5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/1

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/3

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 842/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/5

(1)

S členom 104 Pogodbe je določen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za zagotovitev, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju ali da ga zmanjšajo, kadar do njega pride.

(2)

V skladu s točko 5 Protokola o določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska se obveznost iz člena 104(1) Pogodbe o izogibanju čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju ne uporablja za Združeno kraljestvo, razen če preide v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. V drugi fazi si mora Združeno kraljestvo v skladu s členom 116(4) Pogodbe prizadevati za izogibanje čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(3)

Pakt stabilnosti in rasti temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(4)

V postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kakor je bil pojasnjen z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta stabilnosti in rasti, je predvidena odločba o obstoju čezmernega primanjkljaja. V protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženemu Pogodbi, so določene nadaljnje določbe, ki se nanašajo na izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V Uredbi Sveta (ES) št. 3605/93 (2) so določena podrobna pravila in opredeljeni pojmi za uporabo določb omenjenega protokola.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe Komisija predloži mnenje Svetu, če meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali bi do njega lahko prišlo. Ob upoštevanju poročila Komisije v skladu s členom 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4) Pogodbe je Komisija sklenila, da v Združenem kraljestvu obstaja čezmerni primanjkljaj. Zato je Komisija 2. julija 2008 naslovila na Svet mnenje v zvezi z Združenim kraljestvom.

(6)

V členu 104(6) Pogodbe je navedeno, da Svet upošteva morebitne pripombe zadevne države članice, preden po opravljeni celoviti oceni odloča o tem, ali obstaja čezmerni primanjkljaj. V primeru Združenega kraljestva iz te celovite ocene izhajajo naslednji sklepi.

(7)

Združeno kraljestvo si je v poznih 90. letih 20. stoletja močno prizadevalo za fiskalno konsolidacijo. Nato je vlada sprejela ohlapnejšo fiskalno naravnanost, predvsem zaradi izrecnega političnega cilja zvišati odhodke za javne storitve. Posledično je javnofinančni saldo prešel s presežka v poznih 90. letih 20. stoletja na primanjkljaj v višini 3,2 % BDP v letu 2003/2004 in v višini 3,5 % v letu 2004/2005. S proizvodno vrzeljo, ki je ostala v tem obdobju pozitivna, je to ustrezalo poslabšanju strukturnega salda za 4,75 odstotne točke BDP (3) v obdobju med letoma 1999/2000 in 2004/2005. Komisija je 21. septembra 2005 s sprejetjem poročila na podlagi člena 104(3) Pogodbe za Združeno kraljestvo sprožila postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, 24. januarja 2006 pa je Svet odločil, da v Združenem kraljestvu obstaja čezmerni primanjkljaj. Proračunsko stanje se je v letih 2005/2006 in 2006/2007 izboljšalo, nominalni primanjkljaj v letu 2006/2007 pa se je zmanjšal na 2,6 % BDP. Komisija je 12. septembra 2007 ob upoštevanju doseženega primanjkljaja in napovedi iz pomladi 2007 sprejela priporočilo za odločbo Sveta o odpravi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Združenemu kraljestvu. Ekonomsko-finančni svet je 9. oktobra 2007 odločil, da v skladu s členom 104(12) Pogodbe odpravi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(8)

Po podatkih iz postopka o čezmernem primanjkljaju, ki so jih marca 2008 sporočili organi Združenega kraljestva, je bilo za javnofinančni primanjkljaj Združenega kraljestva predvideno, da bo dosegel 3,2 % BDP v letu 2008/2009 in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP; to razmerje je enako razmerju, objavljenemu marca 2008 v proračunu Združenega kraljestva, ki je tudi predstavil proračunske načrte, v skladu s katerimi bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2009/2010 znašal 2,8 % BDP. Številka za primanjkljaj v letu 2009/2010 je nižja od ustrezne številke v spomladanski napovedi služb Komisije, kjer znaša 3,3 % BDP, kar je predvsem posledica razlik v pričakovani rasti BDP v letu 2009/2010. Po objavi proračuna iz marca 2008 bo napoved politike z dne 13. maja o znižanju dohodnine v letu 2008/2009 stala 2,7 milijona funtov. Če to dodamo spomladanski napovedi Komisije za leto 2008, bi to pomenilo primanjkljaj 3,5 % BDP. Čeprav je v letu 2008/2009 načrtovani primanjkljaj, kot je bil sporočen marca 2008, presegel referenčno vrednost iz Pogodbe v višini 3 % BDP, je vendar blizu te vrednosti. Presežek nad referenčno vrednostjo 3 % BDP ni izjemen v smislu člena 104(2) Pogodbe. Presežek zlasti ni posledica izjemnega dogodka, ki ne bi bil pod nadzorom organov Združenega kraljestva, in tudi ni posledica resnega gospodarskega upada. V spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2008 je bilo predvideno, da se bo rast Združenega kraljestva v letih 2008 in 2009 upočasnila na letne stopnje pod mogočo rastjo. Kljub temu se glede rasti BDP pričakuje, da bo dosegla 1,7 % v letu 2008 in 1,6 % v letu 2009. Presežek nad referenčno vrednostjo 3 % BDP se prav tako ne šteje za začasnega, saj službe Komisije na podlagi nespremenjenih politik napovedujejo, da bo stopnja primanjkljaja v letu 2009/2010 še vedno višja kot 3 % (3,3 %). To kaže, da zahteva iz Pogodbe v zvezi z merilom glede primanjkljaja ni izpolnjena.

(9)

Splošni delež javnega dolga ostaja precej pod 60 % referenčne vrednosti (v podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem se je poročalo o stopnji 43,0 % BDP (4) v finančnem letu 2007/2008), čeprav se bo vse do leta 2009/2010 povečeval. Po napovedih služb Komisije bo v letu 2009/2010 delež dolga dosegel približno 47,5 % BDP.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se lahko „drugi pomembni dejavniki“ upoštevajo samo v odločbi Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, če je dvojni pogoj – da primanjkljaj ostane blizu referenčne vrednosti in da je presežek čez referenčno vrednost začasen – v celoti izpolnjen. Ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato drugi pomembni dejavniki niso upoštevani pri korakih, ki vodijo k tej odločbi –

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/7

(1)

Komisija je po končanem uradnem postopku preiskave 30. januarja 2002 sprejela Odločbo 2002/610/ES (1) o odobritvi, pod določenimi pogoji, navedenimi spodaj, programa pomoči za pospeševanje vzpostavitve linij priobalne plovbe (v nadaljnjem besedilu „končna odločba“). V svoji uvodni izjavi 26 končna odločba navaja, da je Francija sprejela postopkovne pogoje, ki so zlasti zavezujoči za projekte, ki dodeljujejo pomoč linijski plovbi znotraj Skupnosti med francoskim pristaniščem in pristaniščem druge države članice, in ne za tiste, ki vključujejo povezave po morju med dvema francoskima pristaniščema.

(2)

Francoski organi so 18. novembra 2004 zaprosili Komisijo, da spremeni končno odločbo zaradi upoštevanja novih, bolj ugodnih določb Smernic Skupnosti za državno pomoč pomorskemu prometu (2) (v nadaljnjem besedilu „Smernice Skupnosti“).

(3)

Naziv pomoči iz končne odločbe je: régime d’aides en faveur du lancement de nouvelles lignes de transport maritime à courte distance (program pomoči za vzpostavitev novih linij priobalne plovbe).

(4)

Glavni cilj predlaganih sprememb je upoštevanje novega pravnega okvira, ki ga določajo nove Smernice Skupnosti za pomoč vzpostavitvi novih linij priobalne plovbe, ter uskladitev pogojev, ki jih nalaga končna odločba, s temi novimi Smernicami Skupnosti za državno pomoč.

(5)

Uvodna izjava 26 končne odločbe predvideva, da so se „francoski organi zaradi zagotavljanja preglednosti in enakopravnega obravnavanja izvajalcev med postopkom izbire projekta zavezali, da bodo upoštevali naslednje postopke:

(6)

Po mnenju francoskih organov se zdi, da je za izvajanje postopkov, predvidenih zlasti v točki (b) te uvodne izjave, potrebno dolgo časa in zato ovirajo potek teh projektov.

(7)

Francoski organi želijo, da se končna odločba spremeni, da bo upoštevala novo poglavje 10 Smernic Skupnosti, to je poglavje, ki obravnava pomoč za linije priobalne plovbe.

(8)

Komisija najprej ugotavlja, da prejšnje Smernice Skupnosti (3), veljavne na datum končne odločbe, niso opredeljevale posebne določbe o pomoči za vzpostavitev linij priobalne plovbe. Tako ni bilo nelogično, da je Komisija v svoji končni odločbi opredelila posebna začasna pravila za odobritev posebnega francoskega programa, ki je namenjen podpori za vzpostavitev linij priobalne plovbe.

(9)

Komisija tudi navaja, da je medtem sprejela nove Smernice Skupnosti in da te določajo okvir za državno pomoč za vzpostavitev linij priobalne plovbe, po zgledu ciljev Uredbe (ES) št. 1382/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2003 o dodeljevanju finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa („program Marco Polo“) (4), ki je bila prav tako sprejeta po končni odločbi.

