I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/1

UREDBA SVETA (ES) št. 717/2008

z dne 17. julija 2008

o določitvi postopka Skupnosti za upravljanje s količinskimi kvotami

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 520/94 z dne 7. marca 1994 o določitvi postopka Skupnosti za upravljanje s količinskimi kvotami (1) je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	V skladu s členom 14 Pogodbe predstavlja notranji trg od 1. januarja 1993 območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(3)	V skladu s tem ciljem in na temelju načela enotne skupne trgovinske politike bi bilo torej treba vzpostaviti sistem upravljanja s količinskimi kvotami, v skladu s smernicami, ki jih je določilo Sodišče Evropskih skupnosti.

(4)

Obstajati bi morala možnost izbire med več metodami delitve, glede na kriterije, kakršni so stanje na trgu Skupnosti, vrsta zadevnega izdelka, posebnosti držav dobaviteljic in mednarodne obveznosti Skupnosti, še posebej tiste, s katerimi se države Skupnosti zavezujejo, da bodo omogočale tradicionalne trgovinske tokove.

(5)

Dovoliti bi bilo treba prilagodljivost pri prerazporeditvi količin, ki niso bile dodeljene, prenešene ali porabljene. Da bi se izognili morebitnemu prekomernemu kopičenju uvoza, bi bilo treba od primera do primera preučiti vprašanje, ali je taka prerazporeditev po koncu kvotnega obdobja ustrezna, in se odločiti za ustrezne režime, predvsem v zvezi z obdobjem veljavnosti dovoljenj, upoštevajoč vrsto zadevnega izdelka in namen, za katerega so bile zadevne kvote uvedene.

(6)	Upravljanje z uvoznimi in izvoznimi kvotami bi moralo temeljiti na sistemu dovoljenj, ki jih izdajajo države članice v skladu s količinskimi kriteriji določenimi na nivoju Skupnosti.

(7)	Upravni postopek bi moral biti tak, da vsem vlagateljem zagotavlja enakopraven dostop do kvot, in izdani dokumenti bi morali biti takšni, da jih je mogoče uporabljati znotraj Skupnosti.

(8)

Če naj se neporabljene količine prerazporedijo čim bolj učinkovito, so potrebne zanesljive in popolne informacije o dejanski uporabi izdanih uvoznih dovoljenj. V ta namen bi bilo treba pristojnim nacionalnim organom vrniti vsa uvozna dovoljenja, ne glede na to, ali so bila porabljena ali ne, najpozneje v desetih delovnih dneh po preteku njihove veljavnosti.

(9)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(10)	Določbe te uredbe in tiste, ki urejajo njeno izvajanje, ne bi smele vplivati na obstoječa pravila posameznih držav in Skupnosti, ki se nanašajo na poslovno skrivnost.

(11)	Iz te uredbe bi morali biti izključeni izdelki, našteti v Prilogi I k Pogodbi skupaj s tekstilnimi in drugimi izdelki, ki so predmet posebnih skupnih uvoznih režimov, ki določajo posebne določbe za upravljanje s kvotami –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA NAČELA UPRAVLJANJA

Člen 1

1. Ta uredba določa pravila, ki urejajo upravljanje s količinskimi uvoznimi in izvoznimi kvotami (v nadaljevanju „kvote“), bodisi avtonomnimi bodisi konvencionalnimi, ki jih določi Skupnost.

2. Ta uredba se ne uporablja za izdelke iz Priloge I k Pogodbi, niti za druge izdelke, ki so predmet posebnih skupnih uvoznih ali izvoznih režimov, ki določajo posebne predpise za upravljanje s kvotami.

Člen 2

1. Kvote se razdelijo med prosilce v najkrajšem možnem času po odprtju. V skladu s postopkom iz člena 22(2) se je mogoče odločiti za delitev kvot v več tranšah.

2. S kvotami je mogoče, med drugim, upravljati s pomočjo ene od naslednjih metod ali kombinacijo teh metod:

(a)	metoda delitve na podlagi tradicionalnih trgovinskih tokov, v skladu s členi 6 do 11;

(b)	metoda delitve po kronološkem vrstnem redu prispelih zahtevkov (po načelu „prvi prispe, prvi dobi“), v skladu s členom 12;

(c)	metoda delitve kvot v sorazmerju z zahtevanimi količinami (po postopku „hkratnega preverjanja“), v skladu s členom 13.

3. Katera metoda delitve se uporabi, se določi v skladu s postopkom iz člena 22(2).

4. Če je očitno, da nobena od metod iz odstavka 2 tega člena ne odgovarja specifičnim zahtevam kvote, ki je bila odprta, se določi druga primerna metoda v skladu s postopkom iz člena 22(2).

5. Količine, ki se razdelijo, prenesejo ali izkoristijo, se v skladu s členom 14 pravočasno prerazporedijo, tako da se lahko porabijo pred koncem obdobja, na katerega se nanaša kvota.

Če se ugotovi, da se teh količin ni dalo pravočasno prerazporediti, se za vsak primer posebej odloči za morebitno prerazporeditev med naslednjim kvotnim obdobjem v skladu s postopkom iz člena 22(2).

6. Če se ob določitvi kvote ne sprejmejo drugačne določbe, je pogoj za sprostitev v prosti promet ali izvoz izdelkov, ki so predmet kvot, predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja, ki ga izdajo države članice v skladu s to uredbo.

7. Države članice imenujejo upravne organe, pristojne za izvajanje izvedbenih ukrepov, za katere so odgovorne po tej uredbi. Komisijo uradno obvestijo o organu, ki ga imenujejo v ta namen.

Člen 3

Komisija objavi obvestilo o odprtju kvot v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer predstavi izbrano metodo delitve, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zahtevki za dovoljenje, časovni rok za njihovo predložitev in seznam pristojnih nacionalnih organov, katerim jih je treba poslati.

Člen 4

1. Vsi uvozniki in izvozniki iz Skupnosti, ne glede na to, kje v Skupnosti je njihov sedež, lahko za vsako kvoto ali tranšo kvote predložijo en sam zahtevek za dovoljenje pristojnemu organu države članice po lastni izbiri, sestavljen v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice.

Če je kvota omejena na eno ali več regij Skupnosti, se zahtevek predloži pristojnim organom države članice (držav članic) zadevne regije (zadevnih regij).

2. Zahtevki za dovoljenja se vlagajo v skladu z režimom določenim po postopku iz člena 22(2).

Člen 5

Komisija zagotovi, da se izdajajo dovoljenja za gospodarsko pomembne količine glede na naravo izdelkov, na katere se kvota nanaša.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA RAZLIČNE METODE UPRAVLJANJA

ODDELEK A

Metoda delitve na podlagi tradicionalnih trgovinskih tokov

Člen 6

1. Če delitev kvot upošteva tradicionalne trgovinske tokove, je del kvote rezerviran za tradicionalne uvoznike ali izvoznike, drugi del pa je prihranjen za druge uvoznike in izvoznike.

2. Uvozniki ali izvozniki, ki se štejejo za tradicionalne, so tisti, ki lahko dokažejo, da so v teku preteklega obdobja, tako imenovanega „referenčnega obdobja“, uvažali v Skupnost ali izvažali iz nje izdelek ali izdelke, ki jih pokriva kvota.

3. Delež, ki se prihrani za tradicionalne uvoznike ali izvoznike, referenčno obdobje in delež, ki se razdeli drugim vlagateljem, se določajo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

4. Delitev se izvede v skladu z načeli, določenimi v členih 7 do 11.

Člen 7

Tradicionalni uvozniki ali izvozniki z namenom izpolnitve pogojev za dodelitev dela kvote, ki je bil prihranjen zanje, in zagotovitve dokazov o uvozu ali izvozu, ki je bil opravljen v teku referenčnega obdobja, priložijo svojemu zahtevku za dovoljenje:

—	overjeno kopijo izvirnika dokumenta za sprostitev v prosti promet ali izvozne deklaracije, izstavljene na ime zadevnega uvoznika ali izvoznika, ali pa, če gre za tak primer, subjekta, čigar dejavnosti je prevzel,

—	kateri koli ekvivalentni dokaz, ki se ga določi v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 8

Države članice bodo znotraj obdobja, določenega z objavo, s katero je bila zadevna kvota odprta, obvestile Komisijo o številu uvoznih ali izvoznih zahtevkov in skupni količini, na katero se ti nanašajo, in sicer razčlenjeno na zahtevke tradicionalnih uvoznikov ali izvoznikov in zahtevke drugih uvoznikov ali izvoznikov, ter o količini preteklega uvoza in izvoza, ki so ga opravili vlagatelji tekom referenčnega obdobja.

Člen 9

Komisija bo sočasno pregledala podatke, ki jih dostavijo države članice, in določila količinske kriterije, po katerih je treba obravnavati zahtevke tradicionanih izvoznikov ali uvoznikov, in sicer na naslednji način:

(a)	če je skupna količina, na katero se zahtevki nanašajo, enaka ali manjša od količine, ki je prihranjena za tradicionalne uvoznike ali izvoznike, se zahtevkom ugodi v celoti;

(b)	če skupna količina, na katero se zahtevki nanašajo, presega količino, ki je prihranjena za tradicionalne uvoznike ali izvoznike, se zahtevkom ugodi na osnovi pro rata, izračunano v skladu z deležem posameznega vlagatelja pri zadevnem skupnem uvozu ali izvozu;

(c)	kjer bi imela uporaba tega količinskega kriterija za posledico dodelitev količin, ki so večje od zahtevanih, bodo presežne količine prerazporejene v skladu s postopkom določenim v členu 14.

Člen 10

Delež kvote, prihranjen za netradicionalne uvoznike ali izvoznike, se bo delil v skladu s členom 12.

Člen 11

Če tradicionalni uvozniki ali izvozniki ne vložijo nobenega zahtevka, bodo tisti uvozniki ali izvozniki, ki zahtevke vložijo, imeli dostop do celotne zadevne kvote ali tranše.

V takih primerih se bo delitev izvedla po postopku iz člena 12.

ODDELEK B

Metoda delitve po vrstnem redu prispelih zahtevkov

Člen 12

1. Če se deli kvota ali tranša kvote na osnovi načela „prvi prispe, prvi dobi“, se količina, do katere so subjekti upravičeni, vse dokler ni kvota izčrpana, določi v skladu s členom 22(2).

Pri določanju te količine, ki je enaka za vse subjekte, se upošteva potreba dodeliti gospodarsko pomembne količine glede na naravo zadevnega izdelka.

2. Ko pristojni organi pregledajo še preostale razpoložljive količine Skupnosti, vsakemu uvozniku ali izvozniku dodelijo količino določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Ko imetniki dovoljenj dokažejo, da so zares uvozili ali izvozili celotno količino, za katero jim je bilo izdano dovoljenje ali pa del, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 22(2), lahko vložijo nov zahtevek za dovoljenje. Ta zahtevek se obravnava na enak način kot prejšnji. Ta postopek se lahko ponavlja, dokler se kvota ne izčrpa.

4. Da zagotovi vsem vlagateljem enak dostop do kvote, Komisija določi dneve in termine dostopa do preostalih razpoložljivih količin Skupnosti v obvestilu, s katerim kvoto odpre.

ODDELEK C

Metoda delitve kvot v sorazmerju z zahtevanimi količinami

Člen 13

1. Če se kvota deli v sorazmerju z zahtevanimi količinami, pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o zahtevkih za dovoljenje, ki so jih prejele, v skladu z roki in pogoji, postavljenimi v skladu s postopkom iz člena 22(2).

To obvestilo navaja število vlagateljev in skupne zahtevane količine.

2. V roku, določenem v skladu s postopkom iz člena 22(2), Komisija sočasno pregleda obvestila pristojnih organov držav članic in določi količino kvote ali ustreznih tranš, za katere naj navedeni organi izdajo uvozna ali izvozna dovoljenja.

3. Če je skupna zahtevana količina v zahtevkih za dovoljenja, enaka ali manjša kot količina ustrezne kvote, se zahtevkom v celoti ugodi.

4. Če je skupna zahtevana količina v prošnjah za dovoljenja večja kot količina ustrezne kvote, se zahtevkom ugodi na osnovi pro rata, sorazmerno glede na zahtevane količine.

ODDELEK D

Delitev količin za prerazporeditev

Člen 14

1. Količine za prerazporeditev določi Komisija na osnovi informacij, ki jih dostavijo države članice v skladu s členom 20.

2. Če je kvota prvotno razdeljena z uporabo metode iz člena 12, Komisija takoj doda količine za prerazporeditev h katerim koli še razpoložljivim količinam ali pa jih uporabi za obnovitev kvote, če je slednja izčrpana.

3. Če je kvota prvotno razdeljena s kako drugo metodo, se količine za prerazporeditev dodeljujejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

V tem primeru Komisija objavi dodatno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE III

PRAVILA O UVOZNIH IN IZVOZNIH DOVOLJENJIH

Člen 15

1. Ko se uporablja metoda določena v členu 12, države članice izdajo dovoljenja takoj, predhodno pa preverijo preostale razpoložljive količine Skupnosti.

2. V drugih primerih velja naslednje:

(a)	Komisija uradno obvesti pristojne organe v državah članicah v roku, ki se določi v skladu s postopkom, iz člena 22(2), o količinah, za katere izdajo dovoljenja različnim vlagateljem. O tem obvesti tudi druge države članice;

(b)	pristojni organi v državah članicah izdajo uvozna ali izvozna dovoljenja v desetih delovnih dnevih po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Komisije, ali pa v časovnem roku, ki ga določi Komisija;

(c)	pristojni organi Komisijo obvestijo, da so izdali uvozna ali izvozna dovoljenja.

Člen 16

Izdajo dovoljenj je mogoče pogojevati z vložitvijo jamstva v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 17

1. Uvozna ali izvozna dovoljenja dovoljujejo uvoz ali izvoz izdelkov, za katere veljajo kvote, in veljajo po vsej Skupnosti, ne glede na kraj uvoza ali izvoza, ki ga subjekti navajajo v zahtevkih.

Kjer je kvota omejena na eno ali več regij v Skupnosti, veljajo uvozna ali izvozna dovoljenja samo v državi članici (oz. v državah članicah), v kateri(-h) ležijo te regije.

2. Rok veljavnosti uvoznih ali izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo pristojni organi držav članic, je štiri mesece. Vendar pa je mogoče določiti drugačen rok veljavnosti v skladu s postopkom iz člena 22(2).

3. Imetniki uvoznih ali izvoznih dovoljenj lahko na zahtevo dobijo izpiske iz njih od pristojnih organov, ki so v zadevni državi članici ta dovoljenja izdali.

Taki izpiski imajo enako pravno veljavo kot dovoljenja, na osnovi katerih so bili narejeni, do količine, za katero so bila dovoljenja izdana.

4. Zahtevki za uvozna ali izvozna dovoljenja, dovoljenja in izpiski, se sestavijo na obrazcih, ki se skladajo z vzorcem, katerega značilnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 18

Uvoznih ali izvoznih dovoljenj in njihovih izpiskov ne sme oseba, na katere ime je bil dokument izdan, niti proti plačilu niti brezplačno posojati ali prenašati drugim osebam; to pa ne posega v posebne določbe, ki se bodo sprejele v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 19

1. Uvozna ali izvozna dovoljenja ali izpiski se, razen v primerih višje sile, vrnejo pristojnim organom države članice, ki jih je izdala, najkasneje v desetih delovnih dnevih po prenehanju njihove veljavnosti.

2. Če je pogoj za izdajo uvoznih ali izvoznih dovoljenj vložitev jamstva, to jamstvo, razen v primerih višje sile, zapade, če časovna omejitev, ki jo navaja odstavek 1, ni upoštevana.

Člen 20

Pristojni organi držav članic uradno obvestijo Komisijo o količinah kvot, ki so bile dodeljene, ne pa izkoriščene, takoj, ko so o tem sami obveščeni, v nobenem primeru pa kasneje kot dvajset dni po datumu poteka dovoljenj, in sicer z namenom, da se te količine potem prerazporedijo v skladu členom 2(5).

Člen 21

Pristojni organi držav članic ob koncu vsakega meseca obvestijo Komisijo o količinah izdelkov za katere veljajo kvote, ki so bile tekom preteklega meseca uvožene ali izvožene.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 23

Postopki za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2). Ti postopki še posebej določajo izvajanje metod delitve, podatke, ki naj jih sporočijo pristojni organi v državah članicah, in ukrepe, ki naj bi zagotovili skladnost s to uredbo.

Člen 24

1. Informacije, ki jih prejme Svet, Komisija ali države članice v skladu s to uredbo, je mogoče uporabiti samo za namene, za katere so bile zahtevane.

2. Svet, Komisija, države članice in vsi, ki delujejo v njihovem imenu, ne bodo razkrivali informacij, v zvezi s katerimi je bil vložen ustrezno utemeljen zahtevek za zaupno obravnavanje, razen če stran, ki to informacijo dostavlja, da izrecno dovoljenje za to.

