ukrep družbo Alas Slovakia, s.r.o., razbremenjuje stroškov, ki bi jih sicer imela v normalnih tržnih pogojih. Zato bi družbi Alas Slovakia, s.r.o., zagotovil prednost pred drugimi družbami.

V.2.3 Selektivnost

(24)	Ukrep je selektiven, saj velja za eno samo podjetje.

V.2.4 Izkrivljanje konkurence in trgovine

(25)	Proizvodnja, zajeta v projektu, je vključena v trgovanje. Zato ukrep vpliva na trgovino med državami članicami. Poleg tega prednost, dodeljena družbi Alas Slovakia, s.r.o. in za njeno proizvodnjo, izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco.

V.3 Združljivost

(26)

Če ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES, je treba njegovo združljivost oceniti glede na izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES. Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, v tem primeru ne veljajo. Ukrepa ni mogoče obravnavati kot pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Slovaške, kot je opredeljeno v členu 87(3)(b) Pogodbe ES. Ukrep tudi ne izpolnjuje pogojev za izvzetje, dopuščeno v členu 87(3)(c) Pogodbe ES, ki določa odobritev pomoči za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne vpliva škodljivo na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Prav tako ukrep ni namenjen spodbujanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine, kot je določeno v členu 87(3)(d) Pogodbe ES.

(27)	Člen 87(3)(a) Pogodbe ES predvideva odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Regije Nitra, Trnava in Trenčín (zahodna Slovaška) izpolnjujejo pogoje v skladu s tem odstopanjem.

(28)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija razložila razloge, povzete v delu III te odločbe, zaradi katerih je dvomila, da bi obravnavani ukrep lahko izpolnil pogoje za odstopanje po členu 87(3)(a) Pogodbe ES. Ker Slovaška in tretje stranke niso predložile nobenih pripomb, lahko Komisija domneva, da so ti dvomi potrjeni.

VI. SKLEPNA UGOTOVITEV

(29)

Komisija ugotavlja, da ukrep, ki ga je priglasila Slovaška, kot je podrobneje razložen v odstavkih 6 do 10 zgoraj, ni združljiv s skupnim trgom po nobenem od odstopanj, opredeljenih v Pogodbi ES, in ga je treba prepovedati. Po trditvah slovaških organov pomoč ni bila dodeljena, zato je ni treba povrniti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priglašena davčna ugodnost pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES.

Državna pomoč, ki jo Slovaška namerava dodeliti družbi Alas Slovakia, s.r.o., v znesku do 100 813 444 SKK (približno 2,89 milijona EUR), je nezdružljiva s skupnim trgom.

Zato se pomoč ne sme dodeliti.

Člen 2

Slovaška v dveh mesecih po obvestilu o tej odločbi obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih za izpolnitev te odločbe.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Slovaško.

V Bruslju, 4. junija 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 30, 2.2.2008, str. 13.

(2) Z dopisom z dne 13. februarja 2006 je Komisija zaprosila slovaške organe, da v proučitev predložijo devet različnih priglasitev, da bi lahko ocenila združljivost za vsakega od devetih projektov na podlagi individualnih zaslug. Slovaški organi so v odgovoru z dne 12. marca 2007 Komisiji razložili, da je družba Alas Slovakia s.r.o en davčni zavezanec, ki ima več obratov z enotno davčno obveznostjo. Veljavna slovaška zakonodaja davčnim zavezancem ne dopušča, da davčno osnovo in davek na dohodek pravnih oseb obračunavajo za vsako organizacijsko enoto posebej. Zato slovaški organi menijo, da ni mogoče obračunavati zneska prejete pomoči za vsak obrat posebej.

(3) Prim. opombo 1.

(4) V občinah: Nitra, Komjatice, Veľký Cetín, Hontianske Trsťany-Hrondín.

(5) V občinah: Červeník, Veľký Grob, Okoč.

(6) V občinah: Kamenec pod Vtáčnikom, Prievidza.

(7) Državna pomoč SK 72/2003 – Slovaška – „Karta regionalnih državnih pomoči Slovaške“.

(8) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(9) Izraženo v vrednosti iz leta 2007 in preračunano po referenčni meri 5,62 %, ki je veljala na datum priglasitve.

(10) S priglasitvijo slovaškega urada za državno pomoč št. 1108/2003, ki je bila izdana 25. avgusta 2003, je bila odobrena državna pomoč za Alas Slovakia, s.r.o., (2003–2012) v skladu z oddelkom 35a Zakona št. 472/2002, kot je bil spremenjen, in Zakonom št. 366/1999 za znesek do 87 145 485 SKK. V skladu z začasnim postopkom se je ta državna pomoč (SK 53/03) štela za „obstoječo pomoč“.