(10)

Oddelek 10 novih Smernic Skupnosti določa, da je posamezna pomoč za priobalno plovbo združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(11)

Komisija zlasti ugotavlja, da v novih Smernicah Skupnosti ni razlik glede tega, ali pomorskih prevoznih storitev, ki ji je dodeljena pomoč, zadeva dve pristanišči v različnih državah članicah ali v isti državi članici. Komisija meni, da ni več nobenega objektivnega razloga za ohranjanje razlikovanja med tema dvema vrstama okoliščin, predvidenih v uvodni izjavi 26 končne odločbe.

(12)

Poleg tega Komisija meni, da Smernice Skupnosti državi članici ne preprečujejo izvajanja programa za pomoč priobalno plovbo, če posamezna pomoč, dodeljena v okviru tega programa, izpolnjuje omenjene pogoje.

(13)

Možnost, da končne odločbe ne bi spremenili bi, na eni strani omogočila Franciji, da dodeli posamezno pomoč storitvam med francoskimi pristanišči pod pogoji, ki bi bili bolj ugodni od tistih, ki jih predvidevajo nove Smernice Skupnosti, po drugi strani pa bi jo kaznovala pri vzpostavljanju projektov za storitve med francoskim pristaniščem in pristaniščem druge države članice s formalnimi postopki, kot so predvideni v uvodni izjavi 26 končne odločbe. Ti formalni postopki z vidika novih Smernic Skupnosti nimajo nobenega formalnega razloga za obstoj, in poleg tega Francijo tudi postavljajo v neenakopraven položaj glede na druge države, ki želijo na podlagi novih Smernic Skupnosti vzpostaviti priložnostne programe pomoči ali priložnostno dodeliti posamezno pomoč linijam priobalne plovbe s sosednjimi državami.

(14)

V skladu s členom 88(1) Pogodbe ES naj Komisija obstoječe programe tudi stalno pregleduje. V ta namen naj preveri, da se pravila, ki urejajo državno pomoč, enotno uporabljajo za vse obstoječe programe v državah članicah. Slednjim naj Komisija zlasti predlaga ustrezne ukrepe, potrebne zaradi postopnega razvoja ali zaradi delovanja skupnega trga, ko bodo začela veljati bolj omejevalna pravila Skupnosti. Sicer Komisija na podlagi ene svojih pogojnih končnih odločb ne bo sposobna ohraniti omejitve programa za eno državo članico, medtem ko za druge države članice, ki bi izvajale podobne programe, taka omejitev ne bi veljala.

(15)

Možnost spremembe končne odločbe bi omogočila predvidevati uporabo novih Smernic Skupnosti v programu, ki obstaja v Franciji za vzpostavitev linij priobalne plovbe pred rokom, ki ga je določila Komisija v novih Smernicah Skupnosti, to je pred 30. junijem 2005, tako da bi države članice lahko vse svoje obstoječe programe z uporabo ustreznih ukrepov uskladile z novimi Smernicami Skupnosti.

(16)

Komisija zato meni, da je treba Odločbo 2002/610/ES spremeniti. Predlagana sprememba bo omogočila Franciji uskladiti svoj program z določbami, opredeljenimi v novih Smernicah Skupnosti v zvezi z linijsko plovbo med francoskim pristaniščem in pristaniščem v drugi državi članici, poleg tega pa bo tudi omogočila, da bodo za projekte, ki dodeljujejo pomoč za linijsko plovbo med dvema francoskima pristaniščema, veljali pogoji, določeni v novih Smernicah Skupnosti. V bolj splošnem smislu ta sprememba pomeni, da bo Francija izvajala svoj program pod enakimi pogoji, kot veljajo v vseh drugih državah članicah v skladu z navedenimi smernicami –

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/10

(1)

Z dopisom z dne 19. aprila 2005, evidentiranim 20. aprila 2005, je Nemčija priglasila ukrep za odobritev vračila davka za rastlinjake za leti 2005 in 2006. Ta ukrep vsebuje klavzulo o odložitvi, ki izvedbo ukrepa pogojuje z odobritvijo s strani Komisije. Zadeva je bila evidentirana pod številko N 189/05.

(2)

Ta ukrep je podaljšanje nepriglašene sheme (2001–2002), ki je bila predmet podaljšanja (2003–2004), ki prav tako ni bilo priglašeno. Oba nepriglašena ukrepa sta bila v register nepriglašenih pomoči evidentirana pod številko NN 36/05.

(3)

Z dopisom z dne 20. oktobra 2005 je Komisija začela uradni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES (2). Nemčija je nato predložila pripombe z dopisom z dne 22. novembra 2000. Komisija je prejela več pripomb tretjih zainteresiranih strani. Nemčija je te pripombe komentirala z dopisom z dne 14. junija 2006, z dopisom z dne 12. decembra 2007 pa je posredovala nadaljnje informacije.

(4)

Z Zakonom o spremembi Zakona o davku na mineralno olje je Nemčija 16. avgusta 2001 uvedla dveletno znižanje splošne stopnje davka na mineralno olje za grelne materiale (grelno gorivo, metan, tekoči plin), ki se uporablja v rastlinjakih in zaprtih prostorih za gojenje. Pomoč je bila dodeljena v obliki davčnega povračila.

(5)

Z nemškim Zakonom o nadaljevanju eko davčne reforme z dne 23. decembra 2002 je bilo davčno povračilo, ki je bilo prvotno odobreno za grelne materiale, ki so se uporabljali med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2002, podaljšano do 31. decembra 2004.

(6)

Nemčija namerava z Zakonom o prenosu direktiv z dne 9. decembra 2004 ohraniti to davčno povračilo do konca leta 2006 in je podaljšanje priglasila kot državno pomoč N 189/2005.

(7)

Preglednice v Prilogi I ponazarjajo davčna povračila in finančne učinke davčnega povračila za rastlinjake in pokrite objekte v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji.

(8)

Komisija je začela uradni postopek preiskave iz naslednjih razlogov:

(9)

Ukrep predstavlja državno pomoč. Nemški organi trdijo, da za ta primer velja izjema po direktivah Sveta o obdavčitvi energentov (Direktiva 92/81/EGS, od 2003 nadomeščena z Direktivo 2003/95/ES). Po teh direktivah lahko države članice za mineralna olja, ki se uporabljajo v vrtnarstvu, odobrijo znižanje davčne stopnje.

(10)

Komisija je v zvezi s tem izrazila dvom. V skladu z omenjenima direktivama in zlasti z Direktivo 2003/96/ES morajo biti davčni ukrepi, ki jih lahko države članice sprejmejo, združljivi z zakonodajo Skupnosti, odstopajoče določbe pa morajo veljati brez poseganja v pravila o konkurenci. Ukrepi ne smejo vplivati na pravilno delovanje notranjega trga in ne smejo izkrivljati konkurence.

(11)

Poleg tega je ta pomoč očitno izkrivljala konkurenco, ker ima znižanje davčnega bremena za energente v sektorju visokointenzivne energije, kot je toplogredno vrtnarstvo, neposreden vpliv na stroške proizvodnje in s tem na konkurenčnost.

(12)

Poudarjena je bila selektivna dodelitev tega davčnega povračila, saj v sektorju vrtnarstva ločimo med gojenjem rastlin na prostem in v rastlinjakih.

(13)

Komisija je poudarila možnost držav članic, da dodelijo davčne olajšave, vendar v okviru pravil o konkurenci. Na tej točki se je zdelo, da shema državnih pomoči ne vsebuje določb, ki državam članicam omogočajo dodelitev davčnih pomoči te vrste.

(14)

Komisija je bila na tej točki mnenja, da gre pri tem ukrepu za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(15)

Nemčija je predložila pripombe v zvezi z zadevo in tudi v zvezi s postopkom.

(16)

Po mnenju Nemčije znižanje davčne stopnje ni bilo selektivno, kar izhaja iz narave zadeve, saj se grelni materiali uporabljajo samo v zaprtih prostorih.

(17)

Če bi šlo za selektivnost, torej za pomoč, je ta državna pomoč upravičena v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Posebna pravna upravičenost pomoči izhaja iz člena 8(2)(f) Direktive 92/81/EGS in tudi iz naslednje določbe iz člena 15(3) Direktive 2003/96/ES. Nemčija meni, da gre za „prenos [s temi direktivami] pooblastil, priznanih državam članicam“. Protislovno je, da Komisija, ki je te direktive nenazadnje predlagala, Nemčiji očita, da iz tega ukrepa izhaja nevarnost za skupni trg. Poleg tega zahteve glede konkurence zadevnih direktiv ne bi imele nobene prednosti.