3. Ta člen ne preprečuje organom Skupnosti razkrivati informacij splošnega značaja, predvsem razlogov, na osnovi katerih se sprejemajo odločitve v skladu s to uredbo, ali pa dokazov, ki so jih ti organi uporabljali pri utemeljevanju svojih argumentov v primeru sodnih postopkov. To razkrivanje mora upoštevati zakonite interese vpletenih strani v zvezi z ohranjanjem poslovne tajnosti.

Člen 25

Države članice in Komisija se medsebojno oskrbujejo s potrebnimi informacijami in sodelujejo pri izvajanju te uredbe. Komuniciranje in obveščanje se, po potrebi, vzpostavita v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 26

Uredba (ES) št. 520/94, kakor je bila spremenjena z uredbami iz Priloge I, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 27

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER

(1) UL L 66, 10.3.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2) Glej Prilogo I.

(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 520/94

(UL L 66, 10.3.1994, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 138/96

(UL L 21, 27.1.1996, str. 6)

Uredba Sveta (ES) št. 806/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

Samo točka 11 Priloge II

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 520/94	Ta uredba
Členi 1 do 5	Členi 1 do 5
Člen 6(1), (2) in (3)	Člen 6(1), (2) in (3)
Člen 6(4)	—
Člen 6(5)	Člen 6(4)
Člena 7 in 8	Člena 7 in 8
Člen 9, uvodno besedilo	Člen 9, uvodno besedilo
Člen 9, prva, druga in tretja alinea	Člen 9(a), (b) in (c)
Členi 10 do 14	Členi 10 do 14
Člen 15(1)	Člen 15(1)
Člen 15(2), uvodno besedilo	Člen 15(2), uvodno besedilo
Člen 15(2), prva, druga in tretja alinea	Člen 15(2), točke (a), (b) in (c)
Členi 16 do 21	Členi 16 do 21
Člen 22(1)	Člen 22(1)
Člen 22(2)	Člen 22(3)
Člen 23, prvi odstavek	Člen 22(2), prvi pododstavek
Člen 23, drugi odstavek	Člen 22(2), drugi pododstavek
Člen 24	Člen 23
Člen 25	Člen 24
Člen 26	Člen 25
Člen 27	—
—	Člen 26
Člen 28	Člen 27
—	Priloga I
—	Priloga II

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/8

UREDBA SVETA (ES) št. 718/2008

z dne 24. julija 2008

o spremembah uredb (ES) št. 2015/2006 in (ES) št. 40/2008 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1559/2007 z dne 17. decembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (2) in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006 (3) določa ribolovne možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2007 in 2008.

(2)	Opise nekaterih ribolovnih območij v navedeni uredbi bi bilo treba pojasniti, da bi bila zagotovljena natančna določitev območja, za katerega velja posamezna ribolovna kvota.

(3)

Da bi zagotovili, da se večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, kakor ga določa Uredba (ES) št. 1559/2007, izvede v celoti, bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe, predvidene v navedeni uredbi, zlasti pa določiti in med države članice razdeliti število plovil, ki smejo v Atlantiku loviti modroplavutega tuna velikosti pod najmanjšo velikostjo, in celotni dovoljeni ulov te vrste.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 (4) določa ribolovne možnosti za leto 2008 in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. Navedbe koordinat za nekatera restriktivna območja za ribolov so bile v navedeni uredbi napačne, zato bi jih bilo treba popraviti.

(5)

V Prilogi IA k Uredbi (ES) št. 40/2008 so začasno določene omejitve ulova trske v conah ICES VIIb-k, VIII, IX in X in v vodah Skupnosti cone COPACE 34.1.1. Po znanstveno utemeljeni oceni stanja staleža, ki jo je izvedel Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), je treba za ta stalež določiti dokončni celotni dovoljeni ulov.

(6)	Navedbe nekaterih kvot in opomb za nekatere vrste so bile v navedeni uredbi napačne, zato bi jih bilo treba popraviti.

(7)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Islandijo 10. aprila 2008 je bil sklenjen dogovor o kvotah kapelana za islandska plovila, ki jih lahko do 30. aprila 2008 črpajo iz kvote Skupnosti, dodeljene na podlagi sporazuma z vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije, in o kvotah za plovila Skupnosti, ki lovijo rdečega okuna v islandski izključni ekonomski coni, ki se lahko črpajo med julijem in decembrom. Navedeni dogovor bi bilo treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(8)

Sporazum, sklenjen med Evropsko skupnostjo, Ferskimi otoki, Grenlandijo, Islandijo, Norveško in Rusko federacijo v Københavnu 13. in 14. februarja 2008 glede upravljanja rdečega okuna v letu 2008 v Irmingerskem morju in vodah, ki nanj mejijo, v območju Konvencije NEAFC, bi bilo treba prenesti v zakonodajo Skupnosti. Zadevni sporazum velja za celotno leto 2008, zato bi bilo treba ukrepe, sprejete za izvajanje sporazuma, uporabljati za nazaj, od 1. januarja 2008.

(9)

Zaključke srečanja skupnega odbora EU/Grenlandija 27. novembra 2007 v Nuuku in tehničnega sestanka 12. februarja 2008 v Københavnu glede deleža rdečega okuna ES v grenlandskih vodah v conah ICES V in XIV bi bilo treba prenesti v zakonodajo Skupnosti. Dogovor, sklenjen z Grenlandijo, je povezan s sporazumom NEAFC o upravljanju rdečega okuna v Irmingerskem morju, zato bi bilo treba ukrepe, sprejete za izvajanje zaključkov skupnega odbora EU/Grenlandija prav tako uporabljati za nazaj, od 1. januarja 2008.

(10)

V skladu z dogovorjenim poročilom o zaključkih posvetovanj o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Norveško z dne 26. novembra 2007 Skupnost leta 2008 izvede preskuse tehničnih ukrepov za vlečno orodje, s čimer bo zmanjšala delež, v številu, ulova trske, ki se zavrže, da bo znašal 10 % ali manj. Navedeni dogovor bi bilo treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(11)

Da bi zadevnim ribičem zagotovili varnost in jim omogočili, da čim prej načrtujejo svoje dejavnosti za to ribiško sezono, je nujno treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz člena 3 naslova I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

(12)	Uredbo (ES) št. 2015/2006 in Uredbo (ES) št. 40/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 2015/2006

Del 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 2015/2006 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Uredbe (ES) št. 40/2008

Uredba (ES) št. 40/2008 se spremeni:

V členu 30(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

območje omejenega globokomorskega ribolova ‚morski greben Lophelia pri rtu Santa Maria di Leuca‘

—	39° 27,72′ S, 18° 10,74′ V

—	39° 27,80′ S, 18° 26,68′ V

—	39° 11,16′ S, 18° 32,58′ V

—	39° 11,16′ S, 18° 04,28′ V“.

Za členom 82 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 82a

Največje število plovil, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku

1. Največje število plovil Skupnosti za ribolov tuna z ribiško palico in plovil Skupnosti, ki lovijo s panulo, ter ki smejo v vzhodnem Atlantiku loviti modroplavutega tuna z najmanjšo težo 8 kg ali najmanjše velikosti 75 cm, ter razdelitev tega največjega števila med državami članicami se določita na naslednji način:

Španija	63
Francija	44
ES	107

2. Največje število plovil Skupnosti s pelagičnimi vlečnimi mrežami, ki smejo v vzhodnem Atlantiku kot prilov loviti modroplavutega tuna z najmanjšo težo 8 kg ali najmanjše velikosti 75 cm, in razdelitev tega največjega števila med državami članicami se določita na naslednji način:

Francija	107
ES	107

Člen 82b

Omejitev ulova modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku

1. V okviru omejitev ulova, določenih v Prilogi ID, se omejitev ulova modroplavutega tuna s težo med 8 kg oziroma velikostjo 75 cm in 30 kg oziroma 115 cm za plovila Skupnosti z dovoljenjem, navedena v členu 82a, in razdelitev te omejitve ulova med državami članicami določita na naslednji način (v tonah):

Španija	1 117,07 (5)
Francija	504
ES	1 621,07

2. V okviru omejitev ulova, določenih v odstavku 1, se omejitev ulova modroplavutega tuna z najmanjšo težo 6,4 kg ali najmanjše velikosti 70 cm za plovila, ki se uporabljajo za ribolov tuna z ribiško palico in imajo skupno dolžino manj kot 17 metrov ter so navedena med plovili Skupnosti v členu 82a, in razdelitev te omejitve ulova med državami članicami določita na naslednji način (v tonah):

Francija	45 (6)
ES	45 (6)

Člen 82c

Omejitev ulova modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku, veljavna za mali priobalni ribolov Skupnosti

V okviru omejitev ulova, določenih v Prilogi ID, se omejitev ulova modroplavutega tuna s težo med 8 kg in 30 kg za mali priobalni ribolov Skupnosti za sveže ribe v vzhodnem Atlantiku in razdelitev te omejitve ulova med državami članicami določita na naslednji način (v tonah):

Španija	263,21
Francija	61,01
ES	324,22“

3.	Priloge IA, IB, III in XIV k Uredbi (ES) št. 40/2008 se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 2, kar zadeva spremembe, navedene v točkah 2(b) in (c) Priloge II k tej uredbi, uporablja od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2008

Za Svet

Predsednik

B. HORTEFEUX

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2) UL L 340, 22.12.2007, str. 8.

(3) UL L 384, 29.12.2006, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 541/2008 (UL L 157, 17.6.2008, str. 23).

(4) UL L 19, 23.1.2008, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 641/2008 (UL L 178, 5.7.2008, str. 17).

(5) Vključno z največ 80 tonami prilova za plovila, ki lovijo s panulo.

(6) Komisija lahko to količino spremeni do višine 200 ton.

PRILOGA I

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 2015/2006 se del 2 spremeni:

Navedba glede vrste oranžna sluzoglavka v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav con ICES I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XI, XII in XIV, se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

oranžna sluzoglavka

Hoplostethus atlanticus

Cona

vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav območij I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XII in XIV

Leto

2007

2008

Španija

Francija

Irska

Portugalska

Združeno kraljestvo

30“

PRILOGA II

Priloge k Uredbi (ES) št. 40/2008 se spremenijo:

V Prilogi IA:

(a)

Navedba glede vrste trska v območjih VIIb-k, VIII, IX in X in v vodah Skupnosti cone COPACE 34.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta:

trska

Gadus morhua

Cona

VIIb-k, VIII, IX in X; vode Skupnosti cone COPACE 34.1.1

COD/7X7A34

Belgija

217

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.“

Francija

3 725

Irska

797

Nizozemska

Združeno kraljestvo

404

5 174

TAC

5 174

(b)

Navedba glede vrste sinji mol v vodah Skupnosti con II, IVa, V, VI severno od 56° 30′ S in cone VII zahodno od 12° Z se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

sinji mol

Micromesistius poutassou

Cona

vode Skupnosti con II, IVa, V, VI (severno od 56° 30′ S) in cone VII (zahodno od 12° Z)

WHB/24A567

Norveška

196 269 (1) (2)

Analitski TAC

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Ferski otoki

31 000 (3) (4)

TAC

1 266 282

V Prilogi IB:

(a)

Navedba glede vrste kapelan v grenlandskih vodah con ICES V in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

kapelan

Mallotus villosus

Cona

grenlandske vode con V in XIV

CAP/514GRN

Vse države članice

23 716 (5) (6)

TAC

Ni pomembno

(b)

Navedba glede vrste rdeči okun v vodah Skupnosti in mednarodnih vodah cone ICES V ter v mednarodnih vodah con ICES XII in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

vode Skupnosti in mednarodne vode cone V; mednarodne vode con XII in XIV

RED/51214

Estonija

210 (7)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

4 266 (7)

Španija

749 (7)

Francija

398 (7)

Irska

1 (7)

Latvija

76 (7)

Nizozemska

2 (7)

Poljska

384 (7)

Portugalska

896 (7)

Združeno kraljestvo

10 (7)

6 992 (7)

TAC

46 000

(c)

Navedba glede vrste rdeči okun v grenlandskih vodah con ICES V in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

grenlandske vode con V in XIV

RED/514GRN

Nemčija

4 248

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Francija

8 000 (8) (9)

TAC

Ni pomembno

(d)

Navedba v zvezi z vrsto rdeči okun v islandskih vodah cone ICES Va se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

islandske vode cone Va

RED/05A-IS

Belgija

100 (10) (11)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

1 690 (10) (11)

Francija

50 (10) (11)

Združeno kraljestvo

1 160 (10) (11)

3 000 (10) (11)

TAC

Ni pomembno

V Prilogi III:

(a)

Za točko 9 se vstavi nova točka 9a:

„9a. Zmanjšanje zavržkov trske v Severnem morju

1.	Države članice s kvotami za trsko leta 2008 izvedejo preskuse tehničnih ukrepov za vlečno orodje, s čimer bodo zmanjšale delež, v številu, ulova trske, ki se zavrže, da bo znašal 10 % ali manj.

2.	Države članice rezultate preskusov iz točke 9a.1 dajo na voljo Komisiji pred 31. decembrom 2008.“

(b)

V točki 13.1 se koordinate za območje „Hatton Bank“ nadomestijo z naslednjim:

„Hatton Bank:

—	59° 26′ S, 14° 30′ Z

—	59° 12′ S, 15° 08′ Z

—	59° 01′ S, 17° 00′ Z

—	58° 50′ S, 17° 38′ Z

—	58° 30′ S, 17° 52′ Z

—	58° 30′ S, 18° 22′ Z

—	58° 03′ S, 18° 22′ Z

—	58° 03′ S, 17° 30′ Z

—	57° 55′ S, 17° 30′ Z

—	57° 45′ S, 19° 15′ Z

—	58° 30′ S, 18° 45′ Z

—	58° 47′ S, 18° 37′ Z

—	59° 05′ S, 17° 32′ Z

—	59° 16′ S, 17° 20′ Z

—	59° 22′ S, 16° 50′ Z

—	59° 21′ S, 15° 40′ Z“.

4.	V Prilogi XIV: V besedilu, ki navaja Dodatek 3 k Resoluciji GFMC/31/2007/2, se geografske koordinate za geografsko podobmočje (GSA) št. 2 iz Sporazuma GFCM nadomestijo z: „36° 05′ S, 3° 20′ Z 36° 05′ S, 2° 40′ Z 35° 45′ S, 2° 40′ Z 35° 45′ S, 3° 20′ Z“.

(1) Se všteje v norveško kvoto omejitev ulova, določeno v sporazumu obalnih držav.

(2) Ulov v coni IV ne sme preseči 49 067 ton.

(3) Se všteje v kvoto omejitev ulova za Ferske otoke, določeno v sporazumu obalnih držav.

(4) Lovi se lahko tudi v coni VIb. Ulov v coni IV ne sme preseči 7 750 ton.“

(5) Od česar se 23 716 ton dodeli Islandiji.

(6) Lovi se do 30. aprila 2008.“

(7) Severno od 59° S in vzhodno od 36° Z se v obdobju med 1. aprilom in 15. julijem 2008 ne sme naloviti več kot 65 % kvote. Severno od 59° S in vzhodno od 36° Z se v obdobju med 1. aprilom in 10. majem 2008 ne sme naloviti več kot 30 % kvote.“.

(8) Se lahko lovi le s pelagično vlečno mrežo. Lovi se lahko le na vzhodu ali zahodu. Kvote se lahko ulovi v urejevalnem območju NEAFC, če so izpolnjeni pogoji za poročanje o ribolovu v grenlandskih vodah.

(9) 3 500 ton, ki se jih ulovi s pelagično vlečno mrežo, se dodeli Norveški, 200 ton pa se dodeli Ferskim otokom.“.

(10) Vključno z neizogibnimi prilovi (prilovi trske niso dovoljeni).

(11) Ki naj se lovi med julijem in decembrom.“.

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 720/2008

z dne 25. julija 2008

o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s skladiščenjem in premikanjem proizvodov, ki jih kupi plačilna agencija ali intervencijska agencija

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), in zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3515/92 z dne 4. decembra 1992 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1055/77 o skladiščenju in premikanju proizvodov, ki jih odkupi intervencijska agencija (2), je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Pristojni organi so obveščeni o vsej trgovini z zadevnimi proizvodi. Zaradi upravne poenostavitve je zaželeno, da se dovoljenje ne zahteva za proizvode, ki jih imajo v lasti plačilne agencije ali intervencijske agencije, in se za skladiščenje izvozijo v tretjo državo ali se vrnejo v odhodno državo članico.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Brez poseganja v izjeme, določene s posebnimi predpisi Skupnosti za nekatere proizvode, ta uredba določa skupna podrobna pravila za izvajanje člena 39 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

POGLAVJE 2

INTERVENCIJSKI PROIZVODI, PREPELJANI NA SKLADIŠČENJE V TRETJI DRŽAVI

Člen 2

V primerih po členu 39(5)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ko se proizvodi izvozijo na skladiščenje v tretjo državo, je treba pri pristojnem carinskem uradu v državi članici, v kateri ima svoj sedež plačilna agencija ali intervencijska agencija, pristojna za proizvode, predložiti dokument, naveden v členu 3, in izvozno deklaracijo.

