8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/1

(1)

V prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 so našteta poimenovanja, ki se uporabljajo v nacionalni zakonodaji držav članic za postopke in upravitelje, za katere se uporablja navedena uredba. V Prilogi A so našteti postopki v primeru insolventnosti iz člena 2(a) navedene uredbe. V Prilogi B so našteti likvidacijski postopki iz člena 2(c) navedene uredbe, v Prilogi C pa upravitelji iz člena 2(b) navedene uredbe.

(2)

Republika Latvija je 13. decembra 2007 na podlagi člena 45 Uredbe (ES) št. 1346/2000 uradno obvestila Komisijo o spremembah seznamov iz prilog A in B k navedeni uredbi.

(3)

Zaradi sprememb prilog A in B k Uredbi (ES) št. 1346/2000 po omenjenem uradnem obvestilu Latvije, bi bilo treba kodificirati priloge A, B in C k navedeni uredbi, da bi se vsem stranem, vključenim v postopke v primeru insolventnosti, ki jih ureja navedena uredba, zagotovila ustrezna pravna varnost.

(4)

Uredba (ES) št. 1346/2000 zavezuje Irsko in Združeno kraljestvo, ki v skladu s členom 45 navedene uredbe sodelujeta pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča ni se zanjo ne uporablja.

(6)

Prilogi A in B k Uredbi (ES) št. 1346/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in priloge A, B in C ustrezno kodificirati –

1.

v Prilogi A se poimenovanja za Republiko Latvijo nadomesti z naslednjim:

„LATVIJA

2.

v Prilogi B se poimenovanja za Republiko Latvijo nadomesti z naslednjim:

„LATVIJA

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/14

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata s poreklom, med drugim, iz Rusije. Po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki se je začel septembra 2005, je Svet z Uredbo (ES) št. 1911/2006 (3) za pet let obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni.

(2)

Komisija je 19. decembra 2006 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v zvezi z uvozom amonijevega nitrata s poreklom, med drugim, iz Rusije v Skupnost, ki sta ga zahtevali odprta delniška družba Novomoskovskiy Azot in odprta delniška družba Nevinnomyssky Azot, proizvajalca izvoznika iz Rusije, ki pripadata odprti delniški družbi „Mineral and Chemical Company Eurochem“. Ti dve družbi se za namene te uredbe zaradi medsebojnega razmerja obravnavata kot ena pravna oseba („proizvajalec izvoznik“). Dokončne ugotovitve in sklepi delnega vmesnega pregleda so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 238/2008 (5), s katero je bil pregled zaključen brez spremembe veljavnih protidampinških ukrepov.

(3)

Med vmesnim pregledom je proizvajalec izvoznik izrazil interes, da ponudi cenovno zavezo, vendar ni predložil ustrezno utemeljene ponudbe v roku iz člena 8(2) osnovne uredbe. Vendar je Svet, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 57 in 58 zgoraj navedene uredbe Sveta, menil, da bi bilo treba proizvajalcu izvozniku izjemoma dovoliti, da ponujeno zavezo dopolni v 10 koledarskih dneh od začetka veljavnosti navedene uredbe zaradi kompleksnosti več zadev, in sicer (1) spremenljivosti cene zadevnega izdelka, ki bi zahtevala določeno indeksacijo minimalnih cen, pri čemer pa ključni razlog povečanja stroškov spremenljivosti ne pojasnjuje zadostno; in (2) posebnih tržnih razmer za zadevni izdelek. Po objavi Uredbe (ES) št. 238/2008 in v roku iz navedene uredbe je proizvajalec izvoznik predložil sprejemljivo cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je s Sklepom 2008/649/ES (6) sprejela ponujeno zavezo. Svet priznava, da ponujena zaveza odpravlja škodljivi učinek dampinga in v zadostni meri omejuje tveganje izogibanja.

(5)

Da lahko Komisija in carinski organi še naprej učinkovito nadzorujejo, ali proizvajalec izvoznik spoštuje zavezo, je oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve fakture na podlagi zaveze, tj. trgovinske fakture, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi; (ii) dejstva, da proizvajalec izvoznik uvoženo blago izdela, odpravi in fakturira neposredno prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti; in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na fakturi na podlagi zaveze. Kadar zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(6)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitve umakne sprejetje zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter ustrezne fakture na podlagi zaveze razglasi za neveljavne, nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(7)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, kot je opisano v uvodnih izjavah 5 in 6, čeprav je Komisija sprejela zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali.