(11) Zakon o državni pomoči št. 231/1999, kot je bil spremenjen, Zakon o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, in Zakon o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen in kakor je veljal na dan 31. decembra 2003, predvsem oddelek 52(3) Zakona o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, pod pogoji, določenimi v oddelku 35a Zakona o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen in kakor je veljal na dan 31. decembra 2003.

(12) UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(13) Dopis slovaškega ministrstva za finance z dne 31. maja 2007 (št. MF/8790/2007-832).

(14) V zvezi s tem je treba poudariti, da bi bilo 16 od skupaj 81 novih delovnih mest ustvarjenih v občini Červeník, za katero še ni bilo izdano dovoljenje za pridobivanje.

(15) „Socialno-ekonomska študija v sektorju končnih izdelkov iz mineralov je pokazala, da je število delovnih mest, ustvarjenih v sektorju predelave mineralnih surovin, 30–40-krat višje od števila delovnih mest v sektorju pridobivanja nekovinskih mineralnih surovin“ (navedeno na strani 31 študije z naslovom „Survey of minerals planning politics in Europe“ (Raziskava o politiki načrtovanja pridobivanja mineralov v Evropi), ki jo je naročil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo).

(16) UL C 372, 9.12.1997, str. 5.

17.9.2008

Uradni list Evropske unije

L 248/26

SKUPNI UKREP SVETA 2008/736/SZVP

z dne 15. septembra 2008

o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 14 in tretjega odstavka člena 25 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je 1. septembra 2008 izrazil resno zaskrbljenost zaradi odprtega spopada, ki je izbruhnil v Gruziji, in izrazil pripravljenost Evropske unije (EU), da podpre vsa prizadevanja za miroljubno in trajno rešitev spora v Gruziji.

(2)

Evropski svet je opozoril, da mora miroljubna in trajna rešitev spopada v Gruziji temeljiti na doslednem spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki jih priznavajo mednarodno pravo, Sklepna listina helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.

(3)	Sporazum v šestih točkah, ki je bil s posredovanjem EU sklenjen 12. avgusta 2008, kakor je bil dopolnjen s sporazumom o njegovem izvajanju, sklenjenim 8. septembra 2008, ostaja osnova za stabilizacijski proces.

(4)

Evropski svet je 1. septembra 2008 opozoril tudi, da je bilo imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz decembra 2003 korak naprej v procesu poglabljanja odnosov z Gruzijo in z drugima dvema državama v tej regiji (Armenijo in Azerbajdžanom). Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba imenovati tudi PPEU za krizo v Gruziji.

(5)

V Gruzijo je bila 2. septembra 2008 napotena raziskovalna misija, ki je začela delovati, da bi zbrala ustrezne informacije in pripravila morebitno civilno misijo evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Pri tem bi bilo treba dosledno upoštevati in dopolnjevati mandata Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih narodov, ki sta že navzoči v Gruziji.

(6)	Svet je 3. septembra 2008 odobril pripravljalni ukrep za morebitno prihodnjo misijo EVOP v Gruziji.

(7)	V pismu z dne 11. septembra 2008 je Vlada Gruzije pozvala EU, naj v Gruzijo napoti civilno nadzorno misijo.

(8)	Tretje države bi morale pri misiji sodelovati v skladu s splošnimi smernicami, ki jih opredeli Evropski svet.

(9)	Struktura poveljevanja in nadzora misije ne bi smela vplivati na pogodbeno odgovornost vodje misije nasproti Komisiji glede izvrševanja proračuna misije.

(10)	Za to misijo bi bilo treba aktivirati enoto za stalno spremljanje, vzpostavljeno pri generalnem sekretariatu Sveta.

(11)	Misija EVOP bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 11 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Misija

1. Evropska unija (EU) vzpostavlja nadzorno misijo Evropske unije v Gruziji (v nadaljnjem besedilu „EUMM Georgia“). EUMM Georgia se napoti postopoma, pri čemer se napotitev začne septembra 2008, operativna faza pa najpozneje 1. oktobra 2008.