Izvozna deklaracija in po potrebi zunanji tranzitni dokument Skupnosti ali ustrezni nacionalni dokument navajata enega od vnosov iz Priloge I.

Izvozno dovoljenje se ne zahteva pri izvoznih carinskih formalnostih.

Člen 3

Dokument, naveden v členu 2, izda pristojna plačilna agencija ali intervencijska agencija odhodne države članice in ima številko ter vsebuje:

(a)	opis proizvodov in po potrebi vse druge informacije, potrebne za kontrolo;

(b)	številko, vrsto ter po potrebi oznake in številke paketov;

(c)	bruto in neto maso proizvodov;

(d)	sklic na člen 39 Uredbe (ES) št. 1234/2007 z navedbo, da so proizvodi namenjeni za skladiščenje;

(e)	naslov predlaganega kraja skladiščenja.

Pri uporabi člena 2 ta dokument hrani carinski urad, pri katerem je bila predložena izvozna deklaracija, en izvod tega dokumenta pa spremlja proizvod.

Člen 4

1. Če se proizvodi, ki jih ima v lasti plačilna agencija ali intervencijska agencija in so skladiščeni v tretji državi, naknadno, ne da bi bili prodani, ponovno uvozijo v državo članico, pod katere pristojnost spada taka agencija:

(a)	za ponovni uvoz se uporabi člen 39(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007; in

(b)	uvoznega dovoljenja ni treba predložiti.

2. Poleg tega se carinskemu uradu ponovnega uvoza predložijo naslednji dokumenti:

(a)	potrjen izvod izvoznikove izvozne deklaracije, izdane zaradi izvoza proizvodov v tretjo državo z namenom skladiščenja, ali izvod ali fotokopijo izvirnika, katerega skladnost z izvirnikom je potrdil carinski urad, ki je izdal izvirnik;

(b)	dokument, ki ga izda plačilna agencija ali intervencijska agencija, pristojna za proizvode, in vsebuje informacije, določene v členu 3(a) do (d).

To dokumentacijo hrani carinski urad ponovnega uvoza.

POGLAVJE 3

INTERVENCIJSKI PROIZVODI, PREMEŠČENI IZ ENE PLAČILNE AGENCIJE ALI INTERVENCIJSKE AGENCIJE V DRUGO

Člen 5

V primerih po členu 39(5)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ko se proizvodi pošljejo v drugo državo članico v obliki premestitve, mora proizvode spremljati kontrolni izvod T5 v smislu členov 912a do 912g Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4). Kontrolni izvod T5 izda plačilna agencija ali intervencijska agencija, ki pošlje proizvode, in v polju 104 navede enega od vnosov iz Priloge II k tej uredbi.

Intervencijski proizvodi – premestitev; v polju 107 se navede številka te uredbe.

Država članica lahko dovoli, da kontrolni izvod T5 namesto plačilne agencije ali intervencijske agencije izda v ta namen imenovani organ.

Kontrolni izvod T5 se vrne neposredno plačilni agenciji ali intervencijski agenciji, ki je poslala proizvode, po primernem pregledu in overitvi plačilne agencije ali intervencijske agencije države članice, v katero so proizvodi premeščeni.

Poglavje 4

KONČNE DOLOČBE

Člen 6

Uredba (EGS) št. 3515/92 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi IV.

Člen 7

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2) UL L 355, 5.12.1992, str. 15. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1847/2006 (UL L 355, 15.12.2006, str. 21).

(3) Glej Prilogo III.

(4) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

PRILOGA I

Vnosi, ki jih navaja drugi odstavek člena 2:

—	:	V bolgarščini	:	Интервенционни продукти, държани от … (име и адрес на разплащателната или интервенционната агенция), предназначени за складиране в … (съответна държава и адрес на предложения склад). В приложение на член 39, параграф 5, буква а), от Регламент (ЕО) № 1234/2007
—	:	V španščini	:	Productos de intervención en poder de … (nombre y dirección del organismo pagador o de intervención) destinados a ser almacenados en … (país y dirección del lugar de almacenamiento previsto). Aplicación del artículo 39, apartado 5, letra a), del Reglamento (CE) no 1234/2007
—	:	V češčini	:	Intervenční produkty v držení … (název a adresa platební agentury nebo intervenční agentury), určené ke skladování v/ve … (dotčený stát a předpokládaná adresa a místo skladování). Použití čl. 39 odst. 5 písm. a) nařízení (ES) č. 1234/2007
—	:	V danščini	:	Interventionsprodukter, som … (navn og adresse på betalings- eller interventionsorganet) ligger inde med, og som er bestemt til oplagring i … (det pågældende land og adressen på det forventede oplagringssted). Anvendelse af artikel 39, stk. 5, litra a), i forordning (EF) nr. 1234/2007
—	:	V nemščini	:	Interventionserzeugnisse im Besitz von … (Name und Anschrift der Zahlstelle oder Interventionsstelle), zur Lagerung in … (Land und Anschrift des vorgesehenen Lagerorts) bestimmt. Anwendung von Artikel 39 Absatz 5 Buchstabe a der Verordnung (EG) Nr. 1234/2007
—	:	V estonščini	:	(makseasutuse või sekkumisasutuse nimetus ja aadress) valduses olevad sekkumistooted, mis on ette nähtud ladustamiseks (asjaomane riik ja ettenähtud ladustamiskoha aadress). Määruse (EÜ) nr 1234/2007 artikli 39 lõike 5 punkti a kohaldamine
—	:	V grščini	:	Προϊόντα παρέμβασης που ευρίσκονται στην κατοχή του … (ονομασία και διεύθυνση του οργανισμού πληρωμών ή του οργανισμού παρέμβασης) προς αποθήκευση στ. … (χώρα και διεύθυνση του προτεινόμενου χώρου αποθήκευσης). Εφαρμογή του άρθρου 39 παράγραφος 5 στοιχείο α) του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1234/2007
—	:	V angleščini	:	Intervention products held by … (name and address of the paying agency or intervention agency) for storage in … (country concerned and address of the proposed place of storage). Application of Article 39(5)(a) of Regulation (EC) No 1234/2007
—	:	In French	:	Produits d'intervention détenus par … (nom et adresse de l'organisme payeur ou de l'organisme d'intervention), destinés à être stockés en/au … (pays concerné et adresse du lieu de stockage prévu). Application de l'article 39, paragraphe 5, point a), du règlement (CE) no 1234/2007
—	:	V italijanščini	:	Prodotti d'intervento detenuti da … (nome e indirizzo dell'organismo pagatore o organismo d'intervento) destinati ad essere immagazzinati in … (paese interessato e indirizzo del luogo di immagazzinamento previsto). Applicazione dell'articolo 39, paragrafo 5, lettera a) del regolamento (CE) n. 1234/2007
—	:	V latvijščini	:	Intervences produkti, kas pieder … (maksājumu aģentūras vai intervences aģentūras nosaukums un adrese), glabāšanai … (attiecīgā valsts un plānotā glabāšanas vieta adrese). Regulas (EK) Nr. 1234/2007 39. panta 5. punkta a) apakšpunkta piemērošana
—	:	V litovščini	:	(Mokėjimo agentūros ar intervencinės agentūros pavadinimas ir adresas) … intervenciniai produktai, skirti saugojimui … (atitinkama šalis ir numatomos saugojimo vietos adresas). Reglamento (EB) Nr. 1234/2007 39 straipsnio 5 dalies a punkto taikymas
—	:	V madžarščini	:	A(z) … (a kifizető ügynökség, illetve az intervenciós hivatal neve és címe) birtokában lévő, ….-ban-/ben (a tervezett raktározási hely címe és országa) raktározásra szánt intervenciós termékek. Az 1234/2007/EK rendelet 39. cikke (5) bekezdése a) pontjának alkalmazása
—	:	V malteščini	:	Prodotti ta’ intervent miżmuma minn … (isem u indirizz ta’ l-aġenzija li tħallas jew l-aġenzija ta’ intervent), biex jinħażnu f’ … (pajjiż ikkonċernat u indirizz tal-post tal-ħażna propost). Applikazzjoni ta’ l-Artikolu 39(5)(a) tar-Regolament (KE) Nru 1234/2007
—	:	V nizozemščini	:	Interventieproducten in het bezit van … (naam en adres van het betaalorgaan of het interventiebureau) — bestemd voor opslag in … (betrokken land en adres van de opslagplaats). Toepassing van artikel 39, lid 5, onder a), van Verordening (EG) nr. 1234/2007
—	:	V poljščini	:	Produkty interwencyjne znajdujące się w posiadaniu … (nazwa i adres agencji płatniczej lub agencji interwencyjnej), przeznaczone do magazynowania w … (właściwy kraj i adres przewidzianego miejsca magazynowania). Zastosowanie art. 39 ust. 5 lit. a) rozporządzenia (WE) nr 1234/2007
—	:	V portugalščini	:	Produtos de intervenção em poder de … (nome e endereço do organismo pagador ou do organismo de intervenção) destinados a serem armazenados em/no … (país em causa e endereço do local de armazenagem previsto). Aplicação do n.o 5, alínea a), do artigo 39.o do Regulamento (CE) n.o 1234/2007
—	:	V romunščini	:	Produse de intervenție deținute de … (denumirea și adresa agenției de plăți sau organismului de intervenție) pentru depozitare în … (țara în cauză și adresa locului de depozitare propus). Se aplică articolul 39 alineatul (5) litera (a) din Regulamentul (CE) nr. 1234/2007
—	:	V slovaščini	:	Intervenčné produkty v držbe … (názov a adresa platobnej alebo intervenčnej agentúry), určené na skladovanie v … (krajina, ktorej sa to týka a adresa stanoveného miesta skladovania). Uplatňuje sa článok 39 ods. 5 písm. a) nariadenia (ES) č. 1234/2007
—	:	V slovenščini	:	Intervencijski proizvodi, zadržani s strani … (ime in naslov plačilne agencije ali intervencijske agencije), ki naj bi bili skladiščeni v … (zadevna država in naslov predvidenega kraja skladiščenja). Izvajanje člena 39(5)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007
—	:	V finščini	:	Interventiotuotteita, jotka ovat … (maksajaviraston tai interventioelimen nimi ja osoite) hallussa ja jotka on tarkoitus varastoida … (kyseessä olevan maan ja ehdotetun varastointipaikan osoite). Asetuksen (EY) N:o 1234/2007 39 artiklan 5 kohdan a alakohdan soveltaminen
—	:	V švedščini	:	Interventionsprodukter som innehas av … (det utbetalande organets eller interventionsorganets namn och adress) för lagring i … (berört land och adress till det tilltänkta lagringsstället). Tillämpning av artikel 39.5 a i förordning (EG) nr 1234/2007

PRILOGA II

Vnosi, ki jih navaja prvi odstavek člena 5:

—	:	V bolgarščini	:	Интервенционни продукти — трансферна операция
—	:	V španščini	:	Productos de intervención — operación de transferencia
—	:	V češčini	:	Intervenční produkty – převod
—	:	V danščini	:	Interventionsprodukter — overførsel
—	:	V nemščini	:	Interventionserzeugnisse — Transfer
—	:	V estonščini	:	Sekkumistooted – ülevõtmistoiming
—	:	V grščini	:	Πρoϊόντα παρέμβασης — Πράξη μεταβίβασης
—	:	V angleščini	:	Intervention products — transfer operation
—	:	V francoščini	:	Produits d'intervention — opération de transfert
—	:	V italijanščini	:	Prodotti d'intervento — operazione di trasferimento
—	:	V latvijščini	:	Intervences produkti – nodošana
—	:	V litovščini	:	Intervenciniai produktai – pervežimas
—	:	V madžarščini	:	Intervenciós termékek – szállítási művelet
—	:	V malteščini	:	Prodotti ta’ l-intervent - ħidma ta’ trasferiment
—	:	V nizozemščini	:	Interventieproducten — Overdracht
—	:	V poljščini	:	Produkty interwencyjne – operacja przekazania
—	:	V portugalščini	:	Produtos de intervenção — operação de transferência
—	:	V romunščini	:	Produse de intervenție – operațiune de transfer
—	:	V slovaščini	:	Intervenčné produkty – presun
—	:	V slovenščini	:	Intervencijski proizvodi – postopek transferja
—	:	V finščini	:	Interventiotuotteita – siirtotoimi
—	:	V švedščini	:	Interventionsprodukter – överföringsförfarande

PRILOGA III

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (EGS) št. 3515/92 (UL L 355, 5.12.1992, str. 15)
Uredba (ES) št. 306/95 (UL L 36, 16.2.1995, str. 1)
Uredba (ES) št. 1970/2004 (UL L 341, 17.11.2004, str. 17)
Uredba (ES) št. 1847/2006 (UL L 355, 15.12.2006, str. 21)	samo člen 2 in Priloga II

PRILOGA IV

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 3515/92	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3, prvi odstavek, prva alinea	Člen 3, prvi odstavek, točka (a)
Člen 3, prvi odstavek, druga alinea	Člen 3, prvi odstavek, točka (b)
Člen 3, prvi odstavek, tretja alinea	Člen 3, prvi odstavek, točka (c)
Člen 3, prvi odstavek, četrta alinea	Člen 3, prvi odstavek, točka (d)
Člen 3, prvi odstavek, peta alinea	Člen 3, prvi odstavek, točka (e)
Člen 3, drugi odstavek	Člen 3, drugi odstavek
Člen 4(1), prva alinea	Člen 4(1)(a)
Člen 4(1), druga alinea	Člen 4(1)(b)
Člen 4(2), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 4(2), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 4(2), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 4(2), drugi pododstavek	Člen 4(2), drugi pododstavek
Člen 5	Člen 5
Člen 6	—
Člen 7	—
—	Člen 6
Člen 8	Člen 7
Prilogi I in II	Prilogi I in II
—	Priloga III
—	Priloga IV

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/34

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 726/2008

z dne 25. julija 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje julij 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3), in zlasti prvega pododstavka člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi in z Uredbo Komisije (ES) št. 60/2008 (4) (ki odpre posebno podobdobje v februarju 2008 za uvozne tarifne kvote za dobro brušeni riž in manj brušeni riž s poreklom iz Združenih držav Amerike).

(2)

Julij je drugo podobdobje za kvote iz člena 1(1)(b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 327/98 za riž, tretje podobdobje za kvote iz člena 1(1)(a) za riž s poreklom iz Tajske, Avstralije in držav, ki niso Tajska, Avstralija in Združene države Amerike, ter četrto podobdobje za kvoto iz člena 1(1)(a) za riž s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(3)

Iz obvestila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4154 – 09.4166, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2008 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvote, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)	Iz obvestila tudi izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4149, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2008 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)	Za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 – 09.4148 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 je treba tudi določiti skupne razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4154 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98, predloženih v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2008, se izdajo dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabijo koeficienti dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2. Skupne razpoložljive količine v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 – 09.4148 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98 za naslednje kvotno podobdobje so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1). Uredba (ES) št. 1785/2003 se nadomesti z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1) s 1. septembrom 2008.

(2) UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(3) UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1538/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 49).

(4) UL L 22, 25.1.2008, str. 6.

PRILOGA

Količine, ki se dodelijo za podobdobje julij 2008, in razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98

(a) Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, določena v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje julij 2008	Skupne razpoložljive količine za podobdobje september 2008 (v kg)
Združene države Amerike	09.4127	— (2)	2 158 640
Tajska	09.4128	— (2)	6 119
Avstralija	09.4129	— (2)	448 500
Drugo poreklo	09.4130	— (3)	0

(b) Kvota za oluščen riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 20, določena v členu 1(1)(b) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje julij 2008

Skupne razpoložljive količine za podobdobje oktober 2008

(v kg)

Vse države

09.4148

— (3)

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje julij 2008
Tajska	09.4149	— (2)
Avstralija	09.4150	— (1)
Gvajana	09.4152	— (1)
Združene države Amerike	09.4153	— (1)
Drugo poreklo	09.4154	1,754388 %

(d) Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, določena v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje julij 2008	Skupne razpoložljive količine za podobdobje september 2008 (v kg)
Tajska	09.4112	— (3)	22 509
Združene države Amerike	09.4116	— (3)	1 880
Indija	09.4117	— (3)	107 912
Pakistan	09.4118	— (3)	0
Drugo poreklo	09.4119	— (3)	105 802
Vse države	09.4166	1,170606 %	0

(1) Za to podobdobje se koeficient dodelitve ne uporablja: Komisiji ni bil poslan noben zahtevek za dovoljenje.

