ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 232

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 51
30. avgust 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 852/2008 z dne 29. avgusta 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 853/2008 z dne 18. avgusta 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za jabolka in paradižnike

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 854/2008 z dne 29. avgusta 2008 o izrednih ukrepih v zvezi z izvoznimi dovoljenji za prašičje meso

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 855/2008 z dne 29. avgusta 2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. septembra 2008

7

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2008/694/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 18. avgusta 2008 v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za leto 2008 za izvedbo študije na področju prevoza živali

10

 

 

2008/695/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 29. avgusta 2008 o razglasitvi začetka delovanja regionalnega svetovalnega sveta za Sredozemsko morje v okviru skupne ribiške politike

12

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 58 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo: I. naprav za zaščito pred podletom od zadaj, II. vozil glede na vgradnjo naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj, III. vozil glede njihove zaščite pred podletom od zadaj

13

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 852/2008

z dne 29. avgusta 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. avgusta 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)   UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

23,3

ZZ

23,3

0707 00 05

JO

162,5

MK

21,6

TR

128,2

ZZ

104,1

0709 90 70

TR

99,6

ZZ

99,6

0805 50 10

AR

60,1

CL

65,6

UY

66,2

ZA

63,5

ZZ

63,9

0806 10 10

EG

190,0

TR

157,4

ZZ

173,7

0808 10 80

AR

89,1

BR

95,9

CL

87,5

CN

78,0

NZ

107,7

US

93,3

ZA

79,9

ZZ

90,2

0808 20 50

AR

123,5

CN

53,0

TR

145,5

ZA

91,9

ZZ

103,5

0809 30

TR

140,5

ZZ

140,5

0809 40 05

IL

129,9

MK

62,1

TR

107,3

XS

62,1

ZZ

90,4


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.


30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 853/2008

z dne 18. avgusta 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za jabolka in paradižnike

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na zadnje podatke, ki so na razpolago za leta 2005, 2006 in 2007, je sprožitvene ravni za dodatne dajatve za jabolka in paradižnike treba prilagoditi.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1580/2007 ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)   UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).

(3)   UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 214/2007 (UL L 62, 1.3.2007, str. 6).

(4)   UL L 336, 23.12.1994, str. 22.


PRILOGA

„PRILOGA XVII

DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE II, ODDELEK 2

Brez poseganja v pravila za interpretacijo kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev za namene te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kot obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Serijska številka

Oznaka KN

Opis

Sprožitveno obdobje

Sprožitvena raven

(v tonah)

78.0015

0702 00 00

Paradižniki

od 1. oktobra do 31. maja

594 495

78.0020

od 1. junija do 30. septembra

108 775

78.0065

0707 00 05

Kumare

od 1. maja do 31. oktobra

70 873

78.0075

od 1. novembra do 30. aprila

46 491

78.0085

0709 90 80

Artičoke

od 1. novembra do 30. junija

19 799

78.0100

0709 90 70

Bučke

od 1. januarja do 31. decembra

117 360

78.0110

0805 10 20

Pomaranče

od 1. decembra do 31. maja

454 253

78.0120

0805 20 10

Klementine

od 1. novembra do konca februarja

606 155

78.0130

0805 20 30

0805 20 50

0805 20 70

0805 20 90

Mandarine (vključno s tangerinkami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

od 1. novembra do konca februarja

104 626

78.0155

0805 50 10

Limone

od 1. junija do 31. decembra

335 545

78.0160

od 1. januarja do 31. maja

64 453

78.0170

0806 10 10

Namizno grozdje

od 21. julija do 20. novembra

89 754

78.0175

0808 10 80

Jabolka

od 1. januarja do 31. avgusta

875 884

78.0180

od 1. septembra do 31. decembra

106 430

78.0220

0808 20 50

Hruške

od 1. januarja do 30. aprila

257 029

78.0235

od 1. julija do 31. decembra

37 083

78.0250

0809 10 00

Marelice

od 1. junija do 31. julija

4 199

78.0265

0809 20 95

Češnje, razen višenj

od 21. maja do 10. avgusta

151 059

78.0270

0809 30

Breskve, vključno z nektarinami

od 11. junija do 30. septembra

39 144

78.0280

0809 40 05

Slive

od 11. junija do 30. septembra

7 658 “


30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 854/2008

z dne 29. avgusta 2008

o izrednih ukrepih v zvezi z izvoznimi dovoljenji za prašičje meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 161(3) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1518/2003 z dne 28. avgusta 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa (2) določa, da so izvozna dovoljenja veljavna 90 dni od dneva izdaje.

(2)

Člen 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3) določa, da uvozno ali izvozno dovoljenje daje pravico in zavezuje k uvozu oziroma izvozu navedene količine zadevnih proizvodov ali blaga po tem dovoljenju ter, razen v primerih višje sile, v roku veljavnosti navedenega dovoljenja.

(3)

V skladu s členom 31 in členom 34(2) Uredbe (ES) št. 376/2008 se varščina, če obveznost uvoza ali izvoza ni bila izpolnjena, zaseže v znesku, ki je enak razliki med 95 % količine, navedene na dovoljenju ali potrdilu, in dejansko uvoženo ali izvoženo količino.