(8)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi vedno, kadar se odkrije znak kršitve zaveze, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(9)

Zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik, je Komisija iz razlogov, navedenih v Sklepu Komisije, štela za sprejemljivo in je zadevnega proizvajalca izvoznika obvestila o bistvenih dejstvih, pomislekih in obveznostih, na podlagi katerih je bila zaveza sprejeta.

(10)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije se v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe samodejno uporabi protidampinška dajatev, ki jo je uvedel Svet v skladu s členom 9(4) –

1.

odstavek 4 člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Ne glede na odstavek 1 se dokončna protidampinška dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prosti promet v skladu s členom 2 ali členom 2a.“;

2.

za členom 2 se doda naslednji člen:

„Člen 2a

1.   Uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata za sprostitev v prosti promet, ki jih fakturira družba, katere zavezo je Komisija sprejela in katere ime je navedeno v Sklepu Komisije 2008/649/ES (7), kakor je bil občasno spremenjen, je oproščen protidampinške dajatve, uvedene s členom 1, pod pogojem, da:

2.   Carinski dolg nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet:

3.

Priloga se nadomesti z naslednjim:

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/17

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/19

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 7. avgusta 2008, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1060/2007 z dne 14. septembra 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 6. avgusta 2008, je treba sprejeti odločitev, da se za navedeni delni javni razpis ne izbere nobena ponudba.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/23

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/25

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XVII Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu prašičjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/27

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/29

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 25. julija 2008 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 716/2008 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 716/2008 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/31

(1)

Direktiva Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

V skladu s členom 3(1)(c) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (4), morajo biti živali za trgovanje znotraj Skupnosti označene v skladu z zahtevami pravili Skupnosti in registrirane na tak način, da je mogoče ugotoviti originalno ali tranzitno gospodarstvo, center ali organizacijo, in da je treba veljavnost teh sistemov identifikacije in registracije pred 1. januarjem 1993 razširiti na premike živali znotraj ozemlja vsake države članice.

(3)

V členu 14 Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (5) je navedeno, da mora biti potem, ko so navedeni pregledi opravljeni, razen za živali za zakol in registrirane kopitarje, izvedena identifikacija in registracija takšnih živali, kakor je določeno v členu 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS.

(4)

Za pravilno uporabo te direktive je treba zagotoviti hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami; ker so bile določbe Skupnosti, predpisane z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (6) in z Direktivo Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med temi organi in Komisijo z namenom zagotavljanja pravilne uporabe zakonodaje o veterinarskih in zootehničnih zadevah (7).

(5)

Imetniki živali bi morali vzdrževati posodobljeno evidenco živali na svojih gospodarstvih. Osebe, ki se ukvarjajo s trgovino z živalmi, bi morale voditi evidenco o svojih poslih. Pristojni organi bi morali imeti na njihovo zahtevo dostop do te evidence.

(6)

Živali bi bilo treba označiti zato, da je mogoče hitro in natančno slediti premikom živali. Pozneje bi bilo treba sprejeti odločitev o načinu označitve, do takrat pa bi bilo treba za premike živali omejene na nacionalni trg ohraniti nacionalne sisteme označevanja.

(7)

Predvideti bi bilo treba možnost, da se oznake opustijo v primeru, ko živali potujejo neposredno z gospodarstva v klavnico. Te živali bi bilo treba v vsakem primeru označiti zato, da je mogoče ugotoviti, s katerega gospodarstva izvirajo.

(8)

Predvideti bi bilo treba možnost, da se opusti obvezno registracijo imetnikov živali, ki živali obdržijo za osebne namene; zato, da bi upoštevali nekatere posamezne primere, bi bilo treba predvideti možnost, da se opusti postopke za vodenje registrov.

(9)

Pri živalih, pri katerih je oznaka postala neberljiva ali je bila izgubljena, bi bilo treba žival na novo označiti z oznako, ki jo je treba določiti in je povezana s prejšnjo oznako.

(10)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na posebne zahteve, ki jih vsebuje Odločba Komisije 89/153/EGS z dne 13. februarja 1989 o medsebojni povezanosti med vzorci, vzetimi zaradi preiskovanja ostankov, ter živalmi in kmetijami, od koder živali izvirajo (8), ali na kakršna koli s tem povezana pravila, vzpostavljena v skladu z Direktivo 91/496/EGS.