(2) Vsi zahtevki se upoštevajo: zahtevki zajemajo količine, ki so nižje ali enake razpoložljivim količinam.

(3) Za to podobdobje ni razpoložljive količine.

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/37

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/76/ES

z dne 25. julija 2008

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nezaželenih snoveh v živalski krmi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2002/32/ES določa, da je raba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana.

(2)

Zaradi nedavnega razvoja v tehničnem znanju pri sestavi krme za ribe z večjo vsebnostjo morskih rakov, kot je morski kril, kot posamično krmilo v krmi za ribe, je primerna ponovna preučitev najvišje mejne vrednosti za fluor v krmnih mešanicah za ribe. Iz rezultatov mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 22. septembra 2004 (2) sledi, da povečanje najvišje dovoljene mejne vrednosti fluora v krmi za ribe ne bi povzročila nepričakovanih tveganj za zdravje živali in ljudi. Glede Lolium temulentum in Lolium remotum, EFSA v mnenju z dne 25. januarja 2007 (3) priporoča, da se črtajo ločeni vnosi za navedeni rastlinski vrsti in se uporabi splošna najvišja vsebnost semena plevela ter nezmletega in nezdrobljenega sadja, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, kakor je določeno v vrstici 14 Priloge I k Direktivi 2002/32/ES.

(3)	Glede DDT je treba v Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES ime DDT vključiti v vrstico, ki zadeva navedeno snov, saj se navedeno ime bolj običajno uporablja za metabolit diklorodifenil-dikloroetan kot za TDE (4).

(4)

Glede marelice (Prunus armeniaca L.) in grenkega mandlja (Prunus dulcis var. amara ali Prunus amygdalus Batsch var. amara), se lahko iz mnenja EFSA z dne 23. novembra 2006 (5) sklepa, da zahteva za odsotnost določljivih količin marelic in grenkega mandlja ni potrebna za varstvo zdravja živali in ljudi in zadostuje uporaba splošnih najvišjih mejnih vrednosti za cianovodikovo kislino, kot so določene v vrstici 8 Priloge I k Direktivi 2002/32/ES. Zato je primerno, da se črtajo posebne zahteve za marelice in grenak mandelj.

(5)	Riček (Camelina sativa) je vključen v Prilogo k Direktivi 2002/32/ES. Semena in sadje te rastlinske vrste, kakor tudi njihovi predelani derivati, so lahko v krmi prisotni v sledovih, ki niso kvantitativno določljivi.

(6)

Obstaja novo zanimanje za Camelina sativa kot oljnico, zaradi povečanega povpraševanja po alternativnih oljnicah (z manjšim vnosom), z možnostjo uporabe njenih stranskih proizvodov v živalski krmi. Iz mnenja EFSA z dne 27. novembra 2007 (6) se lahko sklepa, da zahteva za odsotnost določljivih količin Camelina sativa in njenih derivatov ni potrebna za varstvo zdravja živali in ljudi, pod pogojem, da skupna količina glukozinolatov v prehrani ne ogroža zdravja živali in ljudi. Varstvo zdravja živali in ljudi pred strupenimi učinki glukozinolatov je zagotovljeno z določbo za eterično gorčično olje v popolnih krmih mešanicah, za katero je najvišja mejna vrednost izražena kot alilizotiocianat, saj je v skladu z mnenjem EFSA strupenost glukozinolatov na splošno posledica (izo)tiocianatov. Zato je primerno, da se iz Priloge I k Direktivi 2002/32/ES črta zahteva za odsotnost določljivih količin Camelina sativa.

(7)	Direktivo 2002/32/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, določeni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. aprila 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/77/ES (UL L 271, 30.9.2006, str. 53).

(2) Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varno hrano (EFSA) na zahtevo Komisije glede fluora kot nezaželene snovi v živalski krmi, sprejeto 22. septembra 2004. http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Scientific_Opinion/opinion_ contam08_ej100_fluorine_en1,0.pdf

(3) Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) na zahtevo Evropske komisije glede pirolizidinovih alkaloidov kot nezaželenih snovi v živalski krmi, sprejeto 25. januarja 2007. http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Scientific_Opinion/contam_ej447_op_pyrrolizidine%20alkaloids%20in%20feed_en.pdf

(4) Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) na zahtevo Komisije glede DDT kot nezaželene snovi v živalski krmi, sprejeto 22. novembra 2006. http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Scientific_Opinion/CONTAM_ej433_DDT_en,2.pdf

(5) Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) na zahtevo Komisije glede cianogenih mešanic kot nezaželenih snovi v živalski krmi, sprejeto 23. novembra 2006. http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Scientific_Opinion/CONTAM_ej434_op_cyanogenic_compounds_in_feed_en,1.pdf

(6) Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varno hrano (EFSA) na zahtevo Komisije glede glukozinolatov kot nezaželenih snovi v živalski krmi, sprejeto 27. novembra 2007. http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Scientific_Opinion/contam_op_ej590_glucosinolates_en.pdf

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni:

Vrstica 3, fluor, se nadomesti z naslednjim besedilom:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12 % vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„3.

Fluor (1)

Posamična krmila, razen:

150

—	krme živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril

500

—	morskih rakov, kot je morski kril

3 000

—

fosfatov

2 000

—	kalcijevega karbonata

350

—	magnezijevega oksida

600

—	apnenčastih morskih alg

1 000

Vermikulit (E 561)

3 000 (2)

Dopolnilne krmne mešanice:

—	ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja

500

—	ki vsebujejo > 4 % fosforja

125 na 1 % fosforja

Popolne krmne mešanice, razen:

150

—	popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze

—	v laktaciji

—

drugo

—	popolnih krmnih mešanic za prašiče

100

—	popolnih krmnih mešanic za perutnino

350

—	popolnih krmnih mešanic za piščance

250

—	popolnih krmnih mešanic za ribe

350

Vrstica 14, semena plevelov in nezmleto in nestrto sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12 % vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„14.	Semena plevelov ter nezmleto in nestro sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, samostojne ali v kombinaciji, vključno z:

Vsa krma

3 000

Datura stramonium L.

1 000“

Vrstica 21, DDT, se nadomesti z naslednjim besedilom:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12 % vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Vsa krma, razen

0,05

—	maščob in olj

0,5“

4.	Vrstica 28, Marelice – Prunus armeniaca L., vrstica 29, Grenki mandelj – Prunus dulcis (Mill.) D. A. Webb var. amara (DC.) Focke (= Prunus amygdalus Batsch var. amara (DC.) Focke), in vrstica 31, Riček – Camelina sativa (L.) Crantz, se črtajo.

(1) Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(2) Vrednosti se pregledajo do 31. decembra 2008 z namenom znižanja najvišjih vsebnosti.“

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/41

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/77/ES

z dne 25. julija 2008

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tiametoksama kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje tiametoksam.

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja tiametoksama glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Španija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 27. julija 2007 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 22. februarja 2008 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tiametoksam, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti tiametoksam v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tiametoksam.

(6)

Vendar so bila ugotovljena nesprejemljiva tveganja, povezana z obdelavo lesa na prostem na kraju samem in z obdelanim lesom, izpostavljenim vremenskim vplivom. Zato ne bi smeli izdati dovoljenj za takšno uporabo, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da se lahko pripravki uporabljajo brez nesprejemljivih tveganj za okolje.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 5 Direktive 98/8/ES in Priloge VI k Direktivi pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo tiametoksam in se uporabljajo za zaščito lesa, uporabijo ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se tveganja zmanjšajo na sprejemljivo raven. Ker so bila pri presoji ugotovljena nesprejemljiva tveganja za tla in vodo, je zlasti treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje teh predelov, pripravke, namenjene industrijski in/ali poklicni uporabi, pa je treba uporabljati z ustrezno zaščitno opremo, če tveganj za industrijske in/ali poklicne uporabnike ni mogoče zmanjšati z drugimi sredstvi.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov tiametoksam, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo tiametoksam, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/31/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 57).

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 14“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„14

tiametoksam

št. ES: 428-650-4

št. CAS: 153719-23-4

980 g/kg

1. julij 2010

30. junij 2012

30. junij 2020

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

Glede na ugotovitve ocene tveganja je treba pripravke z dovoljenjem za industrijsko in/ali poklicno uporabo uporabljati z ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če ni v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da se tveganja za industrijske in/ali poklicne uporabnike lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven z drugimi sredstvi.

Zaradi ugotovljenih tveganj za tla in vodo je treba za varovanje teh predelov sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Zlasti se na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo in se omogoči njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranitev.

Uporaba pripravkov se ne dovoli za obdelavo lesa na prostem na kraju samem ali za les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, če je potrebno z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/44

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/78/ES

z dne 25. julija 2008

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev propikonazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet (2) je podan seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede na njihovo možno vključitev v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje propikonazol.

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja propikonazola glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Finska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 5. aprila 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 je Stalni odbor za biocidne pripravke 29. novembra 2007 ugotovitve vključil v poročilo o oceni.

(5)	Med pregledom propikonazola se niso pojavila nobena odprta vprašanja ali razlogi za zaskrbljenost, ki bi jih moral obravnavati Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja.

(6)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo propikonazol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je ustrezno vključiti propikonazol v Prilogo I za 8. vrsto izdelkov, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo propikonazol. Vendar je bilo ugotovljeno nesprejemljivo tveganje, povezano z obdelavo lesa na prostem na kraju samem in z obdelanim lesom, izpostavljenim vremenskim vplivom. Za dovoljenje za takšno uporabo bo treba predložiti podatke, ki dokazujejo, da se pripravki lahko uporabljajo brez nesprejemljivega tveganja za okolje.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je v skladu s členom 10(2)(i)(d) Direktive 98/8/ES primerno zahtevati, da se pripravki za zaščito lesa, ki vsebujejo propikonazol, uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo, da se za varovanje tal in vode izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja ter da se zagotovi s tem povezana navodila.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov propikonazol, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo propikonazol, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1. Države članice najpozneje do 31. marca 2009 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od 1. aprila 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/31/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 57).

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 8“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„8

propikonazol

1 [[2 (2,4-diklorofenil)-4-propil-1,3-dioksolan-2-il]metil]-1H-1,2,4-triazol

št. ES: 262-104-4

št. CAS: 60207-90-1

930 g/kg

1. april 2010

31. marec 2012

31. marec 2020

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

Glede na ugotovitve ocene tveganja je treba pripravke z dovoljenjem za industrijsko in/ali poklicno uporabo uporabljati z ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če je v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da se tveganje za industrijske in/ali poklicne uporabnike lahko zmanjša na sprejemljivo raven z drugimi sredstvi.

Zaradi ugotovljenega tveganja za tla in vodo je treba za varovanje teh predelov sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Zlasti se na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo in se omogoči njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranitev.

Poleg tega se pripravkov ne sme uporabljati za obdelavo lesa na prostem na kraju samem ali za les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, razen če se predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, če je potrebno z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja.“

(1) Za izvajanje skupnih načel iz Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/47

ODLOČBA SVETA

z dne 15. julija 2008

o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(2008/618/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 128(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko–socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reforma lizbonske strategije leta 2005 je poudarila rast in delovna mesta. Smernice zaposlovanja kot del evropske strategije zaposlovanja (4) in Širše smernice ekonomskih politik (5) so bile sprejete kot integrirani sveženj, evropska strategija zaposlovanja pa je postala najpomembnejše sredstvo za izvajanje ciljev lizbonske strategije glede zaposlovanja in trga dela.

(2)

Pregled nacionalnih programov reform držav članic iz letnega poročila Komisije o napredku in skupnega poročila o zaposlovanju kaže, da bi si morale države članice še naprej prizadevati za obravnavo naslednjih prednostnih področij:

—	spodbuditi več ljudi, da se zaposlijo in ohranijo zaposlitev, povečati ponudbo delovne sile in posodobiti sisteme socialne zaščite,

—	izboljšati prilagodljivost delavcev in podjetij ter

—	povečati vlaganja v človeški kapital z boljšim izobraževanjem in usposabljanjem.

(3)

Ob upoštevanju pregleda nacionalnih programov reform, ki ga je opravila Komisija, in sklepov Evropskega sveta bi se bilo treba osredotočiti na učinkovito in pravočasno izvajanje v skladu s sklepi Evropskega sveta in pri tem okrepiti tudi socialno razsežnost lizbonske strategije. Posebno pozornost bi bilo treba ob tem nameniti dogovorjenim ciljem in merilom uspešnosti.

(4)	Smernice zaposlovanja veljajo tri leta, v vmesnem obdobju do konca leta 2010 pa mora njihovo posodabljanje ostati strogo omejeno.

(5)	Države članice bi morale smernice zaposlovanja upoštevati pri uporabi načrtovanih finančnih sredstev Skupnosti, zlasti iz Evropskega socialnega sklada.

(6)	Glede na integrirano naravo svežnja smernic bi morale države članice v celoti izvajati širše smernice ekonomskih politik –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Sprejmejo se smernice za politike zaposlovanja držav članic, kakor so določene v Prilogi.

Člen 2

Smernice se upoštevajo pri politikah zaposlovanja držav članic, o čemer se poroča v nacionalnih programih reform.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER

(1) Mnenje z dne 13. februarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 20. maja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Mnenje z dne 13. februarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL L 205, 6.8.2005, str. 21.

(5) UL L 205, 6.8.2005, str. 28.

PRILOGA

Smernice za politike zaposlovanja držav članic

(integrirane smernice od 17 do 24)

Smernice zaposlovanja so del integriranih smernic za 2008–2010, ki temeljijo na treh stebrih: makroekonomskih politikah, mikroekonomskih reformah in politikah zaposlovanja. Ti stebri skupaj prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostne rasti in zaposlovanja ter krepijo socialno kohezijo.

Države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi izvajajo svoje politike za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog v zvezi z ukrepi, opredeljenimi v nadaljnjem besedilu, da bi z novimi in boljšimi delovnimi mesti ter bolje izobraženo in usposobljeno delovno silo podprli celovit trg dela. Politike držav članic ob upoštevanju lizbonske strategije in skupnih socialnih ciljev na uravnotežen način spodbujajo:

—

polno zaposlenost: doseganje polne zaposlenosti ter zmanjševanje brezposelnosti in neaktivnosti s povečanjem povpraševanja in ponudbe po delovni sili je bistvenega pomena za vzdrževanje gospodarske rasti in krepitev socialne kohezije. Za uresničitev teh ciljev je bistven celovit pristop prožne varnosti. Politike prožne varnosti hkrati obravnavajo prožnost trgov dela, organizacijo dela in odnos med delavci in delodajalci, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter varnost zaposlitve in socialno zaščito,

—

izboljšanje kakovosti delovnih mest in produktivnosti dela: prizadevanja za povečanje stopnje zaposlenosti so povezani z izboljšanjem privlačnosti delovnih mest, kakovosti dela in večjo rastjo produktivnosti dela ter bistvenim zmanjšanjem segmentacije, neenakosti spolov in deleža zaposlenih, ki živijo v revščini. V celoti bi bilo treba izkoristiti sinergije med kakovostjo pri delu, produktivnostjo in zaposlovanjem,

—

krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije: potrebni so odločni ukrepi za krepitev in povečevanje socialne vključenosti, boj proti revščini, zlasti revščini otrok, preprečevanje izključenosti s trga dela, podporo vključevanju prikrajšanih oseb v zaposlovanje ter zmanjševanje regionalnih razlik na področju zaposlovanja, brezposelnosti in produktivnosti dela, predvsem v zaostalih regijah. Potrebno je okrepljeno vzajemno delovanje z odprto metodo usklajevanja na področju socialne zaščite in socialne vključenosti.

Za napredek so ključne enake možnosti in boj proti diskriminaciji. Pri izvajanju vseh ukrepov bi bilo treba zagotoviti upoštevanje enakosti spolov in njeno spodbujanje. V skladu z Evropskim paktom za enakost med spoloma je treba posebno pozornost posvetiti tudi bistvenemu zmanjšanju vseh razlik na podlagi spola, ki se pojavljajo na trgu dela. V okviru novega medgeneracijskega pristopa bi bilo treba posebno pozornost posvetiti položaju mladih z izvajanjem Evropskega pakta za mlade in spodbujanju dostopa do zaposlitve v celotnem aktivnem obdobju, vključno s starejšimi delavci. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi bistvenemu znižanju razlik glede oseb, ki so prikrajšane pri zaposlovanju, vključno z invalidi, ter med državljani tretjih držav in državljani EU, v skladu s posameznimi nacionalnimi cilji. Državam članicam bo to pomagalo pri odzivanju na demografske izzive.

Države članice bi si morale prizadevati za dejavno vključevanje vseh s pospeševanjem udeležbe delovne sile in se bojevati proti revščini in izključenosti marginaliziranih skupin.