2. EUMM Georgia deluje v skladu s cilji misije, določenimi v členu 2, in opravlja naloge, določene v členu 3.

Člen 2

Cilji misije

1. EUMM Georgia zagotavlja civilni nadzor nad ukrepi strani, vključno z doslednim spoštovanjem Sporazuma v šestih točkah in naknadnimi izvedbenimi ukrepi v celotni Gruziji, pri čemer tesno sodeluje s partnerji, zlasti z Združenimi narodi (ZN) in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter deluje skladno z drugimi dejavnostmi EU, da bi prispevala k stabilizaciji, normalizaciji in krepitvi zaupanja, hkrati pa prispevala k sooblikovanju evropske politike v podporo trajni politični rešitvi za Gruzijo.

2. Specifični cilji misije so:

(a)	prispevati k trajni stabilnosti v celotni Gruziji in sosednjih regijah;

(b)	kratkoročna stabilizacija razmer z zmanjšanjem tveganja za ponoven izbruh sovražnosti ob doslednem spoštovanju Sporazuma v šestih točkah in naknadnih izvedbenih ukrepov.

Člen 3

Naloge misije

Da bi dosegli cilje misije, so naloge EUMM Georgia:

1.	Stabilizacija: Nadzirati, analizirati in poročati o razmerah v zvezi s stabilizacijskim procesom, pri čemer je poudarek na doslednem spoštovanju Sporazuma v šestih točkah, vključno glede umikov čet, svobode gibanja in sabotaž ter glede kršenja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Normalizacija:

Nadzirati, analizirati in poročati o razmerah v zvezi s procesom normalizacije civilnega upravljanja, pri čemer je poudarek na pravni državi, učinkovitih strukturah kazenskega pregona in ustreznem javnem redu. Misija bo nadzirala tudi varnost prometnih povezav, energetsko infrastrukturo in energetske zmogljivosti ter politične in varnostne vidike vračanja notranje razseljenih oseb in beguncev.

3.	Krepitev zaupanja: Prispevati k ublažitvi napetosti s povezovanjem, omogočanjem stikov med stranema in drugimi ukrepi za krepitev zaupanja.

4.	Prispevati k sooblikovanju evropske politike in k prihodnjemu angažmaju EU.

Člen 4

Struktura misije

1. Struktura EUMM Georgia je naslednja:

(a)	Glavni štab. Glavni štab tvorita urad vodje misije in osebje glavnega štaba, ki opravljajo vse potrebne funkcije poveljevanja in nadzora ter podpore misiji. Glavni štab je v Tbilisiju.

(b)	Področni uradi. Po celotnem ozemlju razporejeni področni uradi imajo nalogo nadzora in zagotavljanja potrebne podpore misiji.

(c)	Podporna enota. Podporna enota je pri generalnem sekretariatu Sveta v Bruslju.

2. V okviru EUMM Georgia se kot začetna zmogljivost vzpostavijo skupine opazovalcev, sestavljene iz ustrezno opremljenih komponent, ki jih zagotovijo države članice.

3. Zgoraj navedene strukture se podrobneje opredelijo v operacijskem načrtu (OPLAN).

Člen 5

Poveljnik civilne operacije

1. Direktor civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) je tudi poveljnik civilne operacije za EUMM Georgia.

2. Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) in splošno podrejen generalnemu sekretarju/visokemu predstavniku (GS/VP), izvršuje poveljevanje in nadzor nad misijo EUMM Georgia na strateški ravni.

3. Poveljnik civilne operacije zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in odločitev PVO, vključno z dajanjem potrebnih strateških navodil vodji misije ter zagotavljanjem svetovanja in tehnične podpore vodji misije.

4. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo še naprej v celoti podrejeni nacionalnim organom zadevne države dodelitve oziroma zadevne institucije EU, ki jih je dodelila. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami na poveljnika civilne operacije.

5. Poveljnik civilne operacije nosi splošno odgovornost za zagotavljanje ustreznega izvajanja naloge skrbnega ravnanja EU.

6. Poveljnik civilne operacije in posebni predstavnik EU (PPEU) se po potrebi med seboj posvetujeta.

Člen 6

Vodja misije

1. Vodja misije nosi odgovornost za misijo na izvedbeni ravni in na izvedbeni ravni poveljuje ter nadzira misijo.

2. Vodja misije poveljuje in nadzira osebje, skupine in enote iz sodelujočih držav, ki jih je dodelil poveljnik civilne operacije, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko, kar vključuje sredstva, vire in informacije, ki so dani na razpolago misiji.

3. Vodja misije daje navodila vsemu osebju misije, kar v tem primeru zajema tudi podporno enoto v Bruslju, za učinkovito izvajanje misije EUMM Georgia na izvedbeni ravni, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi strateškim navodilom poveljnika civilne operacije.