(11)

Predvideti bi bilo treba postopek upravljalnega odbora za sprejem kakršnih koli pravil za izvajanje te direktive.

(12)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I –

(a)

„žival“ pomeni katero koli žival iz družine Suidae, razen divjih prašičev, kakor je opredeljeno v členu 2(b) Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (9);

(b)

„gospodarstvo“ pomeni kateri koli obrat, objekt ali, če gre za kmetijo na prostem, kateri koli kraj na ozemlju države članice, kjer živali, na katere se nanaša ta direktiva, bivajo, se redijo ali oskrbujejo;

(c)

„imetnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za živali, četudi začasno;

(d)

„pristojni organ“ pomeni centralni organ države članice, pristojen za izvajanje veterinarskih pregledov, ali kakršen koli organ, na katerega je države članice prenesla pooblastila za izvajanje te direktive;

(e)

„trgovina“ pomeni trgovino, kakor je opredeljena v točki (3) člena 2 Direktive 90/425/EGS.

(a)

pristojni organ vodi posodobljeni seznam vseh gospodarstev, kjer imajo živali, ki jih zajema ta direktiva, in so na ozemlju države članice; v tem seznamu so opredeljeni imetniki teh živali, omenjena gospodarstva pa morajo ostati na navedenem seznamu, dokler ne pretečejo tri zaporedna leta, ko v teh gospodarstvih ni živali. Ta seznam vključuje tudi oznako ali oznake, ki omogočajo identifikacijo kmetijskega gospodarstva v skladu s prvim pododstavkom člena 5(2) in s členom 8;

(b)

Komisija in pristojni organ imata lahko dostop do vseh informacij, pridobljenih v skladu s to direktivo.

(a)

kateri koli imetnik pristojnemu organu na zahtevo posreduje vse podatke o izvoru, oznakah in, kjer je to ustrezno, namembnemu gospodarstvu živali, ki jih je imel, redil, prepeljal, tržil ali zaklal;

(b)

kateri koli imetnik živali, ki so namenjene na sejmišče ali v zbirni center ali s sejmišča ali iz zbirnega centra, odgovorni osebi, ki je začasni imetnik živali, predloži dokumentacijo, ki zajema podrobnosti o zadevnih živalih.

Ta odgovorna oseba lahko dokumente, prejete v skladu s prvim pododstavkom, uporabi za izvedbo obveznosti, določenih v tretjem pododstavku odstavka 1.

(c)

registri in podatki so na zahtevo pristojnega organa na gospodarstvu na voljo za najkrajše obdobje, ki ga določi pristojni organ, vendar to obdobje ne sme biti krajše od treh let.

(a)

živali je treba označiti, preden zapustijo gospodarstvo, kjer so se rodile;

(b)

nobene oznake se ne sme odstraniti ali nadomestiti brez dovoljenja pristojnega organa.

Kadar oznaka postane neberljiva ali se izgubi, se v skladu s tem členom uporabi nova oznaka;

(c)

kakršno koli novo oznako rejec zabeleži v register iz člena 4, tako da se vzpostavi zveza s prejšnjo oznako, ki jo je imela žival.

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/37

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/38

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/39

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata („zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Rusije. Po pregledu zaradi izteka ukrepov, ki se je začel septembra 2005, je Svet z Uredbo (ES) št. 1911/2006 (3) za pet let obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni.

(2)

Komisija je 19. decembra 2006 na zahtevo odprte delniške družbe „Mineral and Chemical Company Eurochem“, holdinga odprtih delniških družb Novomoskovskiy Azot in Nevinnomyssky Azot, Rusija („proizvajalec izvoznik“), napovedala začetek vmesnega pregleda navedenih ukrepov z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(3)

Dokončne ugotovitve in sklepi vmesnega pregleda v zvezi s proizvajalcem izvoznikom so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 238/2008 (5). Med vmesnim pregledom je proizvajalec izvoznik izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar ni predložil ustrezno utemeljene ponudbe v roku iz točke 8(2) osnovne uredbe. Vendar pa je Svet, kot je navedeno v zgoraj omenjeni uredbi, menil, da je treba proizvajalcu izvozniku izjemoma dovoliti, da ponujeno zavezo dopolni v 10 koledarskih dneh od začetka veljavnosti navedene uredbe zaradi razlogov iz uvodnih izjav 57 in 58 Uredbe (ES) št. 238/2008. Po objavi zgoraj omenjene uredbe in v roku iz navedene uredbe je proizvajalec izvoznik predložil sprejemljivo ponudbo za cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(4)