Pri ukrepanju bi morale države članice zagotoviti dobro upravljanje politik zaposlovanja in socialnih politik ter medsebojno krepitev pozitivnega razvoja na gospodarskem, delovnem in socialnem področju. Oblikovati bi morale široko partnerstvo za spremembe, v katerega bodo čim bolj vključena parlamentarna telesa in interesne skupine, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter organizacije civilne družbe. Evropski in nacionalni socialni partnerji bi morali imeti osrednjo vlogo. Cilje in merila uspešnosti, ki so bili določeni na ravni EU v okviru evropske strategije zaposlovanja v sklopu smernic za leto 2003, bi bilo treba še naprej spremljati s kazalniki in preglednicami dosežkov. Države članice so tudi pozvane, da opredelijo svoje lastne zaveze in cilje, ki bi jih bilo treba upoštevati skupaj s priporočili za posamezne države, sprejetimi na ravni EU. Države članice so tudi pozvane, naj spremljajo socialni učinek reform.

Za dobro upravljanje je potrebna tudi večja učinkovitost pri dodeljevanju upravnih in finančnih sredstev. V soglasju s Komisijo bi si morale države članice prizadevati pridobiti sredstva za izvajanje evropske strategije zaposlovanja iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, in poročati o sprejetih ukrepih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi institucionalnih in upravnih zmogljivosti v državah članicah.

Smernica 17. Izvajanje politik zaposlovanja, katerih cilj je doseči polno zaposlenost, izboljšati kakovost in storilnost pri delu ter okrepiti socialno in ozemeljsko kohezijo.

Politike bi morale omogočiti Evropski uniji (EU), da doseže 70 % skupno povprečno stopnjo zaposlenosti, pri čemer naj bi bila do leta 2010 stopnja zaposlenosti žensk vsaj 60 %, stopnja zaposlenosti starejših delavcev (55 do 64 let) pa 50 %, ter k zmanjšanju nezaposlenosti in nedejavnosti. Države članice bi morale razmisliti o določitvi nacionalnih ciljnih stopenj zaposlenosti.

Pri doseganju teh ciljev bi se bilo treba osredotočiti na naslednje prednostne naloge:

—	spodbuditi več ljudi, da se zaposlijo in ohranijo zaposlitev, povečati ponudbo delovne sile in posodobiti sisteme socialne zaščite,

—	izboljšati prilagodljivost delavcev in podjetij,

—	povečati naložbe v človeški kapital z boljšim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem.

1. V zaposlitev privabiti in obdržati več ljudi, povečati ponudbo delovne sile in posodobiti sisteme socialne zaščite

Dvig stopenj zaposlenosti je najučinkovitejše sredstvo za ustvarjanje gospodarske rasti in spodbujanje gospodarstev, ki podpirajo družbeno vključevanje, hkrati pa zagotavlja tudi varnost oseb, ki so nezmožne za delo. Spodbujanje povečane ponudbe dela v vseh skupinah, novega pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih in posodabljanje sistemov socialne zaščite za zagotovitev njihove ustreznosti, finančne vzdržnosti in odzivnosti na spreminjajoče se potrebe v družbi sta čedalje bolj potrebna zaradi pričakovanega upada delovno aktivnega prebivalstva. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti prizadevanjem za bistveno zmanjšanje trajnih razlik v stopnji zaposlenosti med ženskami in moškimi ter razliko v plačah med spoloma. Pomembno je tudi, da se dodatno poveča stopnja zaposlenosti starejših delavcev in mladih, kar je del novega medgeneracijskega pristopa, ter spodbuja dejavno vključevanje oseb, ki so najbolj izključene iz trga dela. Potrebni so tudi odločnejši ukrepi za izboljšanje razmer za mlade, zlasti nizko kvalificirane, na trgu dela in za bistveno zmanjšanje brezposelnosti mladih, ki je v povprečju dvakrat višja od skupne stopnje brezposelnosti.

Ustvariti je treba prave razmere, v katerih bo mogoče doseči večji napredek pri zaposlovanju, ne glede na to, ali gre za prvo zaposlitev, vrnitev v zaposlitev po premoru ali željo po podaljšanju delovnega življenja. Izredno pomembna je kakovost delovnih mest, vključno s plačilom in dodatki, delovnimi razmerami, dostopom do vseživljenjskega učenja in poklicnega napredovanja, pa tudi podpora in spodbude, ki izhajajo iz sistemov socialne zaščite. Da bi podprli izvajanje pristopa za zaposlovanje v vseh življenjskih obdobjih in spodbujali usklajenost med delom in družinskim življenjem so potrebne politike za zagotavljanje otroškega varstva. Uporabno merilo uspešnosti na nacionalni ravni je zagotoviti, da je v otroško varstvo do leta 2010 vključenih vsaj 90 % otrok od starosti 3 let do začetka obveznega šolanja in vsaj 33 % otrok do starosti 3 let, posebej pa si bo treba prizadevati za odpravo regionalnih razlik v državah. Zaradi povečanja povprečne stopnje zaposlenosti staršev in zlasti staršev samohranilcev, ki so ponavadi izpostavljeni večjemu tveganju za revščino, so potrebni ukrepi za podporo družinam. Države članice bi morale predvsem upoštevati posebne potrebe staršev samohranilcev in družin s številnimi otroki. Poleg tega naj bi se na ravni Evropske unije do leta 2010 dejanska povprečna starost ob odhodu s trga dela povečala za pet let v primerjavi z letom 2001.

Države članice bi morale tudi uzakoniti ukrepe za boljši (poklicni) zdravstveni status, katerih cilj je zmanjšati obremenitev zaradi bolezni, povečati produktivnost dela in podaljšati delovno življenje. K pristopu za zaposlitev v vseh življenjskih obdobjih naj bi prispevalo, zlasti z olajšanjem prehoda z izobraževanja na trg dela, izvajanje Evropskega pakta za mlade, Evropskega pakta za enakost spolov in Evropske zveze za družine. Mladim, ki imajo manj priložnosti za zaposlitev, bi morali s prožnimi ukrepi, ki bi jih lahko prilagajali posameznikom, zagotoviti enake možnosti za družbeno in poklicno vključevanje.

Smernica 18. Spodbujanje pristopa za zaposlovanje v vseh življenjskih obdobjih:

—	z obnovljenim prizadevanjem za ustvarjanje poti zaposlovanja za mlade in zmanjšanje brezposelnosti mladih v skladu s pozivi Evropskega pakta za mlade,

—	z odločnim ukrepanjem za večje sodelovanje žensk na trgu dela in odpravljanje razlik med spoloma pri zaposlovanju, brezposelnosti in plačilu,

—	z boljšim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanjem dostopnega in finančno sprejemljivega otroškega varstva in oskrbe za druge vzdrževane člane,

—	s podporo za aktivno staranje, vključno z ustreznimi delovnimi razmerami, izboljšanim (poklicnim) zdravstvenim statusom ter primernimi spodbudami za delo in odvračanjem od predčasnega upokojevanja,

—	s sodobnimi sistemi socialne zaščite, vključno s pokojninskimi in zdravstvenimi, ob zagotavljanju njihove ustreznosti, finančne vzdržnosti in odzivnosti na spreminjajoče se potrebe, da se spodbudijo udeležba in boljša varnost zaposlitve ter daljše delovno življenje.

Glej tudi integrirano smernico „Ohranitev gospodarske in proračunske vzdržnosti kot podlage za večje zaposlovanje“ (št. 2).

Politike aktivnega vključevanja lahko povečajo ponudbo delovne sile in okrepijo socialno kohezijo, poleg tega pa so učinkovito orodje za spodbujanje socialnega vključevanja najbolj prikrajšanih posameznikov in njihovega vključevanja na trg dela.

Vsem brezposelnim osebam bi morali ponuditi zaposlitev, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali drug ukrep za zaposlovanje; mladim, ki so pustili šolo, najpozneje v 4 mesecih, do leta 2010, odraslim pa najpozneje v 12 mesecih. Treba bi si bilo prizadevati za politike, katerih cilj je zagotavljanje aktivnih ukrepov na trgu dela za dolgotrajno brezposelne, ob upoštevanju merila uspešnosti za udeležbo, ki znaša 25 % do leta 2010. Aktiviranje bi moralo potekati v obliki usposabljanja, preusposabljanja, delovne prakse, zaposlitve ali drugih zaposlitvenih ukrepov, po potrebi v povezavi s stalno pomočjo pri iskanju zaposlitve. Olajšanje dostopa do zaposlitve za iskalce zaposlitve, preprečevanje brezposelnosti in zagotavljanje, da osebe, ki postanejo brezposelne, ostanejo tesno povezane s trgom dela in zaposljive, so izredno pomembni za povečanje udeležbe in boj proti socialni izključenosti. Za uresničitev teh ciljev je treba odstraniti ovire na trgu dela z zagotavljanjem pomoči pri učinkovitem iskanju zaposlitve, omogočanjem dostopa do usposabljanja in drugih aktivnih ukrepov na trgu dela. Če želimo zagotoviti, da se bo delo izplačalo, je zelo pomembno, da se vsem zagotovi dosegljiv dostop do osnovnih socialnih storitev ter ustrezna raven minimalnega dohodka v povezavi z izvajanjem načela enakovrednega plačila. V okviru tega pristopa bi bilo treba hkrati zagotoviti, da se delo izplača vsem delavcem, pa tudi odstranjevati pasti brezposelnosti, revščine in neaktivnosti.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju vključevanja težje zaposljivih ljudi, vključno s slabše usposobljenimi delavci, na trg dela, vključno s širjenjem socialnih storitev in socialnega gospodarstva, pa tudi razvijanjem novih zaposlitvenih možnosti v odgovor na potrebe skupnosti. Še posebej pomembni so boj proti diskriminaciji, spodbujanje dostopa do zaposlitve za invalide ter vključevanje priseljencev in manjšin.

Smernica 19. Zagotavljanje vključujočih trgov dela, izboljšanje privlačnosti dela in zagotavljanje, da se delo izplača, tudi težje zaposljivim in nedejavnim osebam s pomočjo:

—

aktivnih in preventivnih ukrepov na trgu dela, ki vključujejo zgodnje prepoznavanje potreb, pomoč pri iskanju zaposlitve, usmerjanje in usposabljanje kot del osebnih akcijskih načrtov, zagotavljanje socialnih storitev, potrebnih za podporo vključevanju najtežje zaposljivih oseb na trg dela, ter prispevanje k izkoreninjenju revščine,

—	stalnega preverjanja spodbud in ovir, ki izhajajo iz sistemov davkov in dajatev, vključno z upravljanjem in pogojevanjem dajatev ter z znatnim zmanjšanjem visokih mejnih dejanskih davčnih stopenj, predvsem za tiste z nizkimi prihodki, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni socialne zaščite,

—	razvoja novih zaposlitvenih možnosti na področju storitev za posameznike in podjetja, zlasti na lokalni ravni.

Da bi več ljudi našlo boljšo zaposlitev, je treba okrepiti tudi infrastrukturo trga dela na nacionalni ravni in na ravni EU, tudi prek mreže EURES, ki omogoča boljša predvidevanja in reševanje morebitnih neujemanj. Boljše prehajanje med delovnimi mesti in v zaposlitev je bistven del koncepta prožne varnosti in treba bi bilo spodbujati politike za izboljšanje mobilnosti in usklajenosti potreb trga dela. Iskalci zaposlitve na celotnem ozemlju EU bi morali imeti dostop do vseh prostih delovnih mest, ki jih objavljajo službe za zaposlovanje držav članic. Mobilnost delavcev v Evropski uniji je treba v celoti zagotoviti na podlagi pogodb. Na nacionalnih trgih dela je treba popolnoma upoštevati tudi dodatno ponudbo delovne sile, ki je posledica priseljevanja državljanov tretjih držav.

Smernica 20. Izboljšanje ujemanja s potrebami trga dela s pomočjo:

—	posodobitve in okrepitve institucij trga dela, zlasti zavodov za zaposlovanje, tudi z namenom zagotavljanja večje preglednosti možnosti za zaposlovanje in usposabljanje na nacionalni in evropski ravni,

—	odpravljanja ovir za mobilnost delavcev po Evropi znotraj okvira Pogodb,

—	boljšega predvidevanja potreb po strokovni usposobljenosti ter pomanjkanja in ozkih grl na trgu dela,

—	ustreznega upravljanja ekonomskih migracij.

2. Izboljšati prilagodljivost delavcev in podjetij

Evropa mora izboljšati svojo sposobnost za predvidevanje, sprožanje in sprejemanje gospodarskih in socialnih sprememb. Za to so potrebni zaposlovanju prijazno gibanje stroškov dela, sodobne oblike organizacije dela, ki spodbujajo „dobro delo“ in dobro delujoči trgi dela, ki omogočajo več prožnosti v povezavi z varnostjo zaposlitve, da se zadovoljijo potrebe podjetij in delavcev. To bi moralo prispevati tudi k preprečevanju nastajanja segmentiranih trgov dela in zmanjševanju neprijavljenega dela (glej tudi smernice 18, 19, 20 in 23).

V današnjem čedalje bolj globalnem gospodarstvu z odpirajočimi se trgi in nastajanjem vedno novih tehnologij se podjetja in delavci srečujejo s potrebo pa tudi s priložnostjo za prilagajanje. Ta proces strukturnih sprememb je sicer na splošno ugoden za gospodarsko rast in zaposlovanje, vendar tudi močno poseže v življenje nekaterih delavcev in podjetij. Podjetja morajo postati bolj prilagodljiva, da se lahko odzivajo na nenadne spremembe v povpraševanju, prilagajajo novim tehnologijam in nenehno uvajajo inovacije, da bi ostala konkurenčna.

Odzivati se morajo tudi na vse večjo zahtevo po kakovosti delovnih mest, ki je povezana z osebnimi željami in spremembami v družinskem življenju delavcev, spopasti pa se bodo morala tudi s starajočo se delovno silo in manjšim številom na novo zaposlenih mladih. Za delavce postaja delovno življenje bolj zapleteno, saj postajajo delovni vzorci bolj raznoliki in neredni, v vseh življenjskih obdobjih pa je treba uspešno izpeljati vse več prehodov. Pri hitro spreminjajočih se gospodarstvih morajo biti delavcem zagotovljene možnosti vseživljenjskega učenja, da se lahko spopadejo z novimi načini dela, vključno s povečano uporabo informacijsko–komunikacijskih tehnologij (IKT). Za spremembe delovnega statusa ter s tem povezano tveganje začasne izgube prihodkov, bi moralo biti bolje poskrbljeno z ustrezno posodobljeno socialno zaščito.

Za uspešno spopadanje s temi izzivi je potreben celovit pristop prožne varnosti. Prožna varnost zajema premišljeno kombinacijo prožnih in zanesljivih pogodbenih razmerij, obsežnih strategij vseživljenskega učenja, učinkovitih dejavnih politik trga dela ter sodobnih, zadostnih in trajnostnih sistemov socialne zaščite.

Države članice bi morale uresničiti svoje lastne načrte za prožno varnost na podlagi skupnih načel, ki jih sprejme Svet. Ta načela predstavljajo koristno podlago za reforme, okvir za možnosti nacionalnih politik in posebne nacionalne predpise na področju prožne varnosti. Ni enotne poti ter eno načelo ni pomembnejše od drugega.

Smernica 21. Spodbujanje prožnosti v povezavi z varnostjo zaposlitve in zmanjševanje segmentacije trgov dela, ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev:

—	prilagoditve zakonodaje o zaposlovanju skupaj s pregledom, kjer je to potrebno, različnih pogodbenih ureditev in ureditev delovnega časa,

—	urejanja vprašanja neprijavljenega dela,

—	boljšega predvidevanja in pozitivnega upravljanja sprememb, vključno z gospodarskim prestrukturiranjem, predvsem sprememb, povezanih z liberalizacijo trgovine, da se tako kar najbolj zmanjšajo socialni stroški in se olajša prilagajanje,

—	spodbujanja in razširjanja inovativnih in prilagodljivih oblik organizacije dela z namenom izboljšati kakovost in produktivnost dela, vključno z zdravjem in varnostjo,

—	podpore prehodom v poklicnem statusu, vključno z usposabljanjem, samozaposlitvijo, ustanavljanjem podjetij in geografsko mobilnostjo;

Glej tudi integrirano smernico „Spodbujanje večje skladnosti med makroekonomskimi in strukturnimi politikami ter politikami zaposlovanja“ (št. 5).

Da bi se kar najbolj povečalo odpiranje novih delovnih mest, ohranila konkurenčnost in prispevalo k splošnemu gospodarskemu okviru, bi morala biti celotna gibanja plač v skladu z rastjo storilnosti v gospodarskem ciklusu in bi morala izražati stanje na trgu dela. Treba bi bilo bistveno zmanjšati razliko v plačah med spoloma. Zlasti bi se bilo treba osredotočiti na razlago in obravnavanje razlogov za nizke ravni plač v poklicih in sektorjih, v katerih ponavadi prevladujejo ženske. Za enostavnejše odpiranje delovnih mest, zlasti za nizko plačane zaposlitve, bodo morda potrebna tudi prizadevanja za zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, in za pregled davčnega primeža.