4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna misije. V ta namen podpiše pogodbo s Komisijo.

5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor osebja. Disciplinske ukrepe zoper dodeljeno osebje izvršuje pristojni nacionalni organ ali organ EU.

6. Vodja misije predstavlja EUMM Georgia na območju operacij in zagotavlja ustrezno prepoznavnost misije.

7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji EU na terenu. Brez poseganja v strukturo poveljevanja daje PPEU vodji misiji smernice za lokalno politično delovanje.

8. Vodja misije izdela OPLAN, ki se predloži Svetu v odobritev. Vodji misije pri tej nalogi pomaga generalni sekretariat Sveta.

Člen 7

Osebje

1. EUMM Georgia sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice ali institucije EU. Vsaka država članica ali institucija EU krije stroške osebja, ki ga je dodelila, tudi stroške povratnega potovanja do kraja razmestitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic, ter nadomestila za težke razmere in tveganje.

2. Misija pogodbeno zaposli mednarodno civilno osebje in lokalno osebje, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih vlog iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

3. Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko EU na tem področju. Glede varovanja tajnih informacij EU, ki so jim zaupane pri opravljanju njihovih nalog, osebje upošteva varnostna načela in minimalne standarde, določene v predpisih Sveta o varovanju tajnosti (1).

Člen 8

Status misije in osebja

1. Status misije in njenega osebja, vključno z morebitnimi privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za izvrševanje in nemoteno delovanje misije, se določi v skladu s postopkom iz člena 24 Pogodbe. GS/VP, ki pomaga predsedstvu, lahko v njegovem imenu izpogaja tak sporazum.

2. Država ali institucija EU, ki je dodelila člana osebja, je odgovorna za odgovarjanje na pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vloži član osebja ali pa so povezane z njim. Zadevna država ali institucija EU je odgovorna za vložitev morebitne tožbe zoper dodeljeno osebo.

3. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega civilnega osebja se določijo v pogodbah med vodjo misije in člani osebja.

Člen 9

Struktura poveljevanja

1. EUMM Georgia ima kot operacija kriznega upravljanja enotno strukturo poveljevanja.

2. PVO v okviru odgovornosti Sveta zagotavlja politični nadzor in strateško vodenje EUMM Georgia.

3. Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno podrejen GS/VP, je poveljnik EUMM Georgia na strateški ravni in v tej vlogi vodji misije izdaja navodila ter mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.

4. Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek GS/VP.

5. Vodja misije je odgovoren za poveljevanje in nadzor nad EUMM Georgia na izvedbeni ravni ter je neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije.

Člen 10

Politični nadzor in strateško vodenje

1. PVO v okviru odgovornosti Sveta politično nadzoruje in strateško vodi misijo. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s tretjim odstavkom člena 25 Pogodbe. To pooblastilo obsega pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog GS/VP ter za spreminjanje koncepta operacij (CONOPS) in OPLAN. Pristojnost za odločanje o ciljih in prenehanju misije je pridržana za Svet.

2. PVO redno poroča Svetu.

3. Poveljnik civilne operacije in vodja misije o zadevah v okviru njune pristojnosti redno in kadar je to potrebno poročata PVO.

Člen 11

Sodelovanje tretjih držav

1. Brez poseganja v avtonomijo odločanja EU in v njen enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri misiji lahko povabljene tudi tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zavarovanjem za vsa tveganja, dnevnicami in potnimi stroški za pot v Gruzijo in nazaj, ter ustrezno prispevajo h kritju stroškov delovanja misije.

2. Tretje države, ki sodelujejo v misiji, imajo enake pravice in dolžnosti glede vsakodnevnega upravljanja misije kakor države članice EU.

3. Svet pooblašča PVO za ustrezne odločitve glede sprejetja predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora sodelujočih držav.

4. Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 24 Pogodbe. GS/VP, ki pomaga predsedstvu, lahko v njegovem imenu izpogaja take sporazume. Če EU in tretja država skleneta sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah EU za krizno upravljanje, se v okviru misije uporabljajo določbe tega sporazuma.

Člen 12

Varnost

1. Poveljnik civilne operacije vodi načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in je odgovoren za njihovo ustrezno in učinkovito izvajanje za EUMM Georgia v skladu s členoma 5 in 9, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim uradom Sveta.

2. Vodja misije je odgovoren za varnost misije in za izpolnjevanje minimalnih varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za misijo, v skladu z varnostno politiko EU v zvezi z varnostjo osebja, napotenega izven EU v operativni vlogi v skladu z naslovom V Pogodbe EU in pripadajočimi instrumenti.