Proizvajalec izvoznik je ponudil, da bi zadevni izdelek, uvrščen pod oznako KN 3102 80 00 prodajal po ceni, ki je enaka ali višja od ravni cene, potrebne za odpravo škodljivih učinkov dampinga. Poleg tega je v ponudbi predvidena indeksacija minimalne cene v skladu z javnimi mednarodnimi kotacijami zadevnega izdelka, saj cene zadevnega izdelka znatno nihajo. Proizvajalec izvoznik je ponudil tudi upoštevanje določene količinske zgornje meje, da se prepreči vpliv njegovega uvoza na cene v Franciji, saj so navedene cene podlaga za indeksacijo. Stopnja količinske zgornje meje se globalno določi na približno 10 % skupne potrošnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(5)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik - da bi zmanjšal tveganje kršitve zaveze z navzkrižno kompenzacijo cen - ponudil, da zadevnega izdelka iz zaveze ne bo prodajal tistim strankam v Evropski skupnosti, katerim že prodaja druge izdelke, z izjemo nekaterih drugih izdelkov, v zvezi s katerimi se proizvajalec izvoznik zaveže, da bo upošteval poseben režim cen.

(6)

Proizvajalec izvoznik bo Komisiji tudi redno pošiljal podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, da bo Komisija lahko učinkovito spremljala zavezo. Poleg tega je prodajna struktura proizvajalca izvoznika takšna, da je po mnenju Komisije tveganje izogibanja zavezi omejeno.

(7)

Po razkritju ponujene zaveze je industrija Skupnosti nasprotovala tej ponudbi za zavezo. Industrija Skupnosti je trdila, da so cene zadevnega izdelka spremenljive in da indeksacija minimalne cene, ki bi temeljila na kotiranih cenah zadevnega izdelka, ni izvedljiva v katerih koli tržnih pogojih, še zlasti ne bi bila izvedljiva na trgu, ki temelji na ponudbi, tj. v tržnih razmerah, v katerih lahko kupec določa cene zaradi velike ponudbe. Zato je industrija Skupnosti predlagala, da se kot podlaga za indeksacijo uporabijo minimalne cene zemeljskega plina pri Waidhausu. Vendar pa je s tem v zvezi treba opozoriti, da v tem primeru indeksacija, ki bi temeljila na ceni zemeljskega plina, ne bi bila zanesljiva, saj je povezava med zadevnim izdelkom in cenami zemeljskega plina pomanjkljiva. V zvezi s pripombo industrije Skupnosti, da na trgu, ki temelji na ponudbi, trenutni sistem indeksacije ne bi bil izvedljiv, je treba opozoriti, da bo Komisija spremljala to zavezo in, če bi obstajali prima facie dokazi, da zaveza ni več izvedljiva, mora v skladu z uvodno izjavo 11 hitro ukrepati za izboljšanje stanja.

(8)

Industrija Skupnosti je trdila tudi, da je raven zgornje količinske meje previsoka, in zahtevala, da se določi na največ 3 % skupne potrošnje Skupnosti. Trdila je, da bi proizvajalec izvoznik pri večjih količinah lahko vplival na cene na trgu Skupnosti, zaradi česar pa bi indeksacija minimalne cene postala neizvedljiva. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je bila količinska zgornja meja določena na ravni, za katero se je štelo, da (i) zadovoljivo omejuje tveganje, da bi proizvajalec izvoznik vplival na cene na francoskem trgu in bi tako sistem indeksacije postal neizvedljiv, (ii) da je hkrati zadosti visoka, da je zaveza še zmeraj izvedljiva. Poleg tega industrija Skupnosti ni utemeljila svoje trditve, da bi količine nad 3 % skupne potrošnje Skupnosti imele negativen učinek na cene.

(9)

Industrija Skupnosti je predlagala tudi uvedbo „progresivne količinske zgornje meje“, s katero bi se količinska zgornja meja vsako leto zvišala glede na to, ali proizvajalec izvoznik upošteva pogoje zaveze. Ta predlog se kljub temu zavrne, saj je edini namen količinske zgornje meje zmanjšati tveganje vpliva na cene, ki so podlaga indeksaciji minimalne cene. Prav tako je treba opozoriti, da se v primeru kršitve zaveze sprejetje zaveze lahko prekliče.