Smernica 22. Zagotavljanje zaposlovanju prijaznih gibanj stroškov dela in mehanizmov določanja plač s pomočjo:

—	spodbujanja socialnih partnerjev v okviru njihovih pristojnosti za oblikovanje pravega okvira za pogajanja o plačah, da bi se izrazili izzivi glede produktivnosti in trga dela na vseh ustreznih ravneh in da bi se izognili razkorakom v plačah med spoloma,

—	pregleda vpliva stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, in – kjer je to potrebno – prilagajanja njihove strukture in ravni, zlasti z namenom zmanjšanja davčnih obremenitev najnižjih plač.

Glej tudi integrirano smernico „Zagotavljanje, da gibanje plač prispeva k makroekonomski stabilnosti in rasti“ (št. 4).

3. Povečati naložbe v človeški kapital z boljšim izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem

Evropa mora v človeški kapital vlagati več in bolj učinkovito. Vse preveč ljudem ne uspe vstopiti na trg dela ter na njem napredovati ali ostati, ker niso dovolj ali ustrezno usposobljeni. Da bi EU izboljšala dostop do zaposlitve za moške in ženske vseh starosti, dvignila raven produktivnosti, povečala inovativnost in kakovost pri delu, potrebuje večja in učinkovitejša vlaganja v človeški kapital ter vseživljenjsko učenje.

Gospodarstva, ki temeljijo na znanju in storitvah, zahtevajo drugačno strokovno usposobljenost kot pa tradicionalne industrije; znanja in spretnosti, ki jih je treba vpričo tehnoloških sprememb in inovacij stalno izpopolnjevati. Če delavci želijo obdržati zaposlitev, napredovati in biti pripravljeni za prehajanje in spreminjajoče se trge dela, morajo redno izpopolnjevati in obnavljati strokovna znanja. Produktivnost podjetij je odvisna od oblikovanja in ohranjanja delovne sile, ki se je sposobna prilagajati spremembam. Vlade morajo zagotoviti, da se izboljša dosežena raven izobrazbe in da – v skladu z Evropskim paktom za mlade – mladi pridobijo potrebne ključne sposobnosti. Da bi se izboljšale možnosti mladih za vključitev na trg dela, bi si EU morala prizadevati, da delež oseb, ki zgodaj opustijo šolanje doseže povprečno stopnjo v višini največ 10 %; in da do leta 2010 srednjo šolo zaključi vsaj 85 % 22–letnikov. Namen politik bi moralo biti tudi povečanje povprečnega deleža odraslih, za delo sposobnih oseb (starostna skupina od 25 do 64 let) v EU, ki se udeležujejo vseživljenjskega učenja, na najmanj 12,5 %. Mobilizirati je treba vse interesne skupine, da bi razvili in spodbujali ustrezno kulturo vseživljenjskega učenja od najzgodnejšega obdobja. Da bi dosegli znatnejše povečanje javnih in zasebnih naložb v človeške vire na prebivalca ter zagotovili kakovost in učinkovitost teh naložb, je pomembno, da se zagotovi pravična in pregledna delitev stroškov in odgovornosti med vsemi udeleženci. Države članice bi morale bolje uporabiti strukturne sklade in Evropsko investicijsko banko pri vlaganjih v izobraževanje in usposabljanje. Da bi države članice dosegle te cilje, morajo izvajati skladne in celovite strategije za vseživljenjsko učenje, ki so se jim zavezale.

Smernica 23. Razširitev in izboljšanje naložb v človeški kapital z:

—	vključujočimi politik izobraževanja in usposabljanja ter ukrepi z namenom občutnega olajšanja dostopa do začetnega poklicnega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, vključno s pripravništvi in podjetniškim usposabljanjem,

—	bistvenim zmanjšanjem zgodnjih osipnikov,

—

učinkovitimi strategijami za vse dostopnega vseživljenjskega učenja v šolah, podjetjih, javnih organih in gospodinjstvih, skladno z evropskimi sporazumi, vključno z ustreznimi spodbudami in mehanizmi delitve stroškov, z namenom, da se izboljša sodelovanje pri stalnem usposabljanju, usposabljanju na delovnem mestu, v vseh življenjskih obdobjih, zlasti za nizko kvalificirane in starejše delavce.

Glej tudi integrirano smernico „Povečanje in izboljšanje naložb v R&R, predvsem v zasebnih podjetjih“ (št. 7).

Zastavljanje ambicioznih ciljev in večje naložbe s strani vseh udeležencev ne zadostujejo. Da bi zagotovili usklajenost ponudbe in povpraševanje v praksi, morajo biti sistemi vseživljenjskega učenja cenovno dostopni, dosegljivi in se morajo odzivati na spreminjajoče se potrebe. Prilagajanje in krepitev zmogljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja in ukrepi za izboljšanje dokazov o politikah izobraževanja in usposabljanja so nujni za izboljšanje njihovega pomena za trg dela, njihove odzivnosti na potrebe na znanju temelječega gospodarstva in družbe ter njihove učinkovitosti, odličnosti in pravičnosti. Lahko dostopen, razširjen in integriran sistem vseživljenjskega poklicnega svetovanja, bi moral povečati tako dostop posameznikov do izobraževanja in usposabljanja ter pomen izobraževanja in usposabljanja za potrebe po strokovni usposobljenosti. Z IKT se lahko izboljša dostop do učenja in se ga bolje prikroji potrebam delodajalcev in delojemalcev.

Za širši dostop do zaposlitvenih priložnosti v vsej EU je prav tako potrebna večja mobilnost zaradi dela in učenja. Treba bi bilo odpraviti preostale ovire za mobilnost na evropskem trgu dela, zlasti tiste, ki so povezane s priznavanjem, preglednostjo in uporabo učnih rezultatov in kvalifikacij, predvsem z izvajanjem Evropskega kvalifikacijskega okvira s povezovanjem nacionalnih sistemov kvalifikacij s tem okvirom do leta 2010 in po potrebi z razvojem nacionalnih okvirov kvalifikacij. Pomembna bo uporaba dogovorjenih evropskih instrumentov in sklicevanj v podporo reformam nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, kakor je določeno v delovnem programu „Izobraževanje in usposabljanje 2010“.

Smernica 24. Prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam glede usposobljenosti:

—	dviga in zagotavljanja privlačnosti, odprtosti in standardov kakovosti izobraževanja in usposabljanja, razširitve ponudbe priložnosti za izobraževanje in usposabljanje ter zagotavljanja fleksibilnih oblik učenja ter večjih možnosti za mobilnost študentov in pripravnikov,

—	lajšanja in večanja raznolikosti dostopa vseh do izobraževanja in usposabljanja ter do znanja z organizacijo delovnega časa, storitvami podpor družinam, poklicnim usmerjanjem in, če je to primerno, z novimi oblikami delitve stroškov,

—	odzivanja na nove poklicne potrebe, ključne sposobnosti in prihodnje zahteve po strokovnih znanjih z izboljšanjem opredelitve in preglednosti kvalifikacij, njenega učinkovitega priznavanja ter potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja.

Pregled ciljev in meril, določenih v okviru evropske strategije zaposlovanja

Naslednji cilji in merila uspešnosti so bili dogovorjeni v okviru evropske strategije zaposlovanja:

—	da se vsaki brezposelni osebi ponudi zaposlitev, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali drug ukrep zaposljivosti; v primeru mladih, ki so pustili šolo v ne več kot štirih mesecih do leta 2010 in v primeru odraslih v ne več kot 12 mesecih,

—	da bi do leta 2010 25 % dolgotrajno brezposelnih moralo biti vključenih v aktivne ukrepe v obliki usposabljanja, preusposabljanja, delovne prakse ali drugih zaposlitvenih ukrepov s ciljem doseči povprečje treh vodilnih držav članic,

—	da imajo iskalci zaposlitve na celotnem ozemlju EU dostop do vseh prostih delovnih mest, ki jih objavljajo službe za zaposlovanje držav članic,

—	dvig dejanskega povprečja starosti na ravni Evropske unije ob odhodu s trga dela za pet let v primerjavi z letom 2001,

—	do leta 2010 zagotoviti otroško varstvo najmanj 90 % otrok od starosti 3 let do začetka obveznega šolanja in vsaj za 33 % otrok do starosti 3 let,

—	povprečni delež osipnikov na ravni EU največ 10 %,

—	do leta 2010 bi v EU moralo imeti srednješolsko izobrazbo najmanj 85 % dvaindvajsetletnikov,

—	da bi povprečni delež udeležencev vseživljenjskega učenja v EU moral znašati najmanj 12,5 % odraslega, za delo sposobnega prebivalstva (starostna skupina od 25 do 64 let).

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/55

SKLEP št. 2/2008 SKUPNEGA SVETA EU–MEHIKA

z dne 25. julija 2008

o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004

(2008/619/ES)

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), podpisanega v Bruslju 8. decembra 1997, in zlasti členov 5 in 10 v povezavi s členoma 47 in 56 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po pristopu Republike Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu: novi državi članici) k Evropski uniji 1. januarja 2007 je bil v Mehiki 29. novembra 2006 podpisan drugi dodatni protokol k Sporazumu, ki je začel veljati 1. marca 2007 (2).

(2)	Glede na to je treba z učinkom od datuma pristopa novih članic k Sporazumu prilagoditi nekatere določbe Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 (3), kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004 (4), v zvezi z blagovno menjavo, potrjevanjem porekla in vladnimi naročili –

SKLENIL:

Člen 1

1. Priloga I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremeni v skladu z določbami Priloge I k temu sklepu.

2. Ta člen ne vpliva na vsebino klavzule o pregledu iz člena 10 Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 2

Člena 17(4) in 18(2) ter Dodatek IV Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremenijo v skladu z določbami Priloge II k temu sklepu.

Člen 3

1. Subjekti novih držav članic, našteti v Prilogi III k temu sklepu, se dodajo k ustreznim poglavjem iz dela B Priloge VI k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000.

2. Seznam publikacij novih držav članic iz Priloge IV k temu sklepu se doda delu B Priloge XIII Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 4

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Uporablja se od datuma pristopa novih držav članic k Sporazumu.

V Bruslju, 25. julija 2008

Za Skupni svet

Predsednica

P. ESPINOSA CANTELLANO

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(2) Za pojasnitev te točke – drugi dodatni protokol sta pogodbenici podpisali v Bruslju, 21. februarja 2007, po uradnem parafiranju besedila v Mexico Cityju 29. novembra 2006. Uporablja se od 1. marca 2007, veljati pa je začel 1. marca 2008 po zaključku potrebnih notranjih postopkov pogodbenic.

(3) UL L 157, 30.6.2000, str. 10.

(4) UL L 293, 16.9.2004, str. 15.

PRILOGA I

Časovni razpored odprave carinskih tarif skupnosti

Oznaka KN	Opis	Letna tarifna kvota	Stopnja dajatve v okviru kvote
„0803 00 19	Sveže banane (razen rajskih smokev)	2 000 ton (1)	70 EUR/tono

(1) Letna tarifna kvota velja vsako koledarsko od 1. januarja do 31. decembra. Začela se bo uporabljati tri dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.“

PRILOGA II

Upravne opombe v jezikih novih držav članic ter „izjava na računu“ v Prilogi III k Sklepu št. 2/2000

Člen 17(4) Priloge III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

„4. Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1 morajo vsebovati enega od naslednjih izrazov:

BG	‚ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ‘
ES	‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘
CS	‚VYSTAVENO DODATEČNĚ‘
DA	‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘
DE	‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘
ET	‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘
EL	‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘
EN	‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘
FR	‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘
IT	‚RILASCIATO A POSTERIORI‘
LV	‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘
LT	‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘
HU	‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘
MT	‚MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT‘
NL	‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘
PL	‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘
PT	‚EMITIDO A POSTERIORI‘
RO	‚EMIS A POSTERIORI‘
SK	‚VYDANÉ DODATOČNE‘
SL	‚IZDANO NAKNADNO‘
FI	‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘
SV	‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘.“

Člen 18(2) Priloge III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

„2. V tem postopku izdani dvojnik mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

BG	‚ДУБЛИКАТ‘
ES	‚DUPLICADO‘
CS	‚DUPLIKÁT‘
DA	‚DUPLIKAT‘
DE	‚DUPLIKAT‘
ET	‚DUPLIKAAT‘
EL	‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘
EN	‚DUPLICATE‘
FR	‚DUPLICATA‘
IT	‚DUPLICATO‘
LV	‚DUBLIKĀTS‘
LT	‚DUBLIKATAS‘
HU	‚MÁSODLAT‘
MT	‚DUPLIKAT‘
NL	‚DUPLICAAT‘
PL	‚DUPLIKAT‘
PT	‚SEGUNDA VIA‘
RO	‚DUPLICAT‘
SK	‚DUPLIKÁT‘
SL	‚DVOJNIK‘
FI	‚KAKSOISKAPPALE‘
SV	‚DUPLIKAT‘.“

K Dodatku IV Priloge III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se doda:

„Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … или разрешение на компетентен държавен орган (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … (2) преференциален произход.

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală sau a autorității guvernamentale competente nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).

(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te Priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

(2) Navedba porekla izdelkov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 te priloge, jih mora izvoznik jasno navesti v dokumentu, na podlagi katerega se izdela izjava, z oznako „CM“.“

PRILOGA III

OSREDNJI VLADNI SUBJEKTI

K oddelku 1 dela B Priloge VI k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se dodajo naslednji osrednji vladni subjekti:

„AA – Republika Bolgarija

1.	Министерство на външните работи (Ministrstvo za zunanje zadeve)

2.	Министерство на вътрешните работи (Ministrstvo za notranje zadeve)

3.	Министерство на държавната администрация и административната реформа (Ministrstvo za državno upravo in upravno reformo)

4.	Министерство на извънредните ситуации (Ministrstvo za izredne razmere)

5.	Министерство на земеделието и храните (Ministrstvo za kmetijstvo in hrano)

6.	Министерство на здравеопазването (Ministrstvo za zdravje)

7.	Министерство на икономиката и енергетиката (Ministrstvo za gospodarstvo in energijo)

8.	Министерство на културата (Ministrstvo za kulturo)

9.	Министерство на образованието и науката (Ministrstvo za izobraževanje in znanost)

10.	Министерство на околната среда и водите (Ministrstvo za okolje in vodo)

11.	Министерство на отбраната (Ministrstvo za obrambo (1))

12.	Министерство на правосъдието (Ministrstvo za pravosodje)

13.	Министерство на регионалното развитие и благоустройството (Ministrstvo za regionalni razvoj in javna dela)

14.	Министерство на транспорта (Ministrstvo za promet)

15.	Министерство на труда и социалната политика (Ministrstvo za delo in socialno politiko)

16.	Министерство на финансите (Ministrstvo za finance)

AB – Romunija

1.	Ministerul Afacerilor Externe (Ministrstvo za zunanje zadeve)

2.	Ministerul Integrării Europene (Ministrstvo za evropsko integracijo)

3.	Ministerul Finanțelor Publice (Ministrstvo za javne finance)

4.	Ministerul Justiției (Ministrstvo za pravosodje)

5.	Ministerul Apărării Naționale (Ministrstvo za nacionalno obrambo (1))

6.	Ministerul Administrației și Internelor (Ministrstvo za upravo in notranje zadeve)

7.	Ministerul Muncii, Solidarității Sociale și Familiei (Ministrstvo za delo, socialno solidarnost in družino)

8.	Ministerul Economiei și Comerțului (Ministrstvo za gospodarstvo in trgovino)

9.	Ministerul Agriculturii, Pădurii și Dezvoltării Rurale (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja)

10.	Ministerul Transporturilor, Construcțiilor și Turismului (Ministrstvo za promet, javna dela in turizem)

11.	Ministerul Educației și Cercetării (Ministrstvo za šolstvo in raziskave)

12.	Ministerul Sănătății (Ministrstvo za zdravje)

13.	Ministerul Culturii și Cultelor (Ministrstvo za kulturo in verske zadeve)

14.	Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informațiilor (Ministrstvo za komunikacije in informacijsko tehnologijo)

15.	Ministerul Mediului și Gospodăririi Apelor (Ministrstvo za okolje in gospodarjenje z vodami)

16.	Ministerul Public (Urad državnega tožilstva)

Naslednji organi in vrste organov iz Prilog I, II, VII, VIII in IX k Direktivi 93/38/EGS se dodajo k besedilu, priloženemu oddelku 2 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000:

(a)

Priloga I

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE“:

„REPUBLIKA BOLGARIJA

—	‚В И К – Батак‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Batak EOOD), Batak

—	‚В и К – Белово‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Belovo EOOD), Belovo

—	‚Водоснабдяване и канализация Берковица‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Berkovitsa EOOD), Berkovitsa

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Blagoevgrad EOOD), Blagoevgrad