(18)

Po mnenju Nemčije se uporablja odstavek 52 Smernic o državni pomoči za varstvo okolja (3), saj se je obstoječi davek znatno povečal. Zakon o davku na mineralno olje oziroma Zakon o davku na energijo, ki ga nadomešča, je treba obravnavati kot obstoječi okoljski davek. Tam vsebovane davčne stopnje na energijo so se zaradi reforme okoljskega davka, kot je razvidno iz priloženega pregleda (Priloga I), s 1. aprilom 1999 znatno povečale.

(19)

Cilj teh določb je preko obdavčitve energije povzročiti preusmeritev povpraševanja na energetsko varčne proizvode, ki ohranjajo energetske vire, ter dajati spodbude za razvoj okolju prijaznih postopkov in tehnologij. Določbe obdavčitve energije bi imele tako občuten vpliv na varovanje okolja.

(20)

Nemčija tukaj opozarja na študijo Centra za poslovno ekonomijo na Inštitutu za biološke proizvodne obrate univerze Leibnitz Universität Hannover o energetski učinkovitosti v rastlinjakih.

(21)

Višja obdavčitev energije obremenjuje podjetja, ki ogrevajo rastlinjake ali zaprte prostore za gojenje rastlin, še zlasti zaradi energetsko intenzivnega gospodarjenja. Na tej podlagi obstaja pobuda za uvedbo davčne ugodnosti za začasno razbremenitev teh podjetij. Ta potreba obstaja tudi po 31. decembru 2002, času, ko naj bi se prvotno iztekla znižana davčna stopnja. Znižana davčna stopnja se je z Zakonom o nadaljevanju eko davčne reforme podaljšala za dve leti do 31. decembra 2004. Da bi se tudi v letih 2005 in 2006 upošteval posebej težak konkurenčni položaj podjetij na področju kmetijstva in gozdarstva, ki ogrevajo rastlinjake ali zaprte prostore za gojenje rastlin, je bila predvidena ohranitev znižane davčne stopnje tudi v tem obdobju.

(22)

Po mnenju Nemčije so predpostavke o dejanskem stanju iz odstavka 52 Smernic Skupnosti izpolnjene. Zato je za upravičenost državne pomoči v zvezi z znižanjem davčne stopnje v obdobju od 2001 do 2006 mogoče uporabiti odstavek 51(1)(b) Smernic.

(23)

Če se znižanje davčne stopnje nanaša na davek Skupnosti, ki mora biti v skladu z Direktivo 92/81/EGS ali Direktivo 2003/96/ES usklajen, mora biti znižanje združljivo s skupnim trgom vsaj do te mere, da ni nižje od zadevne najnižje davčne stopnje Skupnosti. Enako velja (tj. združljivost s skupnim trgom) za znižanje davčne stopnje v primeru odsotnosti davka Skupnosti vsaj do te mere, da znižanje presega 20 % domačega davka.

(24)

Nemčija je nadalje pojasnila, da mora biti pri osnutku zakona za vstop v reformo okoljskega davka predmet posvetovanja zmanjšanje davčne obremenitve za podjetja s področja kmetijstva in gozdarstva, ki ogrevajo rastlinjake in zaprte prostore za gojenje, saj so ta zaradi energetsko intenzivnega gospodarjenja še posebej prizadeta zaradi visoke obdavčitve. V okviru parlamentarne obravnave te zakonodaje, ki je pod velikim časovnim pritiskom in ki naj bi prvotno začela veljati 1. januarja 1999, naj bi bila predvidena vključitev kmetijstva in gozdarstva v mehanizem razbremenitve za proizvodno dejavnost. Uvedba zadevnega znižanja davčne stopnje je prepuščena posebni spremembi Zakona o davku na mineralno olje, ki je začela veljati 1. januarja 2001, medtem ko je bilo prvo podaljšanje, ki se je nanašalo na obdobje od 2003 do 2004, predmet Zakona o nadaljevanju eko davčne reforme.

(25)

Nemčija je trdila, da je med prejšnjimi stiki s Komisijo dobila občutek, da je zadevno znižanje davčne stopnje zakonito. Zlasti je opozorila na ustne izjave Komisije med zasedanjem delovne skupine „Pogoji konkurence v kmetijstvu“ med 26. in 27. oktobrom 1999. Vsekakor je bilo Komisiji dejansko stanje znano najpozneje s sporočilom Nemčije z dne 29. avgusta 2001, tako da bi Komisija združljivost znižanja davčne stopnje s skupnim trgom lahko ocenila že tedaj. Nemčija se je sklicevala izrecno na člen 10(1) in člen 14(1)(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 (4). Morebitna zahteva po vračilu pomoči ne bi bila združljiva niti z načeli zaupanja v pravo in pravne varnosti niti z načeli dobrega upravljanja. Pripombe zainteresiranih tretjih strani po mnenju Nemčije kažejo, da so njena pričakovanja upravičena.

(26)

Zainteresirane tretje strani so v glavnem predložile argumente, ki jih je Nemčija uveljavljala. Ukrepi niso bili selektivni tudi zato, ker so bili na voljo vsem podjetjem na področju kmetijstva in gozdarstva, ki upravljajo rastlinjake in zaprte prostore za gojenje. Poleg tega je bilo dokazano, da vpliva na trgovino Skupnosti ne bo. Pridelovalne površine pod steklom so bile v zadevnih letih zdesetkane, uvoz konkurenčnih proizvodov v Nemčijo pa se je povečal. V vsakem primeru nemške proizvodne količine v primerjavi s trgovino z zelenjavo znotraj Skupnosti niso bile pomembne. Poleg tega pridelki, gojeni na prostem ali v zaprtih prostorih, niso bili v neposredni konkurenci in večinoma niso zamenljivi. V primeru obstoja pomoči bi ta lahko temeljila na členu 87(3)(c) Pogodbe ES, saj služi razvoju vrtnarstva. Pomoč vrtnarstvu omogoča, da se prilagodi višjim cenam energije, in zmanjšuje „izkrivljanja konkurence“ v škodo nemških proizvodnih obratov, ki izhajajo iz občutno nižjih bruto cen energije v drugih državah članicah. O „izkrivljanju konkurence“ zaradi nemške pomoči ni mogoče govoriti. Ravno nasprotno, že obstoječe „izkrivljanje konkurence“ v škodo nemškega gojenja rastlin v rastlinjakih se (delno) izravna. Zaradi časovne omejitve bi imeli ti ukrepi močan spodbujevalni učinek za zadevni sektor, in sicer za prilagoditev na naraščajoče cene energije preko ukrepov za varčevanje z energijo in racionalizacijo ter za izvedbo ustreznih naložb. Zato morajo biti zadevni ukrepi dopustni, saj bi bili v nasprotnem primeru nameni Direktive 92/81/EGS in Direktive 2003/96/ES spodkopani oziroma nedopustno omejeni. V pomoč se navede sklic na sodbo RSV (5) Sodišča, da je varstvo zaupanja v pravo upravičenca v nasprotju z morebitno zahtevo po vračilu pomoči, saj je bila Komisija s pomočjo seznanjena že 29. avgusta 2001, vendar pa je to pomoč kot predmet postopka preiskave pomoči uvedla šele 20. aprila 2005 z zahtevo po podatkih. Poleg tega pa v primeru morebitne zahteve po vračilu pomoči veliko podjetjem grozi stečaj.

(27)

V skladu s členom 43 Uredbe (EGS) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (6) se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe ES za pridelavo v Uredbi navedenih proizvodov, pa tudi za trgovino s tem blagom. Tako spadata pridelava in trgovina s sadjem in zelenjavo v okvir predpisov Skupnosti za dodelitev državnih pomoči.

(28)

Na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(29)

Sodišče je odločilo, da je treba za vprašanje, ali državni ukrep predstavlja pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES, ugotoviti, ali upravičeno podjetje pridobi gospodarsko korist, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi (7), oziroma ali je podjetje s tem razbremenjeno stroškov, ki bi jih običajno moralo kriti z lastnimi sredstvi (8).

(30)

Ukrep v obliki davčnih povračil daje upravičenim podjetjem gospodarske koristi v obliki manjše davčne obremenitve. To pomeni prihranek stroškov, ki bi jih v običajnih razmerah morala podjetja kriti z lastnimi sredstvi. Pomoč se določenim podjetjem, tj. podjetjem v panogi kmetijstva in gozdarstva, ki upravljajo rastlinjake in zaprte prostore za gojenje, dodeli iz javnih sredstev.

(31)

Pomoč se ne dodeli vsem podjetjem in je zato selektivna. Iz tega sledi, da gre za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(32)

Davčno povračilo verjetno izkrivlja konkurenco (9) in vpliva na trgovino med državami članicami (10).

(33)

Nemčija je pomembna pridelovalka proizvodov, ki se gojijo v rastlinjakih. Tudi trgovina s temi proizvodi je obsežna, kot dokazujejo naslednji statistični podatki.