(4)

Ruski veterinarski organi so 25. aprila 2008 Komisijo obvestili o zdravstvenih ukrepih, ki so jih sprejeli v zvezi z izvozom proizvodov iz določenih obratov za meso v Skupnosti. Ti zdravstveni ukrepi so bili uvedeni po ugotovitvah nekaterih ostankov antibiotikov v mesnih proizvodih, ki po mnenju ruskih pristojnih organov niso dopustni.

(5)

Zdravstveni ukrepi so negativno vplivali na možnosti izvoza prašičjega mesa v skladu z Uredbo (ES) št. 1518/2003 ter tako močno vplivali na dejavnost zadevnih izvoznikov in možnosti, da v dogovorjenih rokih izpolnijo svoje obveznosti v skladu s pravili Skupnosti.

(6)

Da bi se omejil negativni vpliv na izvoznike, je treba določiti, da se pod nekaterimi pogoji sprejme odstopanje od Uredbe (ES) št. 1518/2003 in veljavnost izvoznih dovoljenj podaljša za 120 dni ter da na zahtevo zainteresirane strani in v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 376/2008 države članice varščino sprostijo glede na vsak posamezni primer.

(7)

Izredni ukrepi, predlagani v tej uredbi, se morajo uporabljati le za izvozna dovoljenja, ki so bila veljavna vsaj en dan v obdobju med 25. aprilom 2008 in 7. majem 2008. Vsi izvozniki prašičjega mesa bi morali biti do 2. maja 2008 obveščeni o praktičnih težavah Rusije pri izvozu.

(8)

Na dan začetka veljavnosti te uredbe se je veljavnost dela dovoljenj, ki so bila veljavna vsaj en dan v obdobju med 25. aprilom 2008 in 7. majem 2008, že iztekla. Da bi se zagotovila enaka obravnava vseh zainteresiranih strani, je treba zagotoviti retroaktivno uporabo za vsa dovoljenja, veljavna v navedenem obdobju.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Za izvozna dovoljenja, izdana v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 1518/2003, ki so bila veljavna vsaj en dan v obdobju med 25. aprilom 2008 in 7. majem 2008, se:

(a)

z odstopanjem od člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1518/2003 obdobje veljavnosti podaljša za 120 dni;

(b)

v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 376/2008 na zahtevo zainteresiranih strani, vloženo najpozneje 30. novembra 2008, izvozna dovoljenja razveljavijo, varščine pa pristojni organi držav članic sorazmerno sprostijo.

2.   Ukrep iz odstavka 1(b) se uporablja le v primerih, v katerih se izvoznik sklicuje na pravila tretjih držav in ki jih pristojni organi države članice v skladu s členoma 39 in 40 Uredbe (ES) št. 376/2008 obravnavajo kot višjo silo. Izvoznik pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da zaradi zdravstvenih ukrepov, ki so jih uvedli ruski organi, ni mogel izvažati in da primerno razsoden trgovec v času, ko je predložil zahtevek za izvozno dovoljenje, ni mogel predvideti uvedbe teh ukrepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. avgusta 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)   UL L 217, 29.8.2003, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1713/2006 (UL L 321, 21.11.2006, str. 11).

(3)   UL L 114, 26.4.2008, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 514/2008 (UL L 150, 10.6.2008, str. 7).


30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 855/2008

z dne 29. avgusta 2008

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. septembra 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 , ex 1005 , razen hibridnega semena, in ex 1007 , razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00 , 1001 90 91 , ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. septembra 2008.

(5)

Vendar je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 608/2008 z dne 26. junija 2008 o začasni opustitvi uvoznih carin za nekatera žita v tržnem letu 2008/2009 (3) uporaba nekaterih dajatev, ki jih določa ta uredba, začasno opuščena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. septembra 2008 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. avgusta 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)   UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1816/2005 (UL L 292, 8.11.2005, str. 5).

(3)   UL L 166, 27.6.2008, str. 19.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. septembra 2008

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00  (2)

srednje kakovosti

0,00  (2)

nizke kakovosti

0,00  (2)

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00  (2)

1002 00 00

0,00  (2)

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

0,00

1005 90 00

KORUZA razen semenske (3)

0,00  (2)

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

0,00  (2)


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  V skladu z Uredbo (ES) št. 608/2008 je uporaba te dajatve začasno ustavljena.

(3)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

15.8.2008-28.8.2008

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

242,14

152,54

Cena FOB ZDA

322,04

312,04

292,04

129,59

Premija za Zaliv

14,84

Premija za Velika jezera

9,89

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

38,41  EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

36,00  EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/10


SKLEP KOMISIJE

z dne 18. avgusta 2008

v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za leto 2008 za izvedbo študije na področju prevoza živali

(2008/694/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 17 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za posebne veterinarske ukrepe.

(2)

Skupnost lahko zlasti uporablja študije, potrebne za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti na področju dobrega počutja živali.

(3)

Študije, ocene učinka in ocene s področja zdravja živali, dobrega počutja živali in varnosti živil bodo poleg tega v podporo ukrepom iz akcijskega načrta Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (2).