—	‚В и К – Бебреш‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Bebresh EOOD), Botevgrad

—	‚Инфрастрой‘ – ЕООД (Infrastroi EOOD), Bratsigovo

—	‚Водоснабдяване‘ – ЕООД (Oskrba z vodo EOOD), Breznik

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕАД (Oskrba z vodo in kanalizacija EAD), Burgas

—	‚Бързийска вода‘ – ЕООД (Vodovodno podjetje Barzia EOOD), Barzia

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Varna

—	‚ВиК-Златни пясъци‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Zlatni Pyasatsi OOD), Varna

—	‚Водоснабдяване и канализация Йовковци‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Yovkovtsi OOD), Veliko Turnovo

—	‚Водоснабдяване, канализация и териториален водоинженеринг‘ – ЕООД, (Oskrba z vodo, kanalizacija in inženiring ozemeljskih voda EOOD), Velingrad

—	‚ВИК‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Vidin

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Vratsa

—	‚В И К‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Gabrovo

—	‚В И К‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Dimitrovgrad

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Dobrich

—	‚Водоснабдяване и канализация – Дупница‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Dupnitsa EOOD), Dupnitsa

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Isperih

—	‚В И К – Кресна‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Kresna EOOD), Kresna

—	‚Меден кладенец‘ – ЕООД (Meden Kladenets EOOD), Kubrat

—	‚ВИК‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Kurdzhali

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Kyustendil

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Lovech

—	‚В и К – Стримон‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Strimon EOOD), Mikrevo

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Montana

—	‚Водоснабдяване и канализация – П‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija P EOOD), Panagyurishte

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Pernik

—	‚В И К‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Petrich

—	‚Водоснабдяване, канализация и строителство‘ – ЕООД (Oskrba z vodo, kanalizacija in javna dela EOOD), Peshtera

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Pleven

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Plovdiv

—	‚Водоснабдяване–Дунав‘ – ЕООД (Oskrba z vodo Donava EOOD), Razgrad

—	‚ВКТВ‘ – ЕООД (Oskrba z vodo, kanalizacija in inženiring ozemeljskih voda EOOD), Rakitovo

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Ruse

—	‚УВЕКС‘ – ЕООД (UVEKS EOOD), Sandanski

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕАД (Oskrba z vodo in kanalizacija EAD), Svishtov

—	‚Бяла‘ – ЕООД (Byala EOOD), Sevlievo

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Silistra

—	‚В и К‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Sliven

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Smolyan

—	‚Софийска вода‘ – АД (Vodovodno podjetje Sofija AD), Sofija

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Sofija

—	‚Стамболово‘ – ЕООД (Stambolovo EOOD), Stambolovo

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Stara Zagora

—	‚Водоснабдяване и канализация-С‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija - S EOOD), Strelcha

—	‚Водоснабдяване и канализация – Тетевен‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Teteven

—	‚В и К – Стенето‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija Steneto EOOD), Troyan

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Turgovishte

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Haskovo

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ООД (Oskrba z vodo in kanalizacija OOD), Shumen

—	‚Водоснабдяване и канализация‘ – ЕООД (Oskrba z vodo in kanalizacija EOOD), Yambol

ROMUNIJA

Departamente ale autorităților locale și companii care produc, transportă și distribuie apă (službe lokalnih oblasti in podjetja, ki proizvajajo, transportirajo in distribuirajo vodo).“

(b)

Priloga II

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE“:

„REPUBLIKA BOLGARIJA

Лица, които притежават лицензия за производство, пренос, разпределение, обществена доставка или обществено снабдяване с електрическа енергия в съответствие с чл. 39, ал. 1 от Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр. 107 от 9.12.2003 г.) (Organizacije, ki imajo licenco za proizvodnjo, transport, distribucijo, javno dostavo ali javno preskrbo električne energije v skladu s členom 39(1) Energetskega zakona (objavljen v Uradnem listu št. 107 z dne 9.12.2003)).

ROMUNIJA

—	‚Societatea Comercială de Producere a Energiei Electrice Hidroelectrica – SA București‘ (Komercialna družba za proizvodnjo električne energije Hidroelectrica – SA București)

—	‚Societatea Națională Nuclearelectrica – SA‘ (Nacionalna družba Nuclaerectrica – SA)

—	‚Societatea Comercială de Producere a Energiei Electrice și Termice Termoelectrica SA‘ (Komercialna družba za proizvodnjo električne in toplotne energije Termoelectrica SA)

—	‚S.C. Electrocentrale Deva SA‘ (SC elektrarne Deva SA)

—	‚S.C. Electrocentrale București SA‘ (SC elektrarne Bukarešta SA)

—	‚S.C. Electrocentrale Galați SA‘ (SC elektrarne Galati SA)

—	‚S.C. Electrocentrale Termoelectrica SA‘ (SC elektrarne Termoelectrica SA)

—	‚Societatea Comercială Complexul Energetic Rovinari‘ (Komercialna družba energetski kompleks Rovinari)

—	‚Societatea Comercială Complexul Energetic Turceni‘ (Komercialna družba energetski kompleks Turceni)

—	‚Societatea Comercială Complexul Energetic Craiova‘ (Komercialna družba energetski kompleks Craiova)

—	‚Compania Națională de Transport a Energiei Electrice Transelectrica – SA București‘ (Nacionalna družba za energetska omrežja Transelectrica SA)

—	‚Societatea Comercială de Distribuție și Furnizare a Energiei Electrice Electrica – SA București‘ (Komercialna družba za distribucijo in oskrbo z električno energijo – SA Bucharest)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica BANAT‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica BANAT‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica DOBROGEA‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica DOBROGEA‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica MOLDOVA‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica MOLDOVA‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica MUNTENIA‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica MUNTENIA‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica MUNTENIA NORD‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica MUNTENIA NORD‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica OLTENIA‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica OLTENIA‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica TRANSILVANIA SUD‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica TRANSILVANIA SUD‘ SA)

—	S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a energiei electrice ‚Electrica TRANSILVANIA NORD‘ SA (SC podružnica za distribucijo in oskrbo z električno energijo ‚Electrica TRANSILVANIA NORD‘ SA)“

(c)

Priloga VII

„NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA“:

„REPUBLIKA BOLGARIJA

—	‚Метрополитен‘ ЕАД (Metropoliten EAD), Sofija

—	‚Столичен електротранспорт‘ ЕАД (Stolichen Elektrotransport EAD), Sofija

—	‚Столичен автотранспорт‘ ЕАД (Stolichen Avtotransport EAD), Sofija

—	‚Бургасбус‘ ЕООД (Burgasbus EOOD), Burgas

—	‚Градски транспорт‘ ЕАД (Gradski Transport EAD), Varna

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Vratsa

—	‚Общински пътнически транспорт‘ ЕООД (Obshtinski Patnicheski Transport EOOD), Gabrovo

—	‚Автобусен транспорт‘ ЕООД (Avtobusen Transport EOOD), Dobrich

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Dobrich

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Pasardzhik

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Pernik

—	‚Автобусни превози‘ ЕАД (Avtobusen Prevozi EAD), Pleven

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Pleven

—	‚Градски транспорт Пловдив‘ ЕАД (Gradski Transport Plovdiv EAD), Plovdiv

—	‚Градски транспорт‘ ЕООД (Gradski Transport EOOD), Ruse

—	‚Пътнически превози‘ ЕАД (Patnichescki Prevozi EAD), Sliven

—	‚Автобусни превози‘ ЕООД (Avtobusni Prevozi EOOD), Stara Zagora

—	‚Тролейбусен транспорт‘ ЕООД (Troleybusen Transport EOOD), Haskovo

ROMUNIJA

SC Transport cu Metroul București ‚METROREX‘ SA (družba podzemne železnice v Bukarešti ‚Metrorex‘ SA)

Regii autonome locale de transport urban de călători (neodvisni lokalni upravljalci mestnega prevoza potnikov)“

(d)

Priloga VIII

„NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI“:

„REPUBLIKA BOLGARIJA

Главна дирекция Гражданска въздухоплавателна администрация (Generalni direktorat ‚Uprava za civilno letalstvo‘)

ДП ‚Ръководство на въздушното движение‘ (vladno podjetje ‚Službe zračnega prometa‘)

Летищни оператори на граждански летища за обществено ползване, определени от Министерския съвет в съответствие с чл. 43, ал. 3 от Закона на гражданското въздухоплаване (обн., ДВ, бр. 94 от 1.12.1972 г.) (Letališki upravljalci civilnih letališč za javno uporabo, kakor jih je določil Svet ministrov v skladu s členom 43(3) Zakona o civilnem letalstvu (objavljen v Uradnem listu št. 94 z dne 1.12.1972)).

ROMUNIJA

—	Compania Națională ‚Aeroportul Internațional Henri Coandă București‘ – SA (nacionalno podjetje ‚Mednarodno letališče Henri Coandă Bukarešta‘ – SA)

—	Compania Națională ‚Aeroportul Internațional București – Băneasa‘ – SA (nacionalno podjetje ‚Mednarodno letališče Bukarešta – Băneasa‘ – SA)

—	Compania Națională ‚Aeroportul Internațional Constanța‘ – SA (nacionalno podjetje ‚Mednarodno letališče Constanța‘ – SA)

—	Compania Națională ‚Aeroportul Internațional Timișoara – Traian Vuia‘ – SA (nacionalno podjetje ‚Mednarodno letališče Timișoara – Traian Vuia‘ – SA)

—	Regia Autonomă ‚Administrația Română a Serviciilor de Trafic Aerian – ROMATSA‘ (samostojno javno podjetje ‚Uprava romunskih služb zračnega prometa – ROMATSA‘)

—	Regia Autonomă ‚Autoritatea Aeronautică Civilă Română‘ (samostojno javno podjetje ‚Romunska uprava za civilno letalstvo‘)

—

Aeroporturile aflate în subordinea consiliilor locale (letališča pod nadzorom lokalnih svetov):

—	Regia Autonomă Aeroportul Arad (samostojno javno podjetje Letališče Arad)

—	Regia Autonomă Aeroportul Baia Mare (samostojno javno podjetje Letališče Bacău)

—	Regia Autonomă Aeroportul Baia Mare (samostojno javno podjetje Letališče Baia Mare)

—	Regia Autonomă Aeroportul Caransebeș (samostojno javno podjetje Letališče Caransebeș)

—	Regia Autonomă Aeroportul Cluj-Napoca (samostojno javno podjetje Letališče Cluj-Napoca)

—	Regia Autonomă Aeroportul Craiova (samostojno javno podjetje Letališče Craiova)

—	Regia Autonomă Aeroportul Iași (samostojno javno podjetje Letališče Iași)

—	Regia Autonomă Aeroportul Oradea (samostojno javno podjetje Letališče Oradea)

—	Regia Autonomă Aeroportul Satu-Mare (samostojno javno podjetje Letališče Satu-Mare)

—	Regia Autonomă Aeroportul Sibiu (samostojno javno podjetje Letališče Sibiu)

—	Regia Autonomă Aeroportul Suceava (samostojno javno podjetje Letališče Suceava)

—	Regia Autonomă Aeroportul Târgu Mureș (samostojno javno podjetje Letališče Târgu Mureș)

—	Regia Autonomă Aeroportul Tulcea (samostojno javno podjetje Letališče Tulcea)“

(e)

Priloga IX

„NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH PRISTANIŠČ ALI PRISTANIŠČ NA CELINSKIH VODAH ALI DRUGIH TERMINALSKIH KAPACITET“:

„REPUBLIKA BOLGARIJA

ДП ‚Пристанищна инфраструктура‘ (vladno podjetje ‚Pristaniška infrastruktura‘).

Лицата, които по силата на специални или изключителни права осъществяват експлоатация на цяло или част от пристанище за обществен транспорт с национално значение, посочено в Приложение № 1 към чл. 103а от Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр. 12 от 11.2.2000 г.) (Organizacije, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet regionalnega pomena, kot so navedena v Prilogi 1 k členu 103a Zakona o pomorskem prostoru, celinskih vodah in pristaniščih Republike Bolgarije (objavljen v Uradnem listu št. 12 z dne 11.2.2000)).

Лицата, които по силата на специални или изключителни права осъществяват експлоатация на цяло или част от пристанище за обществен транспорт с регионално значение, посочено в Приложение № 2 към чл.103а от Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр. 12 от 11.2.2000 г.) (Organizacije, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet regionalnega pomena, kot so navedena v Prilogi 2 k členu 103a Zakona o pomorskem prostoru, celinskih vodah in pristaniščih Republike Bolgarije (objavljen v Uradnem listu št. 12 z dne 11.2.2000)).

ROMUNIJA

Compania Națională ‚Administrația Porturilor Maritime‘ SA Constanța (nacionalno podjetje ‚Uprava morskih pristanišč‘ SA Constanța)

Compania Națională ‚Administrația Canalelor Navigabile‘ SA Constanța (nacionalno podjetje ‚Uprava plovnih kanalov‘ SA Constanța)

Compania Națională de Radiocomunicații Navale ‚RADIONAV‘ SA (nacionalno podjetje za pomorske radiokomunikacije ‚RADIONAV‘ SA)

Regia Autonomă ‚Administrația Fluvială a Dunării de Jos‘ (samostojno podjetje ‚Rečna uprava spodnje Donave‘)

Compania Națională ‚Administrația Porturilor Dunării Maritime‘ (nacionalno podjetje ‚Uprava pomorskih donavskih pristanišč‘)

Compania Națională ‚Administrația Porturilor Dunării Fluviale‘ SA (nacionalno podjetje ‚Uprava rečnih donavskih pristanišč‘)

Agenția Română de Intervenții și Salvare Navală – ARISN (Romunska agencija za intervencije in pomorsko reševanje – ARISN)

Porturile: Sulina, Brăila, Zimnicea și Turnu-Măgurele (pristanišča: Sulina, Brăila, Zimnicea și Turnu-Măgurele)“

(1) Samo nevojni material iz dela B Priloge VII.“

PRILOGA IV

PUBLIKACIJE

„Republika Bolgarija

Objave obvestil:

—	Uradni list Evropske unije

—	Uradni list (http://dv.parliament.bg)

—	Register o javnih naročilih (www.aop.bg)

Zakoni in predpisi:

—	Uradni list

Sodne odločbe:

—	Vrhovno upravno sodišče (http://www.sac.government.bg)

Upravne odločbe splošne veljave in katerega koli postopka:

—	Register javnih naročil (http://www.aop.bg)

—	Komisija za varstvo konkurence (http://www.cpc.bg)

Romunija

—	Uradni list Evropske unije

—	Uradni list Romunije

—	Elektronski sistem javnih naročil (www.e-licitatie.ro)“

26.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 198/66

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. julija 2008

o določitvi posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za staleže trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah na zahodu Škotske in Irskem morju

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3633)

(2008/620/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 34c(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk (2) uvaja ukrepe za obnovitev staležev trsk v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah na zahodu Škotske in Irskem morju ter pravila za spremljanje in nadzor ribolova trsk na navedenih območjih.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3) opredeljuje dejavnosti nadzora, ki jih opravljajo Komisija in države članice, ter sodelovanje med državami članicami, da bi zagotovili skladnost s pravili skupne ribiške politike.

(3)	Da bi bili ukrepi za obnovitev staležev trske v Severnem morju, Skagerraku, Kattegatu, vodah na zahodu Škotske, vzhodnem Rokavskem prelivu in Irskem morju uspešni, je treba oblikovati poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribištvo, ki izkorišča navedene staleže.

(4)

Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov je treba oblikovati za obdobje treh let. Zadevne države članice morajo rezultate, pridobljene z uporabo posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, redno ocenjevati v sodelovanju z Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: CFCA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 (4).

(5)	Skupne dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora je treba izvajati v skladu z načrti skupne uporabe, ki jih je oblikovala CFCA.

(6)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so bili določeni v soglasju z zadevnimi državami članicami.

(7)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Vsebina

Ta odločba uvaja poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov za zagotovitev usklajenega izvajanja ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 423/2004 za obnovitev staležev trsk v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah na zahodu Škotske in Irskem morju.

Člen 2

Področje uporabe

Poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 1 se uporablja tri leta in zajema:

(a)	ribolovne dejavnosti s plovili, za katere veljajo omejitve ribolovnega napora in povezani pogoji na območjih iz člena 1;

(b)	vse sorodne dejavnosti, vključno z iztovarjanjem, tehtanjem, trženjem, prevozom in skladiščenjem ribiških proizvodov ter evidenco iztovarjanja in prodaje.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej odločbi se uporabljajo opredelitve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe (ES) št. 423/2004.

Člen 4

Nacionalni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov

1. Belgija, Danska, Francija, Irska, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo sprejmejo za dejavnosti iz člena 2 nacionalne programe nadzora in inšpekcijskih pregledov v skladu s skupnimi pravili iz Priloge I.