(34)

Nemški proizvodi iz rastlinjakov so v konkurenci s proizvodi iz rastlinjakov iz drugih držav članic. Temu Nemčija in zainteresirane tretje strani niso samo ugovarjale, temveč je bilo tudi pojasnjeno, da so bili rastlinjaki oproščeni davka z namenom izboljšanja konkurenčnega položaja v primerjavi z nizozemskimi konkurenti, ki so imeli po istih navedbah zaradi nižje bruto cene energije ugodnejše proizvodne pogoje. Obstaja torej neposredna konkurenca. Tako je trditev ene zainteresirane tretje strani, da proizvodi gojenja v rastlinjakih niso v neposredni konkurenci s proizvodi, ki se gojijo na prostem, nepomembna, saj obstaja neposredna konkurenca med nemškimi proizvodi iz rastlinjakov in proizvodi iz rastlinjakov drugih držav članic, vključno z nizozemskimi.

(35)

Tako razbremenitev davkov, ki bi jih v nasprotnem primeru bilo treba plačati, izkrivlja konkurenco. Pri tem niso pomembne trditve, da so cene v drugih državah članicah ugodnejše (11). Tudi če bi držalo, da bi morali biti izhodiščni položaji pri tem proizvodnem dejavniku različni, to ne spreminja dejstva, da je davčno povračilo, ki ga je uvedla Nemčija, primerno za izkrivljanje konkurence.

(36)

Pomoč je primerna tudi za negativni vpliv na trgovino med državami članicami. Ti kažejo na pomembne trgovske tokove, kot je ugotovljeno zgoraj. Tudi če bi držalo, da so bile pridelovalne površine pod steklom, kot je bilo navedeno, zdesetkane in se je uvoz v Nemčijo povečal, to še ni dokaz, da ni prišlo do negativnega vpliva na trgovino. Ni izključeno, da se število pridelovalnih površin brez ukrepov ne bi še bolj zmanjšalo ali da se uvoz v Nemčijo ne bi še bolj povečal. Ker znotraj Skupnosti obstaja trgovina s proizvodi iz rastlinjakov z Nemčijo, se ne postavlja vprašanje, kako pomembne so nemške proizvodne količine.

(37)

Vendar pa se prepoved dodelitve državnih pomoči v skladu s členom 86(1) Pogodbe ES ne uporablja brez izjem. Komisija je preverila, ali se uporablja ena izmed izjem oziroma oprostitev načelne prepovedi pomoči na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

(38)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočmi socialnega značaja, dodeljenimi posameznim potrošnikom, pomočmi za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomočmi, dodeljenimi gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, v zadevni povezavi ne pridejo v poštev, ne glede na upravičenca zadevne ureditve.

(39)

Komisija meni, da oprostitev iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES v zvezi z razvojem določenih območij pri tej shemi pomoči ni mogoče uporabiti, saj ukrep ne predstavlja pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika.

(40)

Glede oprostitve iz člena 87(3)(b) Pogodbe ES je treba zgolj opozoriti, da pri zadevni davčni ureditvi ne gre za pomemben projekt skupnega evropskega interesa in tudi ne za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Zvezne republike Nemčije. Poleg tega ne gre za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine v skladu s členom 87(3)(d) Pogodbe ES.

(41)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da se med trajanjem postopka preiskave niti Nemčija niti katera koli izmed zainteresiranih tretjih strani ni sklicevala na omenjene izjeme in oprostitve.

(42)

Edina oprostitev, ki bi jo bilo mogoče upoštevati, izhaja iz člena 87(3)(c), v skladu s katerim je pomoč mogoče označiti kot združljivo s skupnim trgom, če ta služi pospeševanju razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(43)

Za zadevne ukrepe je mogoče uporabiti Smernice o kmetijski pomoči (12) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo) (13).

(44)

Vendar niti Smernice za kmetijstvo niti druge ureditve na področju kmetijstva za zgoraj opisane ukrepe izrecno ne predvidevajo izjem oziroma oprostitev od načelne prepovedi pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES. Komisija zlasti ugotavlja, da se v zadevnem primeru ne uporablja točka 4 Smernic v zvezi s pomočmi za naložbe. Davčno povračilo ni vezano na izvedbo naložb.

(45)

Nemčija in nekatere zainteresirane tretje strani menijo, da posebna pravna upravičenost pomoči izhaja iz člena 8(2)(f) Direktive 92/81/EGS in iz naslednje določbe iz člena 15(3) Direktive 2003/96/ES, pri čemer Smernice za kmetijstvo to dopuščajo pod točko 3.4.

(46)

Glede Direktive 2003/96/ES je v njenih uvodnih izjavah 15 in 24 pojasnjeno, da morajo biti ukrepi, s katerimi se uvedejo različne davčne stopnje, skladni s pravili notranjega trga in konkurence, da ne pride do izkrivljanja konkurence. Nujna uporaba pravil o konkurenci je poleg tega poudarjena tudi v členu 26 Direktive 2003/96/ES, v katerem so države članice opozorjene, da je treba ukrepe, kot so davčna povračila, v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES priglasiti, če bi ti lahko predstavljali državne pomoči. V tem členu je izrecno navedeno, da informacije, posredovane Komisiji na podlagi Direktive, držav članic ne odvezujejo od obveznosti obveščanja v smislu člena 88(3) Pogodbe ES.

(47)

Enako velja za Direktivo 92/81/EGS, ki v svojih uvodnih izjavah (in sicer v uvodni izjavi 6) natančno določa, da je državam članicam dana možnost uporabe neobvezne razbremenitve, če to ne vodi do izkrivljanja konkurence. V členu 8(2) je navedeno, da lahko države članice „brez poseganja v druge določbe Skupnosti“ odobrijo neomejene ali omejene oprostitve plačila davkov ali znižanja davčne stopnje. Komisija v zvezi s tem opozarja, da njena pristojnost glede vprašanj državnih pomoči izhaja neposredno iz Pogodbe ES. Morebitna zakonodaja Skupnosti ne more vplivati na pristojnost Komisije na tem področju.

(48)

Če Nemčija meni, da gre pri davčnem povračilu za „prenos (s temi direktivami) pooblastil, priznanih državam članicam“, Komisija meni, da je to mogoče samo v skladu z navedenimi pogoji. Nemčija nadalje trdi, da je protislovno, da Komisija, ki je te direktive nenazadnje predlagala, Nemčiji očita, da iz tega ukrepa izhaja nevarnost za skupni trg. Nemčija ni nikoli izjavila, da po razlagi Komisije pri navedenih Direktivah ne obstajajo možnosti učinkovite uporabe teh direktiv. Komisija seveda ne izključuje možnosti napak, ki so bile narejene na podlagi direktiv, vendar hkrati zadoščajo potrebam poštene konkurence. Komisija opozarja, da direktive glede na trenutno stanje približevanja davčne zakonodaje dopuščajo samo davčne olajšave. Olajšav ne predpisujejo.

(49)

Nemčija je zanikala prednost konkurenčnih vidikov zadevnih direktiv. V zvezi s tem argumentom je treba pritrditi, da iz navedenih premislekov sledi, da je treba v vsakem primeru – torej tudi, če prednosti ne obstajajo – preveriti pomoči, kot je zadevno davčno povračilo, in sicer na podlagi zadevnih pravil o konkurenci v skladu s Pogodbo ES. Iz tega nadalje sledi, da je vprašanje, ali obstaja prednost ali ne, nepomembno (14).

(50)

Možnost presoje pri uporabi oprostitev iz člena 87(3), ki je Komisiji priznana s Pogodbo ES, na noben način ni omejena z zadevnimi direktivami.

(51)

Točka 3.5 zgoraj navedenih smernic odraža načela politike na področju državnih pomoči in načela skupne kmetijske politike. Smernice predvidevajo, da se ukrepi državnih pomoči, katerih edini cilj je izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev in ki nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, in zlasti pomoč, ki je dodeljena samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(52)

Kot je že bilo navedeno, zadevne pomoči niso vezane na naložbe, ki so namenjene posodobitvi sektorja (kot primer bi bilo mogoče uporabiti boljšo toplotno izolacijo ali naložbe za večji izkoristek energije). Nasprotno, potrebne prilagoditve (kot so zgoraj navedene) je mogoče s takšnimi subvencijami odložiti. Sektor tako ostane odvisen od teh pomoči. Do razvoja ne pride ali pa do njega pride z ustreznimi zakasnitvami. V nasprotju z navedbami posameznih zainteresiranih tretjih strani ne obstaja nikakršen spodbujevalni učinek za izvedbo potrebnih naložb, temveč se obstoječa spodbuda v obliki visoke cene energije s subvencijami celo zmanjša. Zadevne pomoči se torej označijo kot pomoči za tekoče poslovanje v navedenem smislu.

(53)

Nove smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (15) so začele veljati šele 1. januarja 2007. Za protipravna davčna povračila, dodeljena na podlagi Direktive 2003/96/ES, točka 172 predvideva retroaktivno uporabo. Enako velja za protipravna davčna povračila, dodeljena na podlagi Direktive 92/81/EGS. Vendar pa to velja samo, če so izpolnjeni pogoji iz teh direktiv in če v kmetijskem sektorju ni bilo izvedeno razlikovanje. Ker zadevni ukrep velja izključno za določena podjetja na področju kmetijstva, točka 172 ni podlaga, ki bi Komisiji omogočala označitev zadevnih davčnih povračil kot združljivih s skupnim trgom.