(10)

Glede na zgoraj navedeno je zaveza, ki jo je ponudil ruski proizvajalec izvoznik, sprejemljiva.

(11)

Vendar pa bo zaradi posebnosti te zaveze (zlasti na primer sistema indeksacije) Komisija redno preverjala izvedljivost zaveze. Pri preverjanju izvedljivosti bo Komisija med drugim upoštevala naslednja merila: cene zadevnega izdelka na francoskem trgu; višino koeficienta sistema indeksacije; prodajne cene proizvajalca izvoznika, kot jih ta navede v svojih četrtletnih poročilih o prodaji; donosnost industrije Skupnosti. Če bi se pri preverjanju izvedljivosti pokazalo, da se je donosnost industrije Skupnosti zmanjšala zaradi zaveze, Komisija takoj stori vse potrebno za preklic sprejetja zaveze v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe.

(12)

Da bi lahko Komisija učinkovito nadzorovala, ali družbe spoštujejo zavezo, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve fakture na podlagi zaveze, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 789/2008 (6); (ii) dejstva, da navedene družbe uvoženo blago izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na fakturi na podlagi zaveze. Kadar takšna faktura ni predložena ali se ne nanaša na izdelek, predložen carinskemu organu, se namesto tega plača ustrezna protidampinška dajatev.

(13)

Za zagotovitev upoštevanja te zaveze so bili poleg tega uvozniki z Uredbo (ES) št. 789/2008 opozorjeni, da zaradi kršitve pogojev iz te uredbe ali umika sprejetja zaveze s strani Komisije lahko nastane carinski dolg za zadevne transakcije.

(14)

V primeru kršitve ali umika zaveze, ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze, se protidampinška dajatev, uvedena v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, samodejno uporablja v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/42

(1)

Direktiva 82/894/EGS o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti določa merila za prijavljanje tistih živalskih bolezni, katerih pojav mora prizadeta država članica prijaviti Komisiji in drugim državam članicam.

(2)

Hitra prijava in informacije o pojavu teh bolezni v Skupnosti so bistvene za nadzor teh bolezni kakor tudi za premike živih živali in živalskih proizvodov ter trgovino z njimi.

(3)

V skladu z Direktivo Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (2) države članice v nekaterih primerih prijavijo potrditev bolezni pri živalih iz ribogojstva iz Priloge IV k navedeni direktivi.

(4)

V Prilogi I k Direktivi Sveta 82/894/EGS, kjer so naštete bolezni, katerih pojav je treba prijaviti Komisiji in drugim državam članicam, so od bolezni, ki zadevajo ribe, navedene samo infekciozna hematopoetska nekroza, infekciozna anemija lososov in virusna hemoragična septikemija.

(5)

V skladu s Prilogo IV k Direktivi 2006/88/ES so epizootska hematopoetska nekroza, epizootski ulcerativni sindrom, okužba z Bonamia exitiosa, okužba z Bonamia ostreae, okužba z Marteilia refringens, okužba z Microcytos mackini ali okužba s Perkinsus marinus, bolezen, ki jo povzroča koi herpes virus (KHV), sindrom Taura, bolezen belih pik in bolezen rumene glave prav tako opredeljene kot bolezni, ki jih je treba prijaviti.

(6)

Zato je treba te bolezni dodati Prilogi I k Direktivi 82/894/EGS Prilogo II k navedeni direktivi Sveta pa je treba prilagoditi zaradi upoštevanja nekaterih podrobnosti v zvezi z živalmi iz ribogojstva.

(7)

Z Direktivo Sveta 2002/60/ES (3) je bila nalezljiva ohromelost prašičev črtana s seznama bolezni iz Priloge I k Direktivi Sveta 92/119/EGS (4) in tako prijava te bolezni pristojnim organom držav članic ni več obvezna.

(8)

Zato je primerno to bolezen črtati s seznama bolezni iz Priloge I k Direktivi 82/894/EGS.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/47

(1)

Svet je 28. februarja 2008 sklenil pooblastiti predsedstvo, ki mu pomaga Komisija, da začne pogajanja o Sporazumu med Evropsko unijo in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski Carinski službi. Pogajanja so bila uspešna in pripravljen je bil osnutek Sporazuma.