(4)

V tem akcijskem načrtu je bilo opredeljenih več področij ukrepanja, zlasti nadgradnja obstoječih minimalnih standardov za zaščito in dobro počutje živali ter uvedba standardiziranih kazalnikov dobrega počutja živali. Glede prevoza živali so po mnenju znanstvenih izvedencev potrebna nova ustrezna pravila o potovalnih časih in gostoti natovarjanja.

(5)

Potrebna je študija za izvedbo ocene učinka, zlasti z vidika dobrega počutja in zdravja živali, javnega zdravja ter gospodarskih, socialnih, okoljskih in upravnih posledic, ki ga bo predvidoma imela sprememba Uredbe (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (3) v zvezi s potovalnimi časi in dodeljenim prostorom.

(6)

Zato je primerno, da Skupnost v letu 2008 financira študijo, s katero je treba oceniti različne možne politike v zvezi s potovalnimi časi in dodeljevanjem prostora pri prevozu živali, in pri tem oceniti njihov učinek na dobro počutje in zdravje živali, javno zdravje ter njihove gospodarske, socialne okoljske in upravne učinke. Treba je določiti najvišji znesek za financiranje tega ukrepa.

(7)

Ta ukrep se bo izvajal na podlagi pogodbe o izvajanju v skladu s postopki javnih naročil za postopke s pogajanjem, kot je določeno v členu 91(1)(d) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) ter členih 126 in 129(1) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SKLENILA:

Člen 1

Odobren je finančni prispevek Skupnosti v višini največ 58 000 EUR za izvedbo študije o potovalnih časih in dodeljevanju prostora pri prevozu živali.

Člen 2

Dodelitev prispevka iz člena 1 urejajo pravila javnih naročil in se izvaja s postopki s pogajanjem v skladu s členom 91(1)(d) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Finančni prispevek iz člena 1 se financira iz proračunske postavke 17 04 02 01 proračuna Evropskih skupnosti za leto 2008.

V Bruslju, 18. avgusta 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)   UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2006/965/ES (UL L 397, 30.12.2006, str. 22).

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010, COM(2006) 13 konč.

(3)   UL L 3, 5.1.2005, str. 1.

(4)   UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(5)   UL L 357, 31.12.2002, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).


30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/12


SKLEP KOMISIJE

z dne 29. avgusta 2008

o razglasitvi začetka delovanja regionalnega svetovalnega sveta za Sredozemsko morje v okviru skupne ribiške politike

(2008/695/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/585/ES z dne 19. julija 2004 o ustanovitvi regionalnih svetovalnih svetov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 3(3) Sklepa,

ob upoštevanju priporočila, ki ga je 16. maja 2008 poslala Italija v imenu Španije, Francije, Grčije, Malte, Slovenije in Cipra,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) in Sklep 2004/585/ES zagotavljata okvir za ustanovitev in delovanje regionalnih svetovalnih svetov.

(2)

Člen 2 Sklepa 2004/585/ES vzpostavlja regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje.

(3)

V skladu s členom 3(1) Sklepa 2004/585/ES so predstavniki ribiškega sektorja in drugih interesnih skupin Grčiji, Španiji, Franciji, Cipru, Malti in Sloveniji predložili zahtevo glede delovanja navedenega regionalnega svetovalnega sveta.

(4)

Kakor določa člen 3(2) Sklepa 2004/585/ES, so zadevne države članice odločile, ali je vloga regionalnega svetovalnega sveta za Sredozemsko morje v skladu z določbami navedenega sklepa. Zadevne države članice so 16. maja 2008 Komisiji poslale priporočilo glede navedenega regionalnega svetovalnega sveta.

(5)

Komisija je ocenila vlogo zainteresiranih strank in priporočilo glede na Sklep 2004/585/ES ter cilje in načela skupne ribiške politike in meni, da je regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje pripravljen na začetek delovanja –

SKLENILA:

Edini člen

Regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje, ustanovljen s členom 2(1)(b) Sklepa 2004/585/ES, začne delovati s 15. septembrom 2008.

V Bruslju, 29. avgusta 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)   UL L 256, 3.8.2004, str. 17. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/409/ES (UL L 155, 15.6.2007, str. 68).

(2)   UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/13


 

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 58 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo:

I.

naprav za zaščito pred podletom od zadaj

II.

vozil glede na vgradnjo naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj

III.

vozil glede njihove zaščite pred podletom od zadaj

Revizija 2

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Sprememb 02 – datum veljavnosti: 11. julij 2008

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.1

DEL I: naprave za zaščito pred podletom od zadaj, namenjene namestitvi na vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1);

1.1.2

DEL II: vgradnja naprav za zaščito pred podletom od zadaj v vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1), ki so bile homologirane v skladu z delom I tega pravilnika;

1.1.3

DEL III: vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1), opremljena z napravo za zaščito pred podletom od zadaj, ki ni bila ločeno homologirana v skladu z delom I tega pravilnika ali tako oblikovana in opremljena, da se za njene sestavne dele lahko šteje, da v celoti ali delno izpolnjujejo funkcijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

1.2   Ta pravilnik se ne uporablja za:

1.2.1

vlačilce za povezana vozila;

1.2.2

vlačilce, ki so posebej oblikovani in izdelani za prevoz zelo dolgih bremen nedeljive dolžine, kot so hlodovina, jekleni drogovi itd.,

1.2.3

vozila, kjer je vsaka naprava za zaščito pred podletom od zadaj nezdružljiva z njihovo uporabo.