(54)

Nemčija namerava združljivost pomoči utemeljiti po Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja. Komisija je upoštevala tudi uporabo točk 23 in 51 naslednjih Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: Smernice za okolje), ki v določenih razmerah dopuščajo pomoč za tekoče poslovanje. Smernice za kmetijstvo iz leta 2000 se v točki 5.6.2 nanašajo na Smernice za okolje.

(55)

V točki 23 teh smernic za okolje je navedeno, da je sprejemljivo, da se določene vrste podjetij občasno popolnoma ali delno oprosti plačila davkov, ki imajo pozitivne učinke na okolje, da bi preprečili težak konkurenčni položaj teh podjetij, če so takšne izjeme nujne za uveljavitev uvedbe ali ohranjanja davkov na vse proizvode.

(56)

Komisija poudarja, da morajo davčni ukrepi v skladu s točko 50 Smernic za okolje načeloma znatno prispevati k varstvu okolja. Zagotoviti je treba, da izjeme zaradi svoje narave ne škodujejo splošnim ciljem.

(57)

Na podlagi v nadaljevanju predloženih dokazil (študij) je Nemčija dokazovala, da se je poraba energije kljub višjim davkom na energijo nenehno zmanjševala, energetska učinkovitost na področju zelenjadarstva in gojenja okrasnih rastlin v rastlinjakih pa se je povečala.

(58)

Zato Komisija domneva, da so zadevna podjetja spoznala, da so na področju varstva okolja potrebne izboljšave.

(59)

Smernice za okolje razlikujejo med novimi davki (točka 51.1) na eni strani in obstoječimi davki (točki 51.1 in 52) na drugi strani.

(60)

Zakon o davku na mineralno olje je veljal, ko je bil 16. avgusta 2001 spremenjen z Zakonom o spremembi Zakona o davku na mineralno olje, s katerim so bila odobrena davčna povračila. Zato je treba kot „obstoječega“ v smislu točke 51.2 ali 52 Smernic zdaj upoštevati predlog zakona o spremembi.

(61)

V skladu s točko 51.2 se določbe iz točke 51.1 uporabljajo za obstoječe davke, če sta hkrati izpolnjena naslednja dva pogoja: a) zadevni davek mora imeti precejšen pozitivni vpliv na varstvo okolja in b) odstopanja za zadevna podjetja so bila sprejeta, ko je bil sprejet davek, ali so postala potrebna zaradi znatne spremembe v gospodarskih pogojih, ki so podjetja postavila v posebej težek konkurenčni položaj. V slednjem primeru znesek zmanjšanja ne sme presegati povečanja stroškov zaradi spremembe gospodarskih pogojev. Ko povečanja stroškov ni več, se zmanjšanje ne sme več uporabljati.

(62)

Pogoji iz a) in b) morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se lahko uporabi točka 51.1 Smernic za okolje. V zvezi s pogoji iz prve možnosti točke b), ki določa, da morajo biti odstopanja sprejeta v času, ko je bil sprejet davek, Komisija ugotavlja, da so bila vsa znižanja davčne stopnje odobrena šele po sprejetju zakona o davku in ne v času sprejetja zakona. Zato prva možnost ni izpolnjena. Druga možnost zahteva na eni strani dokazilo o znatni spremembi gospodarskih pogojev prizadetih podjetij in na drugi strani dokazilo, da znesek zmanjšanja ne presega povečanja stroškov zaradi spremembe gospodarskih pogojev. Nemčija ni predložila nobenega takšnega dokazila, ki bi Komisiji omogočilo ugotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni. Zato tudi druga možnost točke b) ni izpolnjena. Iz tega sledi, da točke 51.2 ni mogoče uporabiti.

(63)

Komisija je preverila, ali lahko uporabi točko 52. Točka 52 določa, da če se obstoječi davek znatno poveča in če zadevna država članica meni, da so odstopanja potrebna za nekatera podjetja, se pogoji iz točke 51.1 za nove davke uporabljajo po analogiji. Zato je treba preveriti, ali so se davki povečali in ali so pogoji iz točke 51.1 Smernic za okolje izpolnjeni.

(64)

Vsi obstoječi davki so se povečali za najmanj 20 % (glej Prilogo I). Komisija meni, da je to povečanje znatno v smislu točke 52 Smernic za okolje. Komisija jemlje na znanje, da so po navedbah Nemčije odstopanja nujna za stalni obstoj upravičenih podjetij na področju gojenja rastlin v rastlinjakih.

(65)

Vendar pa se točka 52 uporablja samo za davčna povračila, ki ne presegajo zneska povišanja prvotnih davkov, tako rekoč za nov del obstoječih davkov. Točka 52 se nanaša na določbe, ki se uporabljajo za nove davke. Iz tega sledi, da se povišanje davka oceni na enak način kot pri uvedbi novega davka. To analogijo je mogoče uporabiti samo za novi del, to pomeni za povišani del davka. Le takšno ravnanje zagotavlja, da dodatna merila, ki jih je treba uporabiti pri oceni obstoječih davkov, v primeru ocene zvišanja davka ne ostanejo neupoštevana. Na podlagi tega je Komisija ugotovila naslednje:

(66)

V zvezi z grelnim gorivom se je prvotni davek v višini 40,90 EUR/1 000 l zvišal na 61,35 EUR/1 000 l. Komisija zato meni, da nobenega znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (40,90 EUR/1 000 l), ni mogoče upravičiti s Smernicami za okolje in je zato nezdružljivo s skupnim trgom.

(67)

V zvezi z metanom se je prvotni davek v višini 1,87 EUR/MWh zvišal na 3,476 EUR/MWh (od 1. aprila 1999) in na 5,50 EUR/MWh (od leta 2003). Komisija zato meni, da nobenega znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (1,87 EUR/MWh), ni mogoče upravičiti s Smernicami za okolje in je zato nezdružljivo s skupnim trgom.

(68)

V zvezi s tekočim plinom se je prvotni davek v višini 25,56 EUR/1 000 kg zvišal na 38,34 EUR/1 000 kg (od 1. aprila 1999) in na 60,60 EUR/1 000 kg (od l. 2003). Komisija zato meni, da nobenega znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (25,56 EUR/1 000 kg), ni mogoče upravičiti s Smernicami za okolje in je zato nezdružljivo s skupnim trgom.

(69)

V zvezi z delom pomoči, ki ni presegal zneska povišanja davka iz leta 1999, je Komisija prav tako preverila, ali so pogoji iz točke 51.1(b) (ki se ustrezno uporabljajo po točki 52) izpolnjeni.

(70)

Točka 51.1(b) določa, da so za 10-letno obdobje določene izjeme, ki ne upadajo, lahko upravičene v dveh primerih, in navaja dva dodatna pogoja, ki morata biti izpolnjena: a) v primeru davka Skupnosti, mora biti znesek, ki ga podjetja dejansko plačajo po zmanjšanju, še vedno višji od najnižjega zneska Skupnosti, da bi podjetja spodbujali k izboljšanju varstva okolja; b) v primeru državnega davka, določenega v odsotnosti davka Skupnosti, morajo podjetja, ki so upravičena do zmanjšanja, vseeno plačati pomemben del državnega davka. Smernice za okolje lahko zahtevajo tudi uporabo drugih ukrepov (npr. prostovoljni sporazumi). Vendar to tukaj ne velja.

(71)

Glede treh zadevnih proizvodov, in sicer grelnega goriva, metana in tekočega plina, je prvotni davek, uveden pred zvišanjem davka leta 1999, presegal minimum Skupnosti:

(72)

V zvezi z grelnimi sredstvi, za katera v letih 2001–2003 ni veljal najnižji davek Skupnosti, druga alinea točke 51.1 (b) Smernic za okolje iz leta 2001 določa, da morajo upravičena podjetja plačati pomemben del državnega davka. Razlog za to je, da imajo podjetja spodbudo za izboljšanje odnosa do okolja. Po praksi Komisije je postalo jasno, da je kot pomemben del na splošno mogoče označiti 20 % ali najnižji davek Skupnosti, ki po ustreznem izkoriščanju energije spada v področje uporabe zadevne direktive.

(73)

Tudi če se za zadevno obdobje upošteva najvišja veljavna davčna stopnja, tj. 5,50 EUR/MWh v letu 2003, znaša 20-odstotni prag 1,10 EUR/MWh in je pod prvotno stopnjo obdavčitve, tj. pod 1,87 EUR/MWh.

(74)

Iz teh razlogov je Komisija sklenila, da so pogoji iz točke 51.1 (b) izpolnjeni, če znižanja davčne stopnje ne presegajo prvotnih stopenj obdavčitve pred povišanjem leta 1999.

(75)

V zvezi z grelnim gorivom Komisija meni, da je del znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (40,90 EUR/1 000 l), nezdružljiv s skupnim trgom, tisti del znižanja davčne stopnje, ki pa ne presega prvotne davčne stopnje (znižanje z 61,35 EUR/1 000 l na 40,90 EUR/1 000 l), pa je združljiv s skupnim trgom.