3. Vodji misije pomaga uradnik za varnost misije (MSO), ki poroča vodji misije in vzdržuje tesne funkcionalne stike z Varnostnim uradom Sveta.

4. Osebje EUMM Georgia pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Na območju namestitve se poleg tega udeležujejo tudi rednega usposabljanja za obnovitev znanja, ki ga organizira MSO.

5. Vodja misije je odgovoren za varstvo tajnih informacij EU v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti.

Člen 13

Enota za stalno spremljanje

Za EUMM Georgia se aktivira enota za stalno spremljanje.

Člen 14

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, znaša 31 000 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki Skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun EU. Ob upoštevanju odobritve Komisije lahko vodja misije sklepa tehnične dogovore z državami članicami EU, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji za naročanje opreme, storitev in prostorov za EUMM Georgia. Državljani tretjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise za sklenitev pogodb.

3. Vodja misije o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga nadzira.

4. Finančna ureditev upošteva operativne zahteve misije, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin.

5. Stroški, povezani z misijo, so upravičeni od dne začetka veljavnosti tega skupnega ukrepa.

Člen 15

Usklajevanje

1. Brez poseganja v strukturo poveljevanja vodja misije deluje v tesni povezavi z delegacijo Komisije, da se zagotovi skladnost ukrepanja EU v podporo Gruziji.

2. Vodja misije tesno sodeluje z lokalnim predsedstvom EU in drugimi vodji misij EU.

3. Vodja misije sodeluje z drugimi mednarodnimi akterji, navzočimi v državi, zlasti z ZN in OVSE.

Člen 16

Razkritje tajnih informacij

1. GS/VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu skupnemu ukrepu, če je ustrezno in če je to v skladu s potrebami misije, v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti razkrije vse tajne informacije in dokumente EU do stopnje „CONFIDENTIEL UE“, ki so bili pripravljeni za namene misije.

2. GS/VP je prav tako pooblaščen, da v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti, če je to v skladu z operativnimi potrebami misije, tajne informacije in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, ki so bili pripravljeni za namene misije, razkrije ZN in OVSE. V ta namen se oblikuje ureditev na lokalni ravni.

3. V primeru konkretne in nujne operativne potrebe je GS/VP prav tako pooblaščen, da v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti razkrije državi gostiteljici vse tajne informacije in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, ki so bili pripravljeni za namene misije. V vseh drugih primerih se takšne informacije in dokumenti državi gostiteljici razkrijejo po ustreznih postopkih sodelovanja države gostiteljice z EU.

4. GS/VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu skupnemu ukrepu, posreduje vse netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o misiji, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (2).

Člen 17

Pregled misije

Na osnovi poročila vodje misije in generalnega sekretariata Sveta se PVO šest mesecev po začetku misije predloži pregled misije.

Člen 18

Začetek veljavnosti in trajanje

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja, velja pa 12 mesecev.

Člen 19

Objava

1. Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Sklepi PVO v skladu s členom 10(1) o imenovanju vodje misije se prav tako objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. septembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER

(1) Sklep Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (UL L 101, 11.4.2001, str. 1).

(2) Sklep Sveta 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 285, 16.10.2006, str. 47).

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 248

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 17. september 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 897/2008 z dne 16. septembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 898/2008 z dne 16. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 896/2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 16. septembra 2008	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 899/2008 z dne 15. septembra 2008 o prepovedi ribolova na trsko v norveških vodah območij I in II s plovili, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 900/2008 z dne 16. septembra 2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje uvoznih režimov za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (Kodificirana različica)	8
	*	Uredba Komisije (ES) št. 901/2008 z dne 16. septembra 2008 o opustitvi uporabe uvoznih dajatev za nekatere količine industrijskega sladkorja za tržno leto 2008/2009	18

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupni ukrep Sveta 2008/736/SZVP z dne 15. septembra 2008 o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia	26

Št.	36/T&Q
Država članica	GBR
Stalež	COD/1N2AB.
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Območje	norveške vode con ICES I in II
Datum	14.8.2008

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2008/734/ES
*	Odločba Komisije z dne 4. junija 2008 o državni pomoči C 57/07 (ex N 843/06), ki jo namerava izvajati Slovaška za Alas Slovakia, s.r.o. (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2254) ( 1 )	19
	2008/735/ES
*	Sklep Komisije z dne 16. septembra 2008 o imenovanju predstavnika Komisije v upravo Evropske agencije za zdravila	25


	(1) Besedilo velja za EGP