2.   NAMEN

Namen tega pravilnika je zagotoviti učinkovito zaščito pred podletom vozil, navedenih v odstavku 1 tega pravilnika, v primeru trka v zadnji del vozil kategorij M1 in N1  (1).

3.   OPREDELITVE, SKUPNE DELOM I, II in III

3.1   V tem pravilniku:

3.1.1

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez oseb in tovora, vendar napolnjenega z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem ter z rezervnim kolesom (če jih je proizvajalec vozila predvidel kot standardno opremo);

3.1.2

„največja masa“ pomeni maso, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državna uprava);

3.1.3

„naprava za zaščito pred podletom od zadaj“ je običajno sestavljena iz prečnega nosilca in veznih elementov, ki so povezani z vzdolžnimi nosilci šasije ali drugimi strukturnimi nosilci vozila.

DEL I:   HOMOLOGACIJA NAPRAVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

4.   OPREDELITEV POJMOV

4.1   V delu I tega pravilnika:

4.1.1

„homologacija naprave za zaščito pred podletom od zadaj“ pomeni homologacijo takšnega tipa naprave v zvezi z zahtevami iz odstavka 7 spodaj;

4.1.2

„tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj“ pomeni naprave, ki se ne razlikujejo glede bistvenih značilnosti, kot so oblika, dimenzije, pritrditev, materiali in oznake iz odstavka 5.2.2 spodaj.

5.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

5.1   Vlogo za homologacijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj mora predložiti proizvajalec naprave ali njegov pooblaščeni zastopnik.

5.2   Vlogi za vsak tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj je treba priložiti:

5.2.1

dokumentacijo v treh izvodih z opisom tehničnih značilnosti naprave: njene dimenzije, obliko in sestavne materiale ter način vgradnje;

5.2.2

vzorec tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj; pri čemer mora biti vzorec jasno in neizbrisno označen na vseh njenih glavnih sestavnih delih z vlagateljevo blagovno znamko ali oznako in označbo tipa.

5.3   Vzorčna naprava za zaščito pred podletom od zadaj, ki jo je treba homologirati, mora biti oddana tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za homologacijo.

5.4   Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

6.   HOMOLOGACIJA

6.1   Če naprava za zaščito pred podletom od zadaj, predložena za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ustreza zahtevam iz točke 7 spodaj, se podeli homologacija za naveden tip naprave.

6.2   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 02 v skladu s spremembami 02) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

6.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj v skladu s tem pravilnikom se posreduje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

6.4   Na vsaki napravi za zaščito pred podletom od zadaj, ki je v skladu s tipom naprave, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

6.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2).

6.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 6.4.1.

6.5   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

6.6   Priloga 4 k temu pravilniku navaja primere namestitev homologacijskih oznak.

7.   ZAHTEVE

7.1   Višina profila prečnega nosilca zaščite pred podletom od zadaj ne sme biti manjša od 100 mm. Stranski robovi prečnega nosilca ne smejo biti zakrivljeni nazaj ali imeti ostrih robov; ta pogoj je izpolnjen, kadar so zunanji robovi prečnega nosilca zaobljeni s polmerom, ki ni manjši od 2,5 mm.

7.2   Naprava za zaščito pred podletom od zadaj je lahko oblikovana tako, da jo je mogoče pritrditi na zadnji del vozila v več različnih legah. V tem primeru mora obstajati način, da se naprava v svoji pravilni delovni legi zavaruje pred nenamernim premikanjem. Sila, ki jo uporabi upravljavec za spremembo lege naprave, ne sme preseči 40 daN.

7.3   Naprava za zaščito pred podletom od zadaj mora nuditi zadosten odpor silam, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila. (To se dokaže v skladu s preskusnim postopkom in preskusnimi pogoji iz Priloge 5 k temu pravilniku.) Največji vodoravni odmik naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ugotovljen med uporabo testnih sil iz Priloge 5 in po njej, se zabeleži v sporočilu o homologaciji (Priloga 1, postavka 8).

7.4.   Pri vozilih, opremljenih z dvižno ploščadjo na zadnjem delu, se lahko zaradi mehanizma prekine vgradnja naprave za zaščito pred podletom od zadaj. V tem primeru veljajo naslednje posebne zahteve:

7.4.1.

največja bočna razdalja, izmerjena med elementi naprave za zaščito pred podletom in elementi dvižne ploščadi, ki se med delovanjem dvižne ploščadi zaradi prekinitve premikajo in zaradi katerih je prekinitev nujna, ne sme biti večja od 2,5 cm;

7.4.2.

delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega mehanizma, kadar ti obstajajo, mora v vsakem primeru biti vsaj 350 cm2.