(76)

V zvezi z metanom Komisija meni, da je del znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (1,87 EUR/MWh), nezdružljiv s skupnim trgom, tisti del znižanja davčne stopnje, ki pa ne presega prvotne davčne stopnje (znižanje s 3,476 EUR/MWh v letih 2001 in 2002 ter s 5,50 EUR/MWh v letih 2003 do 2006 na 1,87 EUR/MWh), pa je združljiv s skupnim trgom.

(77)

V zvezi s tekočim plinom Komisija meni, da je del znižanja davčne stopnje, ki presega prvotno davčno stopnjo (25,56 EUR/1 000 kg), nezdružljiv s skupnim trgom, tisti del znižanja davčne stopnje, ki pa ne presega prvotne davčne stopnje (znižanje z 38,34 EUR/1 000 kg v letih 2001 in 2002 ter s 60,60 EUR/1 000 kg v letih 2003 do 2006), pa je združljiv s skupnim trgom.

(78)

Komisija ugotavlja, da je bila pomoč za leta 2001–2004 dodeljena v nasprotju s členom 93(2) Pogodbe ES (zdaj člen 88(2)) in ni bila pravočasno priglašena Komisiji, Nemčija pa ni počakala na odločitev Komisije v zvezi s tem.

(79)

Nemčija navaja, da je bila Komisija s pomočjo seznanjena že od 29. avgusta 2001, vendar pa je postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES sprožila šele 22. oktobra 2005. Zadevna odločba je prispela prepozno in ob sklicevanju na člen 10(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 ni združljiva z načeli dobrega upravljanja. Nemčija zato ugovarja, da Komisija nima več pravice ugotavljati nezdružljivost pomoči s skupnim trgom.

(80)

Protipravne pomoči niso upravičene do kratkih rokov za preverjanje, navedenih v členu 4 Uredbe (ES) št. 659/1999. Načela dobrega upravljanja še vedno veljajo. Vendar pa Komisija poudarja, da si je v Odločbi C(2002) 441 konč. z dne 13. februarja 2002, naslovljeni na Nemčijo, pridržala pravico do izvedbe preverjanja v zvezi s pomočmi.

(81)

Od datuma, ki ga navaja Nemčija (29. avgust 2001), do sprožitve uradnega postopka preiskave (20. oktober 2005) je Komisija Nemčiji poslala najmanj tri zahteve po podatkih, srečala pa se je tudi s predstavniki Nemčije. Komisija je v tem času izvedela tudi za obe podaljšanji davčnih povračil za dve leti. V istem obdobju je Nemčija Komisiji poslala pet obvestil z dodatnimi informacijami. Že samo dejstvo, da je Nemčija v omenjenem obdobju Komisiji poslala pet obvestil, dokazuje, da informacije tudi po mnenju Nemčije niso bile dovolj popolne, da bi Komisiji v zadevnem primeru omogočile sprejetje odločitve. Te ugotovitve ne spremeni niti sklicevanje na sodbo RSV. Primer iz te sodbe je drugačen. V zvezi s tem primerom je Komisija podrobno poznala pomoč, kar pa v pričujočem primeru ne drži, sprejela pa je tudi odločbo o osnovnem ukrepu. Tudi ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča ni mogoče govoriti o nedejavnosti Komisije. Člen 10(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 ni bil kršen.

(82)

V zvezi s priglašenim delom pomoči (ex N 189/2005) niso niti Nemčija niti zainteresirane tretje strani uveljavljale posebnih kršitev rokov za preverjanje iz člena 4(5) Uredbe (ES) št. 659/1999. Poleg tega Nemčija ni uporabila predvidenega postopka iz člena 5(3) Uredbe.

(83)

Zato argumenti, ki jih je Nemčija navedla v zvezi s konkretno uporabo Uredbe (ES) št. 659/1999, ne veljajo.

(84)

Komisija opozarja, da so v okviru zadevne ureditve pomoči, dodeljene protipravno in obravnavane kot nezdružljive s skupnim trgom, predmet vračila v skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (zdaj člena 88) Pogodbe ES (18).

(85)

Člen 14(1) določa: „Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti.“ Komisija mora na lastno pobudo upoštevati nenavadne okoliščine, ki to utemeljujejo (19).

(86)

Treba je preveriti, ali je v zadevnem primeru mogoče uporabiti splošno načelo zakonodaje Skupnosti, kot je načelo zaupanja v pravo ali načelo pravne varnosti, za oprostitev upravičencev od vračila nezakonite in s skupnim trgom nezdružljive pomoči

(87)

Načelo zaupanja v pravo je splošno načelo, ki je zasidrano v zakonodaji Skupnosti. Preden nastanejo takšna utemeljena pričakovanja, mora Komisija potrditi zakonitost določenega ukrepa. Zato mora obstajati ravnanje ali način vedenja na strani uprave Skupnosti, ki lahko omogoči utemeljeno pričakovanje (20).

(88)

Po stalni sodni praksi je načelo pravne varnosti kršeno, ko negotove in nejasne okoliščine ustvarijo nejasen pravni položaj, ki bi ga Komisija morala razjasniti pred sprejetjem ukrepov v zvezi z odlokom za vračilo plačila (21).

(89)

Nemčija ni posebej pojasnila, zakaj naj bi vračilo ne bilo združljivo z dobrim upravljanjem. Pomoči, dodeljene protipravno in označene kot nezdružljive, morajo biti v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 predmet vračila.

(90)

Iz tega je mogoče izvzeti samo primere, ko je vračilo v nasprotju s splošnimi načeli prava Skupnosti. Takšne kršitve tukaj ni. Morebitno pričakovanje Nemčije ni bilo niti utemeljeno niti legitimno. Utemeljeno ni bilo zato, ker pomoč ni bila priglašena. Nemčija zato ni mogla zaupati v obstoj te pomoči. To velja še toliko, ker bi Nemčija na možen nadzor pomoči lahko opozorila z dopisom Komisije z dne 13. februarja 2002. Preudaren poslovnež bi lahko in bi moral, v skladu s stalno sodno prakso Sodišča, Nemčijo vprašati, ali so bile pomoči priglašene in se tako pozanimati o tveganju morebitnega vračila (22). Če je to povpraševanje zavestno ali iz malomarnosti opustil, njegovega zaupanja ni vredno varovati.

(91)

Glede ugovora Nemčije, da je iz ustnih izjav uradnikov Komisije dobila vtis, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, Komisija opozarja, da je samo ona, tj. pod odgovornostjo kolegija, upravičena sprejemati tovrstne odločitve. Poleg tega ugotavlja, da ne obstaja dokument Komisije, ki bi omogočal sklepne ugotovitve v zvezi z združljivostjo zadevnih pomoči s skupnim trgom.

(92)

Glede ugovora, da bi morebitno vračilo pomenilo stečaj velikega števila podjetij, Komisija poudarja, da je vračilo dela pomoči nujno za ponovno vzpostavitev statusa quo ante, tj. stanja brez izkrivljanja konkurence. Če to pomeni, da posamezna podjetja niso sposobna preživeti, je to samo posledica konkurence, ki se odvija pod tržnimi pogoji.

(93)

Po pojasnilih, oblikovanih v tej odločbi, je jasno, da vračila zadevnih subvencij iz razlogov pravne varnosti ni mogoče opustiti.

(94)

Zato je treba načeloma zahtevati vračilo dodeljenih povračil, če so ta označena kot nezdružljiva s skupnim trgom.

(95)

Odločba se nanaša na zadevno davčno povračilo in mora biti izvedena vključno z vračilom pomoči v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(96)

V skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 Komisija v primeru negativnih odločb v zvezi z nezakonitimi pomočmi odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč. Nemčija mora torej sprejeti vse potrebne ukrepe, da prejemniki vrnejo dodeljene pomoči, označene kot nezdružljive. Nemčija mora zadevne prejemnike pozvati, naj pomoči vrnejo v roku dveh mesecev po obvestilu o tej odločbi. Pomoči, ki jih je treba vrniti, vključujejo obresti, ki se obračunajo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(97)

Kljub temu pa je vsaka pomoč, ki je bila dodeljena po tej shemi pomoči in ki v času dodelitve izpolnjuje pogoje uredb Komisije, sprejetih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, ali drugih odobrenih shem pomoči, združljiva s skupnim trgom v višini dovoljene intenzivnosti.

(98)

Poleg tega so izkušnje Komisije pokazale, da zelo majhni zneski pomoči pod določenimi pogoji ne spadajo v člen 87(1) Pogodbe ES.

(99)

Po Uredbi (ES) št. 1860/2004 (23) pomoč, ki ne presega 3 000 EUR na upravičenca v roku treh let (ta znesek vključuje pomoči „de minimis“, ki se dodelijo podjetju), ne vpliva na trgovino med državami članicami in ne izkrivlja oziroma ne ogroža konkurence ter zato ne spada v člen 87(1) Pogodbe ES.