2. Nacionalni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov vsebujejo vse podatke in specifikacije, navedene v Prilogi II.

3. Države članice iz odstavka 1 Komisiji do 15. oktobra 2008 sporočijo svoje nacionalne programe nadzora in inšpekcijskih pregledov ter časovni razpored izvajanja. Časovni razpored vključuje podrobnosti v zvezi z dodelitvijo človeških in materialnih virov ter obdobja in območja, v katerih se ti razvrščajo.

4. Države članice iz odstavka 1 nato Komisiji vsako leto uradno sporočijo posodobljeni časovni razpored izvajanja, in sicer najpozneje 15 dni pred datumom začetka njegovega izvajanja.

Člen 5

Sodelovanje med državami članicami

Vse države članice pri izvajanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov sodelujejo z državami članicami iz člena 4(1).

Člen 6

Dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic

1. Država članica, ki namerava izvajati nadzor in inšpekcijske preglede ribiških plovil v vodah, ki spadajo pod jurisdikcijo druge države članice, v okviru načrta skupne uporabe, oblikovanega v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005, o svojih namerah uradno obvesti kontaktno točko zadevne obalne države članice iz člena 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1042/2006 (5) in Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: CFCA). Uradno obvestilo vsebuje naslednje podatke:

(a)	vrsto, ime in klicni znak inšpekcijskih plovil in inšpekcijskih letal na podlagi seznama iz člena 28(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b)	območja iz člena 1, kjer se bodo izvajali nadzor in inšpekcijski pregledi;

(c)	trajanje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov.

2. Nadzor in inšpekcijski pregledi se izvajajo v skladu s Prilogo I.

Člen 7

Skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov

Države članice iz člena 4(1) opravljajo skupne dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora v skladu z načrtom skupne uporabe, ki ga je oblikovala CFCA na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 768/2005.

Člen 8

Obveščanje

Države članice iz člena 4(1) Komisiji vsako leto do 31. januarja sporočijo naslednje informacije v zvezi s predhodnim koledarskim letom:

(a)	nadzorne in inšpekcijske naloge, določene v Prilogi I;

(b)	kršitve iz Priloge III, ugotovljene v navedenem obdobju, za vsako kršitev pa se navede zastava plovila, datum in kraj inšpekcijskega pregleda ter narava kršitve; države članice navedejo naravo kršitve s sklicevanjem na črko, pod katero so kršitve navedene v Prilogi III;

(c)	stanje spremljanja kršitev, ugotovljenih v navedenem koledarskem letu ali v predhodnih letih;

(d)	vse ustrezne dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami.

Člen 9

Ocenjevanje

1. Vsaka država članica iz člena 4(1) vsako leto do 31. januarja sestavi ocenjevalno poročilo o dejavnostih nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so bile opravljene v predhodnem koledarskem letu v okviru posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, določenega v tej odločbi, in nacionalnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 5, ter poročilo pošlje Komisiji in CFCA.

2. CFCA upošteva ocenjevalna poročila iz odstavka 1 v svoji letni oceni učinkovitosti načrta skupne uporabe, kot je določeno v členu 14 Uredbe (ES) št. 768/2005.

3. Komisija enkrat na leto skliče sejo Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da se oceni skladnost posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov ter nacionalnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov.

Člen 10

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. julija 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije

(1) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1098/2007 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

(2) UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

(3) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(4) UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

(5) UL L 187, 8.7.2006, str. 14.

PRILOGA I

Nadzorne in inšpekcijske naloge

1. Splošne inšpekcijske naloge

1.1

Inšpekcijsko poročilo se sestavi za vsak inšpekcijski pregled. Inšpektorji v vseh primerih v svojem poročilu preverijo in zabeležijo naslednje podatke:

(a)	podrobnosti o identiteti odgovornih oseb in plovil ali vozil, vključenih v pregledane dejavnosti;

(b)	pooblastilo: dovoljenje, posebno ribolovno dovoljenje in pooblastilo za ribolovni napor;

(c)	ustrezno dokumentacijo plovila, kot so ladijski dnevniki, potrdila o registraciji, načrti za shranjevanje na plovilih, evidenca obvestil in po potrebi evidenca ročnih poročil prek sistema za spremljanje plovil (VMS);

(d)	vse druge ustrezne ugotovitve inšpekcijskih pregledov na morju, v pristanišču ali na kateri koli stopnji postopka trženja.

1.2	Ugotovitve iz točke 1.1 se primerjajo s podatki, ki jih inšpektorjem dajo na voljo drugi pristojni organi, vključno s podatki VMS, predhodnimi obvestili in seznami plovil s posebnim dovoljenjem za ribolov trske na katerem koli območju iz člena 1 te odločbe.

2. Inšpekcijske naloge na morju

Inšpektorji preverijo:

(a)	količine rib, obdržane na krovu, v primerjavi s količinami, vpisanimi v ladijski dnevnik, ter skladnost z dopustnim odstopanjem, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 423/2004;

(b)	skladnost uporabljenega orodja z ustreznimi zahtevami in skladnost z določbami o debelini dvonitnih vrvi, najmanjših velikosti očes in rib, mrežni opremi ter označevanju in identifikaciji mirujočega orodja;

(c)	pravilno delovanje opreme VMS.

3. Inšpekcijske naloge pri iztovarjanju

Inšpektorji preverijo naslednje:

(a)	predhodno obvestilo o iztovarjanju, vključno s podatki o ulovu na krovu;

(b)	ali je bil sestavljen ladijski dnevnik in izpolnjena deklaracija o iztovarjanju, vključno z evidenco o naporu;

(c)	dejanske količine rib na krovu, težo trske in drugih iztovorjenih vrst ter skladnost z dopustnim odstopanjem, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 423/2004;

(d)	orodje na krovu in skladnost z določbami o debelini dvonitnih vrvi, najmanjši velikosti očes in rib, mrežni opremi ter označevanju in identifikaciji mirujočega orodja;

(e)	po potrebi skladnost s postopki izklopa opreme VMS.

4. Inšpekcijske naloge v zvezi s prevozom in trženjem

Inšpektorji preverijo:

(a)	ustrezne dokumente, ki so priloženi pri prevozu, in jih primerjajo z dejanskimi količinami, ki se prevažajo;

(b)	skladnost z zahtevami za razvrščanje in označevanje ter zahtevami o najmanjši velikosti rib;

(c)	dokumentacijo (ladijski dnevnik, deklaracijo o iztovarjanju in potrdila o prodaji), razvrščanje in tehtanje rib za namen nadzora trženja.

5. Naloge za zračni nadzor

Nadzorno osebje:

(a)	navzkrižno preverja opažanja in dodeljeni napor;

(b)	navzkrižno preverja območne omejitve ribolova;

(c)	sporoči podatke, pridobljene med nadzorom, za navzkrižno preverjanje.

PRILOGA II

Vsebina nacionalnih programov nadzora

Nacionalni nadzorni programi med drugim navajajo:

1. SREDSTVA NADZORA

— Človeški viri

Ocena števila inšpektorjev na obali in morju ter obdobja in območja, kjer se ti razvrščajo.

— Tehnična sredstva

Ocena števila patruljnih plovil in zrakoplovov ter obdobja in območja, kjer se ti uporabljajo.

— Finančna sredstva

Ocena razdelitve proračunskih sredstev za razporeditev človeških virov, patruljnih plovil in zrakoplovov.

2. DOLOČITEV PRISTANIŠČ

Seznam pristanišč, določenih za iztovarjanje tovorov trsk, ki presegajo dve toni.

3. NADZOR NAPORA

Sistem porazdelitve, spremljanja in nadzora ribolovnega napora, ki vključuje:

—	sistem, ki se uporablja za preverjanje kronoloških zapisov plovil, ki so jim dodeljeni dodatni dnevi,

—	sistem, ki se uporablja za preverjanje upoštevanja omejitev prilova, ki veljajo za plovila, ki koristijo dodelitve dodatnih dni ali odstopanja,

—	predpisi in/ali priporočila industriji za registracijo nameravanega obdobja upravljanja in kategorije ribolovnega orodja,

—	predpisi in/ali priporočila industriji za registracijo namer o uporabi več kot ene kategorije ribolovnega orodja v obdobju upravljanja,

—	opis obdelave podatkov o ribolovnem naporu in struktura podatkovne baze,

—	sistem, ki se uporablja za prenos dni,

—	sistem, ki se uporablja za dodelitev dodatnih dni,

—	sistem, ki se uporablja za nepripisovanje prehodnih dni,

—	sistem, ki se uporablja za zagotavljanje, da je odvzeta enakovredna zmogljivost, kar plovilom brez kronološkega zapisa omogoča ribolov na območju.

4. REŽIM NAPORA

Dodatni pogoji, ki vključujejo:

—	opis uporabljenega sistema za klicanje po radiu,

—	opis alternativnih nadzornih ukrepov,

—	sistem za zagotavljanje skladnosti s pogoji predhodnega obveščanja,

—	opis sistema za odobritev iztovarjanj,

—	metodo izračunavanja dopustnega odstopanja pri ocenjevanju količin.

5. INŠPEKCIJSKI PROTOKOLI

Protokoli za inšpekcijske preglede pri iztovarjanju, prvi prodaji, prevozu po prvi prodaji in na morju.

6. SMERNICE

Obrazložitvene smernice za inšpektorje, organizacije proizvajalcev in ribiče.

7. KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI

Protokoli za komunikacijo s pristojnimi organi, ki jih določijo druge države članice kot pristojne za poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov za trsko.

8. IZMENJAVE INŠPEKTORJEV

Protokoli za izmenjavo inšpektorjev, vključno z navedbo pooblastil in pristojnosti inšpektorjev, ki delujejo vzajemno v izključni ekonomski coni.

9. POSEBNA MERILA USPEŠNOSTI ZA INŠPEKCIJSKE PREGLEDE

Vsaka država članica določi posebna merila uspešnosti. Ta merila je treba sporočiti vsem zadevnim državam članicam in jih periodično revidirati po analizi pridobljenih rezultatov. Merila uspešnosti za inšpekcijske preglede se izdelajo postopoma, dokler niso dosežena ciljna merila, opredeljena spodaj.

Ciljna merila uspešnosti

Države članice najpozneje en mesec od začetka veljavnosti te odločbe začnejo izvajati razporede inšpekcijskih pregledov, da bi dosegle navedene cilje.

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija ima na zahtevo dostop do programa vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a) Pogostost inšpekcijskih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti najmanj enakovredna temu, kar bi se dobilo z enostavno naključno metodo vzorčenja, pri kateri inšpekcijski pregledi pokrivajo 20 % teže vseh iztovarjanj trske v državi članici.

(b) Pogostost inšpekcijskih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin trske, ki so na voljo za prodajo na dražbi.

Prilagodljivo merilo uspešnosti: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Merila uspešnosti za inšpekcijske preglede na morju se izrazijo kot število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja trske, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d) Pogostost zračnega nadzora

Prilagodljivo merilo uspešnosti: določi se po natančni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju ob upoštevanju razpoložljivih virov, ki so na voljo državi članici.

PRILOGA III

Seznam kršitev iz člena 7

A.	Kapitan ribiškega plovila ne izpolnjuje obveznosti glede omejitve ribolovnega napora iz člena 2 te odločbe.

B.	Kapitan ribiškega plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več uporablja ali ima na krovu katero koli orodje za ribolov, za katero je potrebno posebno dovoljenje, in sicer na katerem koli območju iz člena 1 te odločbe, ali ne hrani izvoda posebnega dovoljenja za ribolov.

C.	Nedovoljeno poseganje v satelitski sistem za spremljanje plovil iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (1).

V ladijskih dnevnikih, vključno s poročili o naporu, deklaracijah o iztovarjanju, potrdilih o prodaji, prevzemnih deklaracijah in prevoznih dokumentih, so podatki bodisi napačno navedeni bodisi sploh niso navedeni ali pa se ti dokumenti ne hranijo ali predložijo v skladu s členi 6 do 19 Uredbe (EGS) št. 2847/93 ter členoma 13 in 15 Uredbe (ES) št. 423/2004.

E.	Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov zastopnik z več kot eno tono trske na krovu ne izpolnjuje določb o predhodnem obveščanju iz člena 11 Uredbe (ES) št. 423/2004.

F.	Iztovarjanje več kot dveh ton trske s plovil zunaj določenih pristanišč.

(1) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 198

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 26. julij 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 717/2008 z dne 17. julija 2008 o določitvi postopka Skupnosti za upravljanje s količinskimi kvotami (Kodificirana različica)	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 718/2008 z dne 24. julija 2008 o spremembah uredb (ES) št. 2015/2006 in (ES) št. 40/2008 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib	8
		Uredba Komisije (ES) št. 719/2008 z dne 25. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 720/2008 z dne 25. julija 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s skladiščenjem in premikanjem proizvodov, ki jih kupi plačilna agencija ali intervencijska agencija (Kodificirana različica)	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 721/2008 z dne 25. julija 2008 o izdaji dovoljenja za pripravek rdeče, s karotenoidom bogate bakterije Paracoccus carotinifaciens kot krmnega dodatka ( 1 )	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 722/2008 z dne 25. julija 2008 o spremembi Uredbe (EGS) št. 563/82 glede prilagoditvenih faktorjev, ki se uporabljajo za določanje tržnih cen trupov odraslega goveda	26
	*	Uredba Komisije (ES) št. 723/2008 z dne 25. julija 2008 o vpisu nekaterih imen v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Afuega'l Pitu (ZOP), Mazapán de Toledo (ZGO), Agneau de Lozère (ZGO), Oignon doux des Cévennes (ZOP), Butelo de Vinhais ali Bucho de Vinhais ali Chouriço de Ossos de Vinhais (ZGO), Chouriça Doce de Vinhais (ZGO))	28
	*	Uredba Komisije (ES) št. 724/2008 z dne 24. julija 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	30
	*	Uredba Komisije (ES) št. 725/2008 z dne 24. julija 2008 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	32
		Uredba Komisije (ES) št. 726/2008 z dne 25. julija 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje julij 2008	34
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2008/76/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nezaželenih snoveh v živalski krmi ( 1 )	37
	*	Direktiva Komisije 2008/77/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tiametoksama kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	41
	*	Direktiva Komisije 2008/78/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev propikonazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	44

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	29,6
	TR	83,4
	XS	27,8
	ZZ	46,9
0707 00 05	MK	27,4
	TR	106,2
	ZZ	66,8
0709 90 70	TR	92,7
0709 90 70	ZZ	92,7
0805 50 10	AR	87,6
	US	51,0
	UY	61,3
	ZA	89,1
	ZZ	72,3
0806 10 10	CL	83,0
	EG	143,0
	IL	145,5
	TR	112,2
	ZZ	120,9
0808 10 80	AR	100,4
	BR	101,7
	CL	109,0
	CN	85,5
	NZ	117,2
	US	99,9
	ZA	91,9
	ZZ	100,8
0808 20 50	AR	111,3
	CL	86,3
	NZ	97,1
	ZA	99,2
	ZZ	98,5
0809 10 00	TR	174,0
	US	186,2
	ZZ	180,1
0809 20 95	TR	402,5
	US	410,1
	ZZ	406,3
0809 30	TR	149,7
0809 30	ZZ	149,7
0809 40 05	BA	95,0
	IL	117,3
	TR	115,5
	XS	74,5
	ZZ	100,6

(izraženi v odstotkih mase trupa)
Odstotek	Zmanjšanje			Povečanje
Maščobni razred	1–2	3	4–5	1	2	3	4	5
Ledvice	–0,4
Ledvični loj	–1,75	–2,5	–3,5
Medenični loj	–0,5
Jetra	–2,5
Vezivno tkivo	–0,4
Mišični del trebušne prepone	–0,4
Rep	–0,4
Hrbtenjača	–0,05
Maščoba vimen	–1,0
Testisi	–0,3
Skrotalna maščoba	–0,5
Površinska maščoba na notranji strani stegen	–0,3
Vratne vene in ob njej ležeča maščoba	–0,3
Odstranitev podkožne maščobe				0	0	+2,0	+3,0	+4,0
Odstranitev maščobe s prsi, pri čemer se ohrani plast maščobe (mišično tkivo ne sme biti prosto)				0	+0,2	+0,2	+0,3	+0,4
Odstranitev maščobe na prsih, neposredno pri spolnih organih				0	+0,3	+0,4	+0,5	+0,6“

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/618/ES
*	Odločba Sveta z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic	47
	2008/619/ES
*	Sklep št. 2/2008 Skupnega sveta EU–Mehika z dne 25. julija 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004	55
	Komisija
	2008/620/ES
*	Odločba Komisije z dne 22. julija 2008 o določitvi posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za staleže trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah na zahodu Škotske in Irskem morju (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3633)	66

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 385/2008 z dne 29. aprila 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 116, 30.4.2008)	74


	(1) Besedilo velja za EGP