Vendar se lahko pri vozilih, katerih širina ne presega 2 000 mm in pri katerih ni mogoče izpolniti zgoraj navedene zahteve, delovna površina zmanjša pod pogojem, da so izpolnjena merila glede odpornosti.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Dodatku 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

8.1

Vsaka naprava za zaščito pred poletom od zadaj, homologirana po tem pravilniku, se izdela tako, da je skladna s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 7 zgoraj.

8.2

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ti pregledi se običajno opravljajo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, podeljena za tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zgoraj navedene zahteve ali če zaščitna naprava ni opravila preskusa, predpisanega v Prilogi 5.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki ta pravilnik uporablja, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki ta pravilnik uporabljajo, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA NAPRAVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

10.1   Vsaka sprememba tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za tip naprave. Organ lahko potem:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da naprava za zaščito pred podletom od zadaj v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

10.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

10.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 6.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki je homologirana v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVEDBO HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, pristojne za izvedbo homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati obrazce, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije, podeljene v drugih državah.

DEL II:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA VGRADNJO NAPRAVE HOMOLOGIRANEGA TIPA ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

13.   OPREDELITEV POJMOV

13.1   V delu II tega pravilnika:

13.1.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo naprave za zaščito pred podletom od zadaj v skladu z delom I tega pravilnika;

13.1.2

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se med seboj ne razlikujejo po naslednjih bistvenih značilnostih:

širina zadnje osi vozila,

konstrukcija, dimenzije, oblika in višina od tal zadnjega dela vozila ter značilnosti vzmetenja, v kolikor se nanašajo na zahteve iz odstavka 19 tega pravilnika,

homologirana naprava za zaščito pred podletom od zadaj, nameščena na vozilo.

13.2   Druge opredelitve, ki se uporabljajo za ta del II, so v odstavku 3 tega pravilnika.

14.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

14.1   Vlogo za homologacijo vozila glede vgradnje naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

14.2   Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

14.2.1

risbe vozila, ki prikazujejo v skladu z merili iz odstavka 13.1.2 tega pravilnika tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj z navedbo lege homologirane naprave (naprav) za zaščito pred podletom od zadaj in podatki o izdelavi njenih (njihovih) pritrdilnih elementov na šasijo vozila;

14.2.2

največja masa vozila;

14.2.3

seznam naprav za zaščito pred podletom od zadaj za namestitev na vozilo;

14.2.4

na zahtevo pristojnega organa se predloži tudi obrazec sporočila o homologaciji (tj. Priloga 1 k temu pravilniku) za vsako napravo za zaščito pred podletom od zadaj.

14.3   Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije in je opremljeno z napravo za zaščito pred podletom od zadaj.

14.3.1   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko preskusi le, če lahko vlagatelj pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja, če se nanaša na zahteve tega pravilnika.

14.4   Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

15.   HOMOLOGACIJA

15.1   Če je vozilo, predloženo za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, opremljeno s homologirano napravo za zaščito pred podletom od zadaj in ustreza zahtevam odstavka 16 spodaj, se podeli homologacija za navedeni tip vozila.

15.2   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 02 v skladu s spremembami 02) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

15.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se posreduje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

15.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

15.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (3);

15.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 15.4.1.

15.5   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 15.4.1; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 15.4.1. vnesejo Pravilnik, številke homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

15.6   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

15.7   Homologacijska oznaka je nameščena blizu podatkovne tablice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

15.8   Priloga 4 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

16.   ZAHTEVE ZA VGRADNJO HOMOLOGIRANE NAPRAVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

16.1   Oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščitne naprave tudi pri neobremenjenem vozilu, ne sme presegati 550 mm po njeni celotni širini in je takšna, da višina nad točkami prijemališč preskusnih sil, ki delujejo na napravo v skladu z delom I tega pravilnika in so zabeležene v sporočilu o homologaciji (Priloga 1, postavka 7), ne preseže 600 mm.

16.2   Širina naprave za zaščito pred podletom od zadaj ne sme biti v nobenem primeru širša od zadnje osi vozila, merjene na skrajnih zunanjih točkah pnevmatik, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago, prav tako pa ne sme biti krajša za več kot 100 mm na vsaki strani. Kadar je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi. Poleg tega je treba zahteve iz odstavkov 3.1.2 in 3.1.3 Priloge 5, ki se nanašajo na razdaljo točk prijemališč preskusnih sil od zunanjih robov zadnjih koles (Priloga 1, odstavek 7), preveriti in zabeležiti v sporočilu o homologaciji.

16.3   Naprava mora biti nameščena tako, da vodoravna razdalja med zadnjim robom naprave in skrajnim zadnjim robom vozila, vključno z vsakim mehanizmom dvižne ploščadi, ki je bila izmerjena na kateri koli točki prijemališča preskusnih sil (Priloga 1, postavka 8) med homologacijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj v skladu z določbami dela I tega pravilnika, in zabeležena v sporočilu o homologaciji, ne presega 400 mm, zmanjšano za ugotovljeno deformacijo (odstavek 7.3 dela I). Pri merjenju te razdalje se ne upoštevajo tisti deli vozila, ki so pri neobremenjenem vozilu več kot 2 m nad tlemi.