(100)

Enako velja v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1860/2004 za pomoči, ki so bile dodeljene pred začetkom veljavnosti Uredbe, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz členov 1 in 3.

(101)

1. januarja 2008 je Uredbo (ES) št. 1860/2004 nadomestila Uredba (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (24), ki zvišuje znesek pomoči de minimis, ne glede na njihovo obliko ali namen, v korist upravičenca na 7 500 EUR v poljubnem obdobju treh proračunskih let, v mejah najvišjega zneska na državo članico, ki ustreza 0,6 % vrednosti letne proizvodnje.

(102)

Člen 6(1) iste uredbe navaja, da se „ta uredba uporablja za pomoči, dodeljene pred 1. januarjem 2008 podjetjem v sektorju kmetijske proizvodnje, pod pogojem, da navedene pomoči izpolnjujejo vse pogoje iz členov 1 do 4, razen zahteve po izrecnem sklicevanju na to uredbo iz prvega pododstavka člena 4(1).“

(103)

Člen 6(2) iste uredbe navaja, da se „za vsako pomoč de minimis, dodeljeno med 1. januarjem 2005 in šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 1860/2004, ki se uporablja za sektor kmetijskih proizvodov do začetka veljavnosti te uredbe, šteje, da ne izpolnjuje vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe in je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.“

(104)

Na podlagi tega Komisija meni, da davčno povračilo do višine 3 000 EUR ni državna pomoč, pod pogojem, da so bile v času dodelitve izpolnjene določbe Uredbe (ES) št. 1860/2004, in da davčno povračilo do višine 7 500 EUR ni državna pomoč, pod pogojem, da so bile v času dodelitve izpolnjene določbe Uredbe (ES) št. 1535/2007.

(105)

Državne pomoči za podjetja na področju kmetijstva in gozdarstva za ogrevanje rastlinjakov ali zaprtih prostorov za gojenje rastlin v skladu z Zakonom o spremembi Zakona o davku na mineralno olje in Zakona o nadaljevanju eko davčne reforme, ki jih je Nemčija nezakonito dodelila v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES ali ki jih želi dodeliti v skladu z Zakonom o prenosu direktiv, niso združljive s skupnim trgom v skladu z odstavki 75 do 77 te odločbe in jih je treba, če so bile dodeljene, izterjati za ustrezno časovno obdobje.

(106)

Poleg tega so državne pomoči za podjetja na področju kmetijstva in gozdarstva za ogrevanje rastlinjakov ali zaprtih prostorov za gojenje rastlin, ki jih je Nemčija dodelila v skladu z Zakonom o spremembi Zakona o davku na mineralno olje in Zakonom o nadaljevanju eko davčne reforme ali ki jih želi dodeliti v skladu z Zakonom o prenosu direktiv, združljive s skupnim trgom –

(a)

seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč na podlagi sheme iz člena 1, in skupni znesek pomoči, ki ga je vsak upravičenec prejel v okviru te sheme;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora vrniti vsak upravičenec;

(c)

izčrpen opis sprejetih in načrtovanih ukrepov za prenos te odločbe;

(d)

dokumente, s katerimi so bili upravičenci pozvani k vračilu pomoči.

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/27

(1)

S pritožbo je bila Komisija obveščena o nekaterih ukrepih podpore, ki jih je Francija izvedla za družbo Arbel Fauvet Rail („družba AFR“). S sporočili z dne 28. januarja 2006, 25. oktobra 2006, 30. januarja 2007 in 6. junija 2007 je Francija poslala dodatne informacije.

(2)

Z dopisom z dne 12. septembra 2007 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave po členu 88(2) Pogodbe glede te pomoči.

(3)

Francija je pripombe predložila s sporočili z dne 12. oktobra 2007 ter 18. in 19. decembra 2007.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(5)

Komisija od zainteresiranih strank ni prejela pripomb.

(6)

Družba AFR proizvaja železniški material in je specializirana za tovorne vagone in cisterne-zabojnike. Družba je na evropskem trgu ena najpomembnejših proizvajalk železniških tirnih vozil. Sedež ima v Douaiju (Nord) in trenutno zaposluje približno 265 oseb.

(7)

Leta 2005 je bila družba AFR v 100-odstotni lasti družbe Arbel SA (3). Takrat je družba AFR zaposlovala približno 330 oseb.

(8)

Družba AFR je več let poslovala z izgubo. Gospodarske težave družbe so se povečale od leta 2001. To gibanje se je še okrepilo med letoma 2002 in 2005. V naslednji tabeli so povzeti nekateri ključni pokazatelji uspešnosti družbe AFR v obdobju pred odobritvijo pomoči.

(9)

Regija Nord-Pas-de-Calais in Communauté d’agglomération du Douaisis sta 4. julija 2005 družbi AFR skupaj odobrili vračljivo predplačilo v višini 1 milijona EUR vsaka, torej skupaj 2 milijona EUR.

(10)

Po informacijah, ki so jih dali francoski organi, so bili pogoji za predplačili naslednji:

(11)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka menila, da sta vračljivi predplačili državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe Komisija je v zvezi s tem predvsem poudarila, da so ukrepi prinesli koristi družbi AFR, ker podjetje zaradi svojega finančnega položaja na finančnem trgu ne bi moglo dobiti sredstev pod tako ugodnimi pogoji.

(12)

Komisija je tudi menila, da je družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu „Smernice“) (4) in da je treba zato združljivost državne pomoči, ki jo je družba prejela, presojati z vidika Smernic. Komisija meni, da je združljivost zadevne pomoči s skupnim trgom glede na Smernice dvomljiva.

(13)

Francoski organi so trdili, da je družba AFR ohranila zaupanje svojih strank in bank, čeprav je preživljala težke čase v obdobju, ko sta ji bili odobreni in nato nakazani vračljivi predplačili (tj. julija in v drugem polletju leta 2005).

(14)

Francoski organi so v podporo svojim trditvam navedli naslednje dejavnike, ki so jih opredelili kot „znake zaupanja“ strank in bank do družbe AFR:

(15)

Francoski organi so podprli svoje pripombe z dokumenti, iz katerih izhaja predvsem naslednje:

(16)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe, razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(17)

Komisija glede vračljivih predplačil ugotavlja naslednje.

(18)

Člen 87 se ne nanaša samo na pomoči, ki jih zagotovijo nacionalne vlade držav članic, ampak tudi na pomoči ozemeljskih skupnosti, kot so regija Nord-Pas-de-Calais ali Communauté d’agglomération du Douaisis. Sredstva teh skupnosti so državna sredstva in njuni odločitvi, da družbi AFR odobrita zadevni predplačili, se lahko pripišeta državi.

(19)

Predplačili sta bili odobreni, ko je bila družba AFR v občutljivem finančnem položaju. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka menila, da je bila družba AFR ob upoštevanju njenega ekonomskega položaja, kot izhaja iz točke 8, podjetje v težavah v smislu Smernic, ko je bila pomoč odobrena. Komisija je tudi ugotovila, da sta bili predplačili odobreni brez vsakršnega poroštva za zavarovanje vračila, medtem ko naj bi uporabljeni obrestni meri ustrezali obrestnim meram, ki se uporabljajo za posojila „z običajnim poroštvom“ (6). Komisija zato meni, da družba AFR glede na njen finančni položaj ne bi mogla pridobiti sredstev na kreditnem trgu pod tako ugodnimi pogoji. Zato sta zadevni predplačili ugodnost v korist družbe AFR.

(20)

V zvezi s tem je treba poudariti, da so francoski organi, ki so se oprli na primere, navedene v točki 14, potrdili, da je družba AFR še uživala zaupanje svojih strank, ko ji je bila odobrena pomoč. Komisija razlaga te pripombe tako, da Francija zanika, da družba AFR ni mogla pridobiti sredstev pod podobnimi pogoji na kreditnem trgu (kar pomeni, da zanika, da sta vračljivi predplačili prinesli koristi družbi AFR), in a fortiori, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili.

(21)

Pripombe Francije vseeno ne morejo spremeniti analize v odločitvi o sprožitvi postopka, in sicer zaradi naslednjih razlogov.

(22)

Primeri posojil, ki so jih navedli francoski organi (zlasti odobritev limita na tekočem računu in predplačila strank), niso primerljivi z zadevnima vračljivima predplačiloma. Odobreni limit na tekočem računu je zelo kratkoročno posojilo, medtem ko je treba vračljivi predplačili vrniti v treh letih. Te različne oblike posojil torej niso predmet istih analiz tveganja, ki jih opravijo upniki, in iz dejstva, da dolžnik lahko pridobi kratkoročno posojilo, ni mogoče sklepati o njegovih možnostih, da pridobi posojilo z daljšim rokom odplačila, katerega povračilo bo odvisno od dolžnikove zmožnosti preživetja.

(23)

Komisija o predplačilih strank ugotavlja, da je zanje posredno jamčila […] (5), ki je neodvisna institucija, kar pomeni, da stranke in dobavitelji niso bili izpostavljeni tveganjem, povezanim s finančnim položajem družbe AFR, in da posledično niso imeli pravice zahtevati, da se za izplačilo predplačil opravi analiza finančne trdnosti podjetja, ki je podobna analizi, ki bi jo opravil upnik, ki namerava odobriti posojilo brez poroštva.