(2)

Sporazum vsebuje podrobna zagotovila glede varstva podatkov iz PNR, ki so posredovani iz Evropske unije, v zvezi s potniškimi leti v Avstralijo ali iz Avstralije.

(3)

Avstralija in Evropska unija bosta redno pregledovali izvajanje Sporazuma, da bi lahko pogodbenici glede na te preglede ustrezno ukrepali.

(4)

Sporazum bi bilo treba podpisati s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(5)

Člen 15(2) Sporazuma predvideva njegovo začasno uporabo od dne podpisa. Države članice bi zato morale določbe Sporazuma od tega dne izvajati v skladu z veljavno domačo zakonodajo. Ob podpisu Sporazuma bo o tem podana izjava –

8.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 213/58

(1)

Svet Evropske unije je 27. februarja 2007 sprejel Skupno stališče 2007/140/SZVP (1), ki izvaja Resolucijo Varnostnega Sveta Združenih narodov 1737 (2006) („RVSZN 1737 (2006)“).

(2)

Svet je 23. aprila 2007 sprejel Skupno stališče 2007/246/SZVP (2), ki izvaja Resolucijo Varnostnega Sveta Združenih narodov 1747 (2007) („RVSZN 1747 (2007)“).

(3)

Varnostni svet Združenih narodov je 3. marca 2008 sprejel resolucijo 1803 (2008) („RVSZN 1803 (2008)“), ki je razširila obseg omejevalnih ukrepov, uvedenih z RVSZN 1737 (2006) in RVSZN 1747 (2007), ter od vseh držav zahteval, naj sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje teh določb.

(4)

Svet je 23. junija 2008 sprejel Skupno stališče 2008/479/SZVP, ki razširja seznam oseb in subjektov, zoper katere je treba uvesti omejitev vstopa in ukrep zamrznitve sredstev.

(5)

RVSZN 1803 (2008) poziva vse države, naj bodo pozorne pri sprejemanju novih zavez v zvezi z državno finančno pomočjo za trgovino z Iranom, da ne bi taka finančna pomoč prispevala k dejavnostim, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, ali k razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.

(6)

Iz istih razlogov RVSZN 1803 (2008) vse države poziva tudi, naj pozorno spremljajo poslovanje finančnih ustanov na svojih ozemljih z vsemi bankami, ki imajo sedež v Iranu, ter njihovimi podružnicami in hčerinskimi družbami v tujini, da ne bi na ta način prispevali k dejavnostim, nevarnim z vidika širjenja orožja, ali razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja. Da bi se te dejavnosti lahko spremljale, se nekatere določbe v tem skupnem stališču sklicujejo na Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (3).

(7)

RVSZN 1803 (2008) pozdravlja smernice, ki jih je pripravila projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) kot pomoč državam pri izvajanju njihovih finančnih obveznosti po RVSZN 1737 (2006).

(8)

RVSZN 1803 (2008) poleg tega poziva vse države, naj v skladu s svojimi sodnimi organi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava na svojih letališčih in v pristaniščih pregledajo tovor, namenjen v Iran in iz njega, na zrakoplovih in plovilih, katerih lastnik ali upravljavec je Iran Air Cargo ali Islamic Republic of Iran Shipping Line, če obstaja utemeljen razlog za sum, da zrakoplov ali plovilo prevaža prepovedano blago.

(9)

RVSZN 1803 (2008) razširja omejevalne ukrepe na nove osebe in subjekte, ki sodelujejo pri dejavnostih Irana, nevarnih z vidika širjenja jedrskega orožja, ali pri razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja, so z njimi neposredno povezani ali jih podpirajo, ali za katere je Varnostni svet ali Odbor za sankcije ugotovil, da so osebam in subjektom, uvrščenim na seznam, pomagali pri izogibanju sankcijam, določenim v RVSZN 1737 (2006), 1747 (2007) ali 1803 (2008), ali pri kršenju njihovih določb.

(10)

Za zagotovitev, da se v zvezi s katerokoli pogodbo ali drugim pravnim poslom, katerega izvedba je bila preprečena zaradi ukrepov, uvedenih z RVSZN 1737 (2006), RVSZN 1747 (2007) ali RVSZN 1803 (2008), ne ugodi nobeni zahtevi vlade Irana ali katere koli osebe ali subjekta v Iranu, ali osebe, ki ima nadzor nad tako osebo ali subjektom ali deluje v njegovem imenu, je treba sprejeti potrebne ukrepe, vključno z ukrepi Evropskih skupnosti ali držav članic, sprejetimi zaradi ali v zvezi z izvajanjem ustreznih sklepov Varnostnega sveta.