16.4   Največja masa tipa vozila, za katerega se zahteva homologacija, ne presega vrednosti, navedene v sporočilu o homologaciji vsake homologirane naprave za zaščito pred poletom od zadaj, ki naj bi se vgradila v navedeno vozilo.

17.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki skladnosti proizvodnje so skladni s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

17.1

vsako vozilo, homologirano po tem pravilniku, se izdela tako, da je skladno s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 16 zgoraj.

17.2

organ, ki je podelil homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ti pregledi se običajno opravljajo enkrat na dve leti.

18.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

18.1   Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.

18.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

19.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

19.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Organ lahko potem:

19.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

19.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

19.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 15.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

19.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

20.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

21.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVEDBO HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, pristojne za izvedbo homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati obrazce, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije, podeljene v drugih državah.

DEL III:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOVO ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

22.   OPREDELITEV POJMOV

22.1   V delu III tega pravilnika:

22.1.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede njegovo na zaščito pred podletom od zadaj;

22.1.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so širina zadnje osi, konstrukcija, dimenzije, oblika in materiali zadnjega dela vozila, značilnosti vzmetenja, v kolikor se nanašajo na zahteve iz odstavka 25 tega pravilnika;

22.1.3

„zaščita pred podletom od zadaj“ pomeni zaščito na zadnji strani vozila, ali:

22.1.3.1

s posebno napravo za zaščito pred podletom od zadaj; ali

22.1.3.2

z nadgradnjo, deli šasije ali drugimi sestavnimi deli, pri katerih se zaradi njihove oblike in značilnosti lahko šteje, da v celoti ali delno izpolnjujejo funkcijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

22.2   Druge opredelitve, ki se uporabljajo za ta del III, so v odstavku 3 tega pravilnika.

23.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

23.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na zaščito, ki jo zagotavlja zaščita pred podletom od zadaj, vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

23.2   Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

23.2.1

podroben opis tipa vozila glede njegove konstrukcije, dimenzij, oblike in sestavnih materialov, v kolikor je to potrebno za namene tega pravilnika;

23.2.2

risbe vozila, ki prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj ter podatke o izdelavi zadnjih delov konstrukcije;

23.2.3

največja masa vozila;

23.2.4

podroben opis zaščite pred podletom od zadaj: njene dimenzije, oblika, sestavni materiali in lega na vozilu.

23.3   Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije.

23.3.1   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko preskusi le, če lahko vlagatelj pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja, kar zadeva zahteve tega pravilnika.

23.4   Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

24.   HOMOLOGACIJA

24.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo po tem pravilniku, ustreza zahtevam odstavka 25 spodaj, se podeli homologacija za navedeni tip vozila.

24.2   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 02 v skladu s spremembami 02) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

24.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se posreduje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

24.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

24.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (4);

24.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 24.4.1.

24.5   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 24.4.1; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 24.4.1. vnesejo pravilnik, številke homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

24.6   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

24.7   Homologacijska oznaka je nameščena blizu podatkovne tablice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

24.8   Priloga 4 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

25.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

25.1   Oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščite pred podletom od zadaj, tudi pri neobremenjenem vozilu, ne sme presegati 550 mm po celotni širini.

25.2   Zaščita pred podletom od zadaj mora biti čim bližje zadnjemu delu vozila.

25.3   Širina zaščite pred podletom od zadaj ne sme v nobenem primeru presegati širine zadnje osi vozila, merjene na skrajnih zunanjih točkah pnevmatik, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago, prav tako pa ne sme biti krajša za več kot 100 mm na vsaki strani. Kadar je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi. Kadar je naprava vključena ali zajeta v nadgradnjo vozila, ki sama presega širino zadnje osi, se zahteva, po kateri širina zaščite pred podletom od zadaj ne sme presegati širine zadnje osi, ne uporablja.

25.4   Višina profila zaščite pred podletom od zadaj ne sme biti manjša od 100 mm. Stranski robovi zaščite pred podletom od zadaj ne smejo biti zakrivljeni nazaj ali imeti ostrih robov, ta pogoj pa je izpolnjen, kadar so stranski robovi zaščite zaobljeni s polmerom, ki ni manjši od 2,5 mm.

25.5   Zaščita pred podletom od zadaj je lahko oblikovana tako, da jo je mogoče pritrditi na zadnji del vozila v več različnih legah. V tem primeru mora obstajati način, da se naprava v svoji pravilni delovni legi zavaruje pred nenamernim premikanjem. Sila, ki jo uporabi upravljavec za spremembo lege zaščite, ne sme preseči 40 daN.

25.6   Zaščita pred podletom mora nuditi zadosten odpor silam, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila in mora biti v delovnem položaju povezana z vzdolžnimi nosilci šasije ali z elementi, ki jih nadomeščajo. Ta zahteva bo izpolnjena, če se dokaže, da med uporabo sil, opisanih v Prilogi 5, in po njej vodoravna razdalja med zadnjim robom zaščite pred podletom od zadaj in skrajnim robom vozila, vključno z vsakim mehanizmom dvižne ploščadi, ne presega 400 mm na kateri koli točki prijemališča preskusnih sil. Pri merjenju te razdalje se ne smejo upoštevati tisti deli vozila, ki so pri neobremenjenem vozilu več kot 2 m nad cestiščem.

25.7   Praktični preskus se ne zahteva, kadar se lahko z izračunom dokaže, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 3 Priloge 5. Kadar se praktični preskus izvede, mora biti naprava priključena na vzdolžne nosilce šasije vozila ali na pomemben del teh nosilcev ali na druge strukturne nosilce.

25.8.   Pri vozilih, opremljenih z dvižno ploščadjo na zadnjem delu, se lahko zaradi mehanizma prekine vgradnja naprave za zaščito pred podletom od zadaj. V tem primeru veljajo naslednje posebne zahteve:

25.8.1.

največja bočna razdalja, izmerjena med elementi naprave za zaščito pred podletom in elementi dvižne ploščadi, ki se med delovanjem dvižne ploščadi zaradi prekinitve premikajo in zaradi katerih je prekinitev nujna, ne sme biti večja od 2,5 cm.

25.8.2.

delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega mehanizma, kadar ti obstajajo, morajo v vsakem primeru biti vsaj 350 cm2.

Vendar se lahko pri vozilih, katerih širina ne presega 2 000 mm in pri katerih ni mogoče izpolniti zgoraj navedene zahteve, delovna površina zmanjša pod pogojem, da so izpolnjena merila glede odpornosti.

26.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki skladnosti proizvodnje so skladni s postopki iz Sporazuma, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

26.1

vsako vozilo, homologirana po tem pravilniku, se izdela tako, da je skladno s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 25 zgoraj.

26.2

organ, ki je podelil homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ti pregledi se običajno opravljajo enkrat na dve leti.

27.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

27.1   Homologacija, podeljena za tip vozila na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zgoraj navedene zahteve ali če vozilo ni opravilo preskusa, predpisanega v Prilogi 5.

27.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

28.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

28.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Organ lahko potem:

28.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

28.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

28.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 24.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

28.3   Pristojni organ, ki podeli razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

29.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

30.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVEDBO HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, pristojne za izvedbo homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati obrazce, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije, podeljene v drugih državah.

DEL IV:   PREHODNE DOLOČBE

31.   PREHODNE DOLOČBE

31.1.   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne:

(a)

zavrne podelitve homologacije v skladu z deli I, II in III tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02;

(b)

zavrne tipa sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je bil homologiran v skladu z delom I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(c)

prepove namestitve na vozilo sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki sta bila homologirana v skladu z deloma I in II tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02.

31.2.   Do 18 mesecev od začetka veljavnosti tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)

ne zavrnejo tipa sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je bil homologiran v skladu z delom I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01;

(b)

ne zavrnejo podelitve homologacij za tiste tipe sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz dela I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01;

(c)

ne zavrnejo podelitve razširitve homologacije za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz dela I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01;

(d)

še naprej dovoljujejo namestitev na vozilo sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki sta bila homologirana v skladu z deloma I in II tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01;

31.3.   Po 18 mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)

zavrnejo tip sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ne izpolnjuje zahtev iz dela I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(b)

podelijo homologacije samo, če tip sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, predviden za homologacijo, izpolnjuje zahteve iz dela I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(c)

prepovejo namestitev sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ne izpolnjujeta zahtev iz delov I in II tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(d)

obravnava homologacije za tipe sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kot neveljavne, razen kadar izpolnjujejo zahteve iz dela I tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02.

31.4.   Do 48 mesecev po začetku veljavnosti tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)

še naprej podeljujejo homologacije za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz dela III tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01;

(b)

še naprej sprejemajo nacionalno ali regionalno homologacijo vozila, homologiranega v skladu z delom III tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 01.

31.5.   Po 48 mesecih od začetka veljavnosti tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)

podelijo homologacije samo, če tip vozila, predviden za homologacijo, izpolnjuje zahteve iz dela III tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(b)

zavrnejo nacionalno ali regionalno homologacijo in zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (ko je vozilo prvič dano v uporabo) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz dela III tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02;

(c)

obravnava homologacije po tem pravilniku kot neveljavne, razen pri tipih vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz dela III tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 02.

31.6.   Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba sprejeti homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami tega pravilnika.


(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kot je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južnoafriško republiko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 prosto ter 56 za Črno goro. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(3)  Prim. opombo 2.

(4)  Prim. opombo 2.


PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 1

Besedilo slike

Image 2

Besedilo slike

PRILOGA 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 3

Besedilo slike

Image 4

Besedilo slike

PRILOGA 3

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image 5

Besedilo slike

Image 6

Besedilo slike

PRILOGA 4

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Vzorec A

(glej odstavke 6.4, 15.4, 24.4 tega pravilnika)

Image 7

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na vozilo ali napravo za zaščito pred podletom od zadaj, pomeni, da je bil zadevni tip vozila ali naprave za zaščito pred podletom od zadaj, glede na zaščito pred podletom v primeru trka, homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 58 in pod homologacijsko številko 022439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 58, kakor je spremenjen s spremembami 02.

Vzorec B

(glej odstavke 6.5, 15.5, 24.5 tega pravilnika)

Image 8

Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma št. 58 in 31 (1). Številki homologacije pomenita, da je v času podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 58 vključeval spremembe 02, Pravilnik št. 31 pa je bil še v izvirni obliki.


(1)  Slednja številka je navedena samo kot primer.


PRILOGA 5

POGOJI IN POSTOPKI PRESKUŠANJA

1.   POGOJI PRESKUŠANJA ZA NAPRAVO ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

1.1   Na zahtevo proizvajalca se lahko preskus opravi:

1.1.1

na tipu vozila, za katerega je predvidena naprava za zaščito pred podletom od zadaj; v tem primeru je treba upoštevati pogoje iz odstavka 2; ali

1.1.2

na delu šasije tipa vozila, za katerega je predvidena naprava za zaščito pred podletom od zadaj; ta del je reprezentativen za zadevne tipe vozila; ali

1.1.3

na trdni preskusni delovni površini.

1.2   V primeru odstavkov 1.1.2 in 1.1.3 so deli za povezavo naprave za zaščito pred podletom od zadaj na del šasije vozila ali na trdno preskusno delovno površino enaki tistim, ki se uporabljajo za zaščito naprave, ko je ta vgrajena v vozilo.

1.3   Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe se lahko preskusni postopek, opisan v odstavku 3, simulira z izračunom.

2.   POGOJI PRESKUŠANJA ZA VOZILA

2.1   Vozilo miruje na vodoravni, ravni, trdni in gladki podlagi.

2.2   Sprednji kolesi sta zravnani.

2.3   Pnevmatike so napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec.

2.4   Vozilo se lahko na poljuben način fiksira, če je to potrebno za dosego zahtevanih preskusnih sil iz odstavka 3.1 spodaj, način fiksacije pa določi proizvajalec vozila.

2.5   Vozila, opremljena s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za samodejno izravnavanje višine glede na obremenitev, se preskušajo z vzmetenjem ali napravo v običajnih pogojih za vožnjo, ki jih določi proizvajalec.

3.   PRESKUSNI POSTOPEK

3.1   Zahteve iz odstavkov 7.3 in 25.6 tega pravilnika se preverijo z ustreznimi preskusnimi trni; preskusne sile, opisane v odstavkih 3.1.1 in 3.1.2 spodaj, delujejo ločeno in zaporedoma preko pritisne plošče, ki ni višja od 250 mm (natančno višino mora določiti proizvajalec) in širša od 200 mm z zaokroženjem pritisne plošče na navpičnih robovih s polmerom 5 + 1 mm. Proizvajalec mora določiti oddaljenost od središča površine od cestišča znotraj vodoravnih mejnih črt naprave. Kadar se preskus opravi na vozilu, višina neobremenjenega vozila ne sme presegati 600 mm. Zaporedje delovanja sil lahko določi proizvajalec.

3.1.1   Vodoravna sila 100 kN ali 50 % sile, ki jo ustvari največja masa vozila, kar od tega je manjše, se uporablja zaporedoma na dve točki, ki se nahajata simetrično okoli središčnice naprave ali vozila, kar od tega se uporablja na razdalji najmanj 700 mm in največ 1 m. Natančno lego točk delovanja sil določi proizvajalec.

3.1.2   V primerih iz odstavkov 1.1.1 in 1.1.2 te priloge vodoravna sila 50 kN ali 25 % sile, ki jo ustvari največja masa vozila, kar od tega je manjše, deluje zaporedoma na dve točki, ki se nahajata 300 + 25 mm od vzdolžnih ravnin, ki se dotikajo zunanjih robov koles na zadnji osi, in na tretjo točko, ki se nahaja na črti, ki povezuje ti dve točki, na srednji navpični ravnini vozila.

3.1.3   V primerih iz odstavka 1.1.3 te priloge vodoravna sila 50 kN ali 25 % sile, ki jo ustvari največja masa vozila, za katero je predvidena naprava, kar od tega je manjše, deluje zaporedoma na dve točki, ki ju določi proizvajalec naprave za zaščito pred podletom od zadaj, in na tretjo točko, ki se nahaja na črti, ki povezuje ti dve točki, na srednji navpični ravnini naprave.

3.2   Nadomestne točke za delovanje sil

Če se katera koli točka iz odstavka 3.1 nahaja na območju prekinitve naprave za zaščito pred podletom, kakor je navedeno v odstavkih 7.4 ali 25.8 tega pravilnika, preskusne sile delujejo na določenih nadomestnih točkah:

3.2.1

za zahtevo iz odstavka 3.1.1 na vodoravni središčnici in v 50 mm vsakega navpičnega kota, ki je najbližji predvidenim točkam delovanja sil, kakor je opredeljeno v navedenem odstavku, in

3.2.2

za zahtevo iz odstavka 3.1.2 na stičišču vodoravnih in navpičnih središčnic vsakega elementa, ki je najbolj oddaljen od navpične središčnice naprave ali vozila, kakor je ustrezno. Ti točki sta oddaljeni 325 mm od vzdolžnih ravnin, ki se dotikata zunanjih robov koles na zadnji osi.