(24)

Skratka, iz pripomb Francije ni mogoče ugotoviti, da bi družba AFR lahko pridobila sredstva na kreditnem trgu pod podobnimi pogoji.

(25)

Kar zadeva opredelitev družbe AFR kot podjetja v težavah v smislu Smernic, Komisija ugotavlja naslednje.

(26)

Iz točke 10(a) Smernic izhaja, da je podjetje v težavah, kadar je izgubilo več kot polovico osnovnega kapitala in je v preteklih dvanajstih mesecih izgublilo več kot četrtino tega kapitala. Ta določba predvideva, da družba, ki izgubi veliko svojega osnovnega kapitala, ne bo mogla ustaviti izgub, ki bodo kratkoročno ali srednjeročno skoraj zanesljivo povzročile njegovo propad. Komisija meni, da ta predpostavka logično a fortiori velja za družbo, ki je izgubila celoten osnovni kapital in ima negativen lastniški kapital.

(27)

Kot izhaja iz finančnih podatkov, navedenih v točki 8 (ki jih Francija ni izpodbijala v formalnem postopku preiskave), je družba AFR imela negativen lastniški kapital od leta 2001 in v času, ko ji je bila odobrena pomoč, ter ni mogla ustaviti tega gibanja in znova doseči pozitivnega lastniškega kapitala. V teh okoliščinah Komisija meni, da je bila družba AFR družba v težavah v smislu točke 10 Smernic, ko ji je bila odobrena pomoč.

(28)

Komisija podredno ugotavlja, da je družba AFR ob odobritvi pomoči ustrezala tudi opredelitvi podjetja v težavah iz točke 11 Smernic, v kateri je določeno, da družba lahko velja za podjetje v težavah, tudi če niso izpolnjene okoliščine, določene v točki 10 Smernic, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot sta zlasti naraščajoče izgube in upadanje prometa. V točki 11 je vseeno določeno, da je podjetje v težavah upravičeno le takrat, kadar lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov, ne more opomoči. Ta določba torej opozarja, da je treba podjetje v težavah opredeliti z vidika vseh upoštevnih dejavnikov, pri čemer je vseeno odločilna sposobnost podjetja, da si opomore brez posredovanja javnih organov.

(29)

Komisija glede tega opozarja (kot izhaja iz tabele v točki 8), da se je družba AFR od leta 2001 srečevala s stalnim upadanjem prometa in stalnimi izgubami. To so značilni znaki podjetja v težavah v smislu točke 11 Smernic. Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave že navedla te znake v podporo svoji uvodni ugotovitvi, da je družba AFR podjetje v težavah. Poleg tega negativno gibanje finančnega položaja družbe AFR izhaja iz dejstva, da podjetje od januarja 2004 ni moglo pravočasno plačati dolgovanih prispevkov za socialno varnost in davkov v višini 4,3 milijona EUR ter je moralo zato zaprositi za moratorij in pripravo načrta za poravnavo dolga pristojnim organom.

(30)

Edina dejstva, ki jih je navedla Francija in bi lahko bila nasprotni dokazi, so posojila, odobrena družbi AFR (odobreni limit na tekočem računu in predplačila), in dejstvo, da je družba AFR dobila določena jamstva od […] (5). Komisija meni, da je treba te znake upoštevati pri v točki 11 Smernic zahtevani preiskavi sposobnosti podjetja, da si opomore ob pomoči sredstev, ki bi jih lahko pridobilo na finančnem trgu. Komisija v zvezi s tem ugotavlja naslednje:

(31)

Zato je treba ugotoviti, da je družba AFR, ko ji je bila odobrena pomoč, imela hude finančne težave, ki so ogrožale njeno kratkoročno ali srednjeročno preživetje, in da tega ni mogla ustaviti brez posredovanja javnih organov.

(32)

Komisija torej ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in zlasti finančnih rezultatov, navedenih v točki 8, meni, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu točke 10 Smernic in podredno v smislu točke 11, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili. Komisija zaradi težav, s katerimi se je srečevala družba AFR, meni, da ta na kreditnem trgu ni mogla pridobiti sredstev pod tako ugodnimi pogoji. Zadevni predplačili sta torej prinesli ugodnost družbi AFR, saj sta ji omogočili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko dobila na kreditnem trgu.

(33)

Vračljivi predplačili dajeta prednost družbi AFR pred drugimi podjetji, ki so v podobnem položaju, ker sta namenjeni izključno njej.

(34)

Značilnosti sektorja proizvodnje železniških tirnih vozil sta prisotnost več evropskih gospodarskih subjektov in trgovina znotraj Skupnosti. Ugodnost, odobrena družbi AFR, torej lahko izkrivlja konkurenco in trgovino med državami članicami.

(35)

Komisija ob upoštevanju zgornjih ugotovitev meni, da sta vračljivi predplačili, odobreni družbi AFR, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(36)

V primeru pomoči, odobrene v obliki posojil podjetjem v težavah, je pomoč razlika med dejansko zaračunanimi obrestmi in obrestmi, kot bi jih upravičeno podjetje lahko plačalo, če bi dobilo isto posojilo na zasebnem trgu (7).

(37)

Komisija je v Sporočilu o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (6) pojasnila, da je referenčna obrestna mera najnižja obrestna mera, ki se lahko poviša v položajih, ki vključujejo posebno tveganje, ter navedla kot primer takih tveganj posojila podjetjem v težavah ali neobstoj poroštva, ki ga navadno zahtevajo banke, in pojasnila, da v takih primerih premija lahko znaša do 400 stotink odstotka ali več.

(38)

Komisija je tako v primeru Chemische Werke Piesteritz  (7) sklepala, da posojilo družbi v težavah upravičuje premijo 400 stotink odstotka. Komisija je to presojo potrdila v zadevi Biria  (8), ko je pojasnila, da tveganje zaradi neobstoja poroštva upravičuje dodatno premijo 400 stotink odstotka oziroma skupaj povišanje za 800 stotink odstotka. Komisija meni, da so okoliščine v tej zadevi zelo podobne okoliščinam v zgoraj navedenih primerih, zlasti v zvezi z neobstojem poroštev in obsegom težav. Zato se tveganja, povezana z vračljivima predplačiloma, odobrenima družbi AFR, lahko preučujejo skupaj.

(39)

Državna pomoč, ki jo predstavljata vračljivi predplačili, je razlika med obrestmi, ki se dejansko dolgujejo za vračljivi predplačili, in obrestmi, ki bi jih bilo treba plačati na podlagi referenčne obrestne mere, ki je veljala ob odobritvi pomoči, povišane za 800 stotink odstotka.

(40)

Komisija ob upoštevanju gospodarskega položaja družbe AFR ob odobritvi pomoči, kot izhaja iz točke 8 (večletno deficitarno poslovanje, negativen lastniški kapital, upadanje prometa), meni, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili. Iz razlogov, navedenih v točkah 22 in 23, te analize ni mogoče spremeniti na podlagi pripomb Francije.

(41)

Res je, da je bila družba AFR leta 2005 del skupine, ki jo je nadziral holding Arbel SA. Poleg železniškega dela (ki sta ga sestavljali družbi AFR in Lormafer) je skupino sestavljal tudi „gradbeni“ del, ki je združeval podjetja, specializirana za proizvodnjo oken za gradbeno industrijo. Vendar je iz informacij, ki so jih francoski organi poslali v dopisih, izmenjanih pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave, vseeno razvidno, da je družba AFR imela posebne težavame v primerjavi z drugimi podjetji v skupini, ker njena dejavnost ni bila povezana z „gradbenim“ delom. Poleg tega Komisija poudarja, da se zdi, da so bile težave družbe AFR prevelike, da bi jih skupina lahko rešila, predvsem zaradi svojih povprečnih rezultatov. Komisija zato meni, da točka 13 Smernic ne preprečuje, da se družba AFR šteje za upravičeno do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje kljub dejstvu, da je del skupine.

(42)

Združljivost pomoči je zato treba presojati z vidika Smernic.

(43)

Komisija ugotavlja, da pogoji za združljivost pomoči za prestrukturiranje, določeni v Smernicah, niso izpolnjeni. Komisija tako poudarja, da:

(44)

Zdi se, da pomoč ne izpolnjuje niti pogojev za združljivost pomoči za reševanje, določenih v Smernicah, ker sta bili vračljivi predplačili odobreni za obdobje, daljše od šestih mesecev (glej točko 25 Smernic).

(45)

Iz teh ugotovitev je mogoče sklepati, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom.

(a)

skupnem znesku (glavnica in obresti), ki jih je treba izterjati od prejemnice;

(b)

podrobnem opisu že sprejetih in predvidenih ukrepov za izvršitev te odločbe;

(c)

podrobnem opisu že sprejetih in predvidenih ukrepov za izvršitev te odločbe.

5.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/s3