(11)

Poleg tega je primerno prepovedati dobavo, prodajo ali prenos nekaterih občutljivih predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije z dvojno rabo v Iran, poleg tistih, ki jih je določil Varnostni odbor ali Odbor za sankcije, ki bi jih lahko uporabili pri dejavnostih, povezanih z bogatenjem ali predelovanjem urana ali težko vodo, za razvoj izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja ali pri opravljanju dejavnosti, povezanih z drugimi vprašanji, glede katerih je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) izrazila pomisleke ali jih je opredelila kot nerešena.

(12)

Zato bi bilo treba Skupno stališče 2007/140/SZVP ustrezno spremeniti.

(13)

Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno ukrepanje Skupnosti –

1.

v členu 1(1) se doda naslednja točka:

2.

člen 3a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3a

1.   Države članice ne sprejemajo novih obveznosti za nepovratna sredstva, finančno pomoč ali ugodna posojila vladi Irana, vključno prek sodelovanja držav članic v mednarodnih finančnih ustanovah, razen za humanitarne in razvojne namene.

2.   Države članice so zadržane pri sprejemanju novih zavez v zvezi z državno finančno pomočjo za trgovino z Iranom, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanja izvoznih poslov svojim državljanom ali subjektom, ki se ukvarjajo s takimi trgovskimi posli, zaradi zmanjšanja neporavnanih terjatev, da s tako finančno pomočjo ne bi prispevali k dejavnostim, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, ali razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3b

1.   Države članice pozorno spremljajo poslovanje finančnih ustanov, ki so pod njihovo jurisdikcijo, z:

da taka finančna pomoč ne bi prispevala k dejavnostim, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, ali razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.

2.   Zato se od finančnih ustanov zahteva, da pri poslovanju z bankami in finančnimi ustanovami iz odstavka 1:

3.   Od podružnic in hčerinskih družb bank Saderat, ki so pod jurisdikcijo držav članic se zahteva tudi, da pristojni organ države članice, v kateri imajo sedež, obvestijo o vseh nakazilih sredstev, ki so jih izvedle ali prejele, v petih dneh od izvedbe ali prejema nakazila.

Obveščeni pristojni organi ob upoštevanju dogovorov o izmenjavi informacij te podatke takoj sporočijo pristojnim organom drugih držav članic, v katerih imajo sedež partnerji, ki jih ta nakazila zadevajo.“;

4.

vstavi se naslednji člen 3c:

„Člen 3c

1.   Poleg inšpekcij za zagotovitev izvajanja bistvenih določb RVSZN 1737 (2006), 1747 (2007) in 1803 (2008), kakor tudi člena 1 tega skupnega stališča, države članice v skladu s svojimi sodnimi organi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti pomorskega prava in ustreznih mednarodnih sporazumov o civilnem letalstvu, na svojih letališčih in v pristaniščih pregledajo tovor, namenjen v Iran in iz njega, z zrakoplovov in plovil, katerih lastnik ali upravljavec je Iran Air Cargo ali Islamic Republic of Iran Shipping Line, če obstaja utemeljen razlog za sum, da zrakoplov oziroma plovilo prevaža blago, ki je s tem skupnim stališčem prepovedano.

2.   V primeru pregleda tovora z zrakoplova ali plovila, katerega lastnik ali upravljavec je Iran Air Cargo ali Islamic Republic of Iran Shipping Line v skladu z odstavkom 1 države članice Varnostnemu svetu Združenih narodov v petih delovnih dneh pošljejo poročilo o pregledu, ki vsebuje zlasti razloge za pregled ter podatke o času, kraju, okoliščinah, rezultatih pregleda in druge pomembne podatke.

3.   Za tovorna letala in trgovske ladje, katerih lastnik ali upravljavec je Iran Air Cargo ali Islamic Republic of Iran Shipping Line, je treba pred prihodom oziroma odhodom deklarirati vse blago, ki se vnese na ozemlje države članice ali ki to ozemlje zapusti.“;

5.

v členu 4(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

6.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsa sredstva ali gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo naslednjim osebam, so v njihovi lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo: