24.7.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/1

---

UREDBA (ES) št. 683/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. julija 2008

o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen evropske satelitske navigacijske politike je Skupnosti zagotoviti dva satelitska navigacijska sistema (v nadaljnjem besedilu „sistema“). Navedena sistema se vzpostavita prek programov EGNOS in Galileo (v nadaljnjem besedilu „programa“). Vsaka infrastruktura ima satelite in omrežje prizemnih postaj.

(2)	Namen programa Galileo je vzpostavitev prve svetovne infrastrukture za satelitsko navigacijo in določanje položaja, posebej prilagojenega za civilne namene. Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je popolnoma neodvisen od drugih obstoječih sistemov ali potencialnih sistemov.

(3)	Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost signalov obstoječih globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (v nadaljnjem besedilu „GNSS“).

(4)	Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor so vseskozi v celoti podpirali programa.

(5)

Razvoj satelitske navigacije je v celoti v skladu z lizbonsko strategijo in drugimi politikami Skupnosti, na primer prometno politiko, kot je predstavljena v Beli knjigi Komisije z dne 12. septembra 2001 z naslovom „Evropska transportna politika za leto 2010: čas za odločitev“. V svojem delovnem programu bi morala Komisija, če je primerno, nameniti posebno pozornost razvoju aplikacij in storitev GNSS.

(6)

Programa predstavljata enega od prednostnih projektov, vključenih v lizbonski akcijski program za rast in zaposlovanje, ki ga je predlagala Komisija in potrdil Evropski svet. Sodita tudi med najpomembnejše temelje prihodnjega evropskega vesoljskega programa iz Sporočila Komisije z dne 26. aprila 2007 o evropski vesoljski politiki.

(7)	Program Galileo obsega opredelitveno fazo, razvojno in validacijsko fazo, uvajalno fazo ter fazo uporabe. Uvajalna faza bi se morala začeti leta 2008 in končati leta 2013. Leta 2013 naj bi bil sistem pripravljen za uporabo.

(8)

Opredelitvena faza ter razvojna in validacijska faza programa Galileo, ki sestavljata raziskovalni del programa, sta bili znatno financirani iz proračuna Skupnosti za vseevropska omrežja in iz sredstev Evropske vesoljske agencije (v nadaljnjem besedilu „ESA“). Uvajalna faza bi načeloma morala biti v celoti financirana s strani Skupnosti. Kasneje bi lahko sprejeli odločitev o tem, ali so za obratovanje, vzdrževanje, izboljševanje in prenavljanje sistema po letu 2013 primerna javno-zasebna partnerstva ali kakšna druga oblika pogodb s subjekti v zasebnem sektorju.

(9)

Center za varnost življenja v Madridu lahko odloči, da se preoblikuje v polno usposobljen in enakovreden center za nadzor satelitov Galileo, katerega premoženje bi bilo v lasti Skupnosti. Naložbe, potrebne za ta razvoj, ne bodo dodatno obremenjevale proračuna Skupnosti za programa v obdobju 2007–2013. Komisija bo v tem primeru, ne da bi to vplivalo na operativne zmogljivosti centrov za nadzor satelitov Galileo v Oberpfaffenhofnu in Fucinu, zagotovila, da bo center v Madridu do konca leta 2013 opredeljen kot v celoti operativen center za nadzor satelitov Galileo, pod pogojem da je zmožen izpolnjevati vse zahteve, ki veljajo za vse centre, in je vključen v omrežje zgoraj navedenih centrov.

(10)

Pomembno je, da Skupnost zagotovi financiranje sistema EGNOS, vključno s sredstvi za njegovo obratovanje, trajnost in trženje. Obratovanje sistema EGNOS bi lahko bilo predmet enega ali več javnih naročil za storitve, zlasti s subjekti v zasebnem sektorju, dokler se ne vključi v obratovanje sistema Galileo.

(11)	Ker sta programa dosegla visoko stopnjo zrelosti in trenutno močno presegata okvir preprostih raziskovalnih projektov, ju je treba podpreti s posebno pravno podlago, primernejšo za zadovoljevanje njunih potreb ter za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja.

(12)

Sistemi, vzpostavljeni v okviru programov, so infrastruktura, zgrajena kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega prek državnih meja držav članic. Storitve, ki se ponujajo prek teh sistemov, prispevajo zlasti k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

(13)

Učinkovito javno upravljanje programov Galileo in EGNOS zahteva jasno razdelitev pristojnosti med Komisijo, nadzornim organom za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu „nadzorni organ“) in ESA, ter zagotavljanje upravljanja programov s strani Skupnosti, ki jo zastopa Komisija. Komisija bi morala vzpostaviti ustrezne instrumente in imeti potrebne vire, zlasti kar zadeva potrebno pomoč.

(14)

Glede na pomen, edinstvenost in zahtevnost programov, glede na to, da je Skupnost lastnik sistemov, ki nastanejo iz programov, in glede na celotno financiranje iz proračuna Skupnosti za programe v obdobju 2008–2013, se Evropski parlament, Svet in Komisija zavedajo, da je njihovo tesno sodelovanje zelo koristno. V ta namen so bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s Skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo z dne 9. julija 2008.

(15)

Uredba Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema (3) ustanavlja nadzorni organ. Nadzorni organ je agencija Skupnosti, ki mora kot organ v smislu člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) izpolnjevati obveznosti, določene za agencije Skupnosti.

(16)

Ob priznavanju Komisije v vlogi upravnika programov in v skladu s smernicami Komisije, bi moral nadzorni organ zagotoviti varnostno akreditacijo sistemov in delovanje centra za varnost Galileo ter prispevati k pripravam na trženje sistemov, da se zagotovijo nemoteno delovanje, brezhibne storitve in visoka stopnja uveljavitve na trgu. Poleg tega bi moral nadzorni organ tudi izpolnjevati druge naloge, ki bi mu jih lahko poverila Komisija v skladu s Finančno uredbo, zlasti spodbujanje aplikacij in storitev ter zagotavljanje certifikacije sestavnih delov sistemov.

(17)	Evropski parlament in Svet vabita Komisijo, naj izdela predlog za formalno uskladitev upravljavskih struktur programov, določenih z Uredbo (ES) št. 1321/2004, z novo vlogo Komisije in nadzornega organa.

(18)

Da bi zagotovili nadaljevanje programov, je treba vzpostaviti ustrezen finančni in pravni okvir, ki bo Skupnosti omogočil nadaljnje financiranje programov. Treba je tudi navesti znesek, potreben za financiranje preostanka razvojne in validacijske faze ter uvajalne faze sistema Galileo, obratovanje EGNOS in pripravo na fazo uporabe programov v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(19)

Evropski parlament in Svet sta odločila, da skupni ocenjeni znesek stroškov obratovanja sistemov Galileo in EGNOS v obdobju 2007–2013 znaša 3,405 milijarde EUR. Znesek 1,005 milijarde EUR je bil prvotno predviden v večletnem finančnem okviru (2007–2013). Ta znesek se je povečal za 2 milijardi EUR. (5). Poleg tega je v sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (6) (v nadaljnjem besedilu „sedmi okvirni program“) na voljo 400 milijonov EUR, tako da skupni razpoložljivi proračun za programa za obdobje 2007–2013 znaša 3,405 milijarde EUR.

(20)

Pri dodeljevanju teh sredstev Skupnosti so odločilnega pomena učinkoviti postopki javnega naročanja in pogajanja o pogodbah, ki zagotavljajo najboljše razmerje med ceno in storitvami ter zanesljivo izvedbo storitev, nemoteno delovanje programov, obvladovanje tveganja in spoštovanje predlaganega časovnega načrta. To bi morala zagotoviti Komisija.

(21)	V skladu s Finančno uredbo lahko države članice, tretje države in mednarodne organizacije na podlagi ustreznih sporazumov finančno ali v naravi prispevajo k programom.

(22)

Treba bi bilo poudariti, da stroški naložbe in obratovanja sistemov Galileo in EGNOS, kot so trenutno ocenjeni za obdobje 2007–2013, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Skupnost utegnila nositi, zlasti obveznosti, povezanih s sistemom izvenpogodbene odgovornosti zaradi javnega značaja lastništva sistemov, zlasti z ozirom na višjo silo in katastrofalno okvaro.

(23)

Prihodke, ustvarjene z obratovanjem sistemov Galileo in EGNOS, zlasti iz komercialnih storitev, ki jih zagotavlja sistem, ustanovljen na podlagi programa Galileo, bi morala prejeti Skupnost za kompenzacijo predhodnih naložb. Mehanizem delitve prihodkov pa bi se lahko določil v pogodbah, sklenjenih s subjekti v zasebnem sektorju.

(24)

Skupnost bi morala z ESA skleniti večletni sporazum o prenosu pooblastil, ki bi urejal tehnične in načrtovalne vidike programov. Da bi Komisija, ki zastopa Skupnost, lahko v celoti izvajala svojo pristojnost za revizijo, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih ESA.

(25)

Ker bo programa financirala Skupnost, bi bilo treba pri javnih naročilih v okviru programov spoštovati pravila Skupnosti o javnih naročilih ter se v prvi vrsti usmeriti v zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, nadziranje stroškov, zmanjševanje tveganj, izboljšanje učinkovitosti in zmanjševanje zanašanja na enega samega dobavitelja. Prizadevati bi si morali za prost dostop in pošteno konkurenco v celotni industrijski dobavni verigi ter uravnoteženo nudenje možnosti sodelovanja industrije na vseh ravneh, vključujoč zlasti mala in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu „MSP“), v vseh državah članicah. Preprečiti bi morali morebitne zlorabe prevlade ali dolgotrajne odvisnosti od istih dobaviteljev. Kjer je to mogoče, bi bilo treba izvajati nabavo iz dveh virov, da bi tako zmanjšali tveganost programa, se izognili zanašanju na enega samega dobavitelja in zagotovili boljši skupni nadzor nad programoma ter stroški in časovnim razporedom programov. Evropski industriji bi morali dovoliti, da za nekatere sestavne dele in storitve uporabi neevropske vire, kadar se ti izkažejo za znatno boljše z vidika kakovosti in stroškov, pri čemer je treba upoštevati strateško naravo programov ter zahteve glede varnosti in nadzor nad izvozom, ki veljajo v Evropski uniji. Izkoristiti bi morali prednosti naložb v javnem sektorju ter izkušnje in zmožnosti industrije, vključno s tistimi, pridobljenimi v opredelitveni fazi ter razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer je treba zagotoviti, da se ne posega v pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(26)

Vsi delovni sklopi v okviru dejavnosti uvajalne faze programa Galileo bi morali biti v skladu z načeli Evropske unije o javnih naročilih kar najbolj odprti za konkurenco. Da bi zagotovili, da so javna naročila na zadovoljivi ravni, bi morali biti delovni sklopi čim bolj dostopni novim akterjem in MSP, pri tem pa skrbeti za tehnološko odličnost in stroškovno učinkovitost.

(27)	Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, lahko predstavniki nadzornega organa in ESA sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu „odbor“), ki je bil ustanovljen za pomoč Komisiji.

(28)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(29)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejemanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev združljivosti in interoperabilnosti sistemov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(30)	Skupnost bi morala biti lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov. Treba bi bilo skleniti ustrezne sporazume z obstoječimi lastniki, da bi se v celoti spoštovale vse temeljne pravice, povezane z lastništvom.

(31)	Posebno pozornost bi bilo treba nameniti certifikaciji sistema EGNOS za vse vrste prometa, zlasti za letalski promet, da bi se sistem razglasil za delujočega in bi se lahko začel čim prej uporabljati.

(32)	Ta uredba določa finančna sredstva za nadaljevanje programov, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(33)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitev sistemov satelitske navigacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker presega finančne in tehnične zmogljivosti posamezne države članice, in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(34)	Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Evropski satelitski navigacijski sistemi in programi

1.   Programa EGNOS in Galileo vključujeta vse dejavnosti, potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenavljanje in izboljšanje dveh evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, tj. sistema EGNOS in sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo.

2.   Sistem EGNOS je infrastruktura za spremljanje in popravljanje signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi. Sestavlja ga več prizemnih postaj in več transponderjev, nameščenih na geostacionarnih satelitih.

3.   Sistem, ki izhaja iz programa Galileo, je infrastruktura avtonomnega globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja prizemnih postaj.

4.   Posebni cilji programov so določeni v Prilogi.

Člen 2

Predmet

Ta uredba določa pravila za nadaljevanje izvajanja programov, vključno s pravili o upravljanju in finančnem prispevku Skupnosti.

Člen 3

Faze programa Galileo

Faze programa Galileo so naslednje:

(a)	opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema ter so se določili njegovi sestavni deli in ki se je končala leta 2001;

(b)	razvojna in validacijska faza, ki zajema izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti. Ta faza naj bi se končala leta 2010;

(c)	uvajalna faza, ki obsega namestitev vseh vesoljskih in zemeljskih infrastruktur ter postopke, povezane z namestitvijo. Ta faza naj bi potekala med letoma 2008 in 2013. Vključuje priprave na fazo uporabe;

(d)

faza uporabe, ki zajema upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, nenehno izboljševanje in prenavljanje sistema, postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom, trženje sistema in vse ostale dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa. Faza uporabe se začne najpozneje takrat, ko se zaključi uvajalna faza.

Člen 4

Financiranje programa Galileo

1.   Razvojno in validacijsko fazo financirata Skupnost in ESA.

2.   Uvajalno fazo financira Skupnost brez poseganja v odstavka 4 in 5.

3.   Komisija, če je primerno, Evropskemu parlamentu in Svetu v letu 2010 poleg vmesnega pregleda predloži tudi predlog za finančno obdobje načrtovanja programov, ki se bo začelo leta 2014, in sicer za javna sredstva in obveznosti, vključno s finančnimi obveznostmi, potrebnimi za fazo uporabe, kar izhaja iz njene odgovornosti, povezane z javnim lastništvom sistema, mehanizem delitve prihodkov za fazo uporabe, in cilje za cenovno politiko, s katerimi bi potrošnikom zagotovili visokokakovostne storitve po poštenih cenah. Vsebuje zlasti z dokazi podprto študijo izvedljivosti s prednostmi in pomanjkljivostmi uporabe koncesijskih pogodb za storitve ali javnih naročil za storitve, sklenjenih z zasebnim sektorjem.

Komisija po potrebi skupaj z vmesnim pregledom predlaga ustrezne ukrepe za spodbujanje razvoja aplikacij in storitev satelitske navigacije.

4.   V posameznih primerih lahko države članice za program Galileo zagotovijo dodatna sredstva, potrebna za razvoj dogovorjene zgradbe sistema. Prihodek iz teh prispevkov pomeni namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Finančne uredbe. Komisija odboru v skladu z načelom preglednega upravljanja sporoči vse učinke uporabe tega pododstavka na program Galileo.

5.   Dodatna sredstva za program Galileo lahko zagotovijo tudi tretje države in mednarodne organizacije. V sporazumih, ki jih Skupnost v skladu s členom 300 Pogodbe sklene s temi subjekti, so določeni pogoji in podrobna pravila za njihovo udeležbo.

Člen 5

Obratovanje sistema EGNOS

Obratovanje sistema EGNOS zajema zlasti upravljanje infrastrukture, vzdrževanje, nenehno izboljševanje ter prenavljanje sistema, s programi povezane postopke certificiranja in standardizacije ter trženje.

Člen 6

Financiranje obratovanja sistema EGNOS

1.   Skupnost financira obratovanje sistema EGNOS, ne da bi to vplivalo na prispevke iz drugega vira, vključno s tistimi iz odstavkov 3 in 4.

2.   Sprva bo obratovanje sistema EGNOS predmet enega ali več javnih naročil za storitve.

3.   Države članice lahko zagotovijo dodatna sredstva za program EGNOS. Prihodek iz teh prispevkov pomeni namenske prejemke v skladu s členom 18(2) Finančne uredbe.

4.   Dodatna sredstva za program EGNOS lahko zagotovijo tudi tretje države in mednarodne organizacije. V sporazumih, ki jih Skupnost v skladu s členom 300 Pogodbe sklene s temi tretjimi državami, so določeni pogoji in podrobna pravila, ki urejajo njihovo udeležbo.

Člen 7

Združljivost in interoperabilnost sistemov

1.   Komisija po najboljših močeh zagotovi združljivost in interoperabilnost sistemov, omrežij in storitev sistemov EGNOS in Galileo ter si prizadeva izkoristiti prednosti združljivosti in interoperabilnosti sistemov EGNOS in Galileo z drugimi navigacijskimi sistemi ter, kjer je to mogoče, s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi.

2.   Za to potrebni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(5).

Člen 8

Lastništvo

Skupnost je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov, zato se v ta namen s tretjimi stranmi sklenejo sporazumi, po potrebi ob upoštevanju obstoječih lastniških pravic.

POGLAVJE II

PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI

Člen 9

Zadevne dejavnosti

1.   Proračunska sredstva Skupnosti za programe v skladu s to uredbo se odobrijo za financiranje:

(a)	dejavnosti, povezanih z dokončanjem razvojne in validacijske faze programa Galileo;

(b)	dejavnosti, povezanih z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi za upravljanje in spremljanje te faze;

(c)	dejavnosti, povezanih z obratovanjem sistema EGNOS, ter ukrepov, sprejetih pred ali med pripravo faze uporabe programov.

2.   Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja vsako leto obvesti odbor o dodelitvi sredstev Skupnosti za vsako dejavnost, navedeno v odstavku 1, s čimer se omogoči jasna opredelitev stroškov programov in njihovih različnih faz.

Člen 10

Proračunska sredstva

1.   Znesek, dodeljen za izvajanje dejavnosti, določenih v členu 9, znaša 3,405 milijarde EUR za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. To vključuje 400 milijonov EUR na voljo iz sedmega okvirnega programa.

2.   Letna sredstva odobri proračunski organ vsako leto v mejah večletnega finančnega okvira. Izvajajo se v skladu z določbami Finančne uredbe.

3.   Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na programe, se izvršujejo v letnih obrokih.

Člen 11

Prihodki od obratovanja

1.   Prihodke od obratovanja sistemov prejme Skupnost in se plačajo v proračun Skupnosti in namenijo programoma. Če se izkaže, da je obseg prihodkov večji od sredstev, potrebnih za programa, je vsakršna prilagoditev načela dodelitve predmet odobritve proračunskega organa na podlagi predloga Komisije.

2.   Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s subjekti v zasebnem sektorju.

POGLAVJE III

JAVNO UPRAVLJANJE PROGRAMOV

Člen 12

Splošni okvir upravljanja programov

1.   Javno upravljanje programov temelji na načelu stroge razdelitve pristojnosti med Skupnostjo, ki jo zastopa Komisija, nadzornim organom in ESA.

2.   Komisija, ki ji pomaga odbor, je odgovorna za upravljanje programov, ki jih izvaja na pregleden način. Z jasno razdelitvijo nalog med nadzornim organom in ESA se izogiba podvajanju struktur in nalog. Lahko ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic, izvaja pa finančne in tehnične revizije.

3.   Komisija vzpostavi ustrezne instrumente, vključno z izvajanjem celovitega obvladovanja tveganj na vseh ravneh programov, in strukturne ukrepe za prepoznavanje, obvladovanje, zmanjševanje in spremljanje tveganj, ter zagotovi, da ima na voljo sredstva, potrebna za izpolnitev te naloge. Komisija v ta namen v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2) določi ključne točke odločitev za preglede izvajanja programov.

Člen 13

Vodenje varnostnih zadev

1.   Komisija vodi vse zadeve, povezane z varnostjo sistemov, ob ustreznem upoštevanju potrebe po pregledu nad varnostnimi zahtevami in njihove celostne vključitve v programa.

2.   V skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(4) Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo glavne tehnične zahteve za nadzor nad dostopom do in upravljanjem tehnologij, ki zagotavljajo varnost sistemov.

3.   Komisija zagotovi, da se stori vse potrebno za izpolnitev ukrepov iz odstavka 2 in vseh morebitnih nadaljnjih zahtev v zvezi z varnostjo sistemov, pri tem pa se dosledno upoštevajo nasveti stroke.

4.   Če bi obratovanje sistemov vplivalo na varnost Evropske unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (8).

5.   Zadeve, ki spadajo izključno pod naslov V in/ali naslov VI Pogodbe o Evropski uniji, ne spadajo med naloge odbora.

Člen 14

Uporaba predpisov o varovanju tajnosti

1.   Vsaka država članica zagotovi, da se za vsako fizično osebo s prebivališčem na njihovem ozemlju in za vse pravne osebe s sedežem na njihovem ozemlju, ki ravnajo s tajnimi podatki EU v zvezi s programi, uporabljajo predpisi o varovanju tajnosti, ki zagotavljajo najmanj takšno raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju, določena v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (9), in predpisi Sveta o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu Sveta 2001/264/ES (10).

2.   Države članice Komisijo takoj obvestijo o sprejetju nacionalnih predpisov o varovanju tajnosti iz odstavka 1.

3.   Fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se dovoli ravnanje s tajnimi podatki EU v zvezi s programi le, če se v teh državah uporabljajo predpisi o varovanju tajnosti, ki zagotavljajo najmanj takšno raven varovanja kot pravila Komisije o varovanju, določena v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in predpisi Sveta o varovanju tajnosti, določeni v Prilogi k Sklepu 2001/264/ES. Predpisi ESA o varovanju tajnosti se štejejo za enakovredne navedenim pravilom in predpisom. Enakovrednost predpisov o varovanju tajnosti, ki se uporabljajo v tretji državi, se lahko prizna v sporazumu s to državo.

Člen 15

Načrtovanje

1.   Komisija upravlja sredstva, dodeljena programoma na podlagi te uredbe.

2.   Komisija sprejme ukrepe za oblikovanje strateškega okvira za opredelitev delovnega programa v skladu z zahtevami te uredbe. Strateški okvir vključuje najpomembnejše ukrepe, predvideni proračun in časovni razpored, ki so potrebni za dosego ciljev iz Priloge.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(5).

3.   Komisija sprejme delovni program, ki obsega tudi načrt za izvajanje programa ter s tem povezano financiranje, katerega pregled se opravi enkrat letno, in njegove morebitne spremembe v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 19(3).

4.   Ukrepi, ki se financirajo po tej uredbi, se izvajajo v skladu s Finančno uredbo.

Člen 16

Vloga nadzornega organa za evropski GNSS

Nadzorni organ ob upoštevanju določb iz člena 12 in priznavanju Komisije v vlogi upravnika programov izpolnjuje naslednje naloge v okviru programov in v skladu s smernicami, ki jih izda Komisija:

(a)

v zvezi z varnostjo programov in brez poseganja v člene 13 in 14 zagotavlja naslednje: (i) varnostno akreditacijo; v ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistema; (ii) obratovanje centra za varnost Galileo, ki se izvaja skladno z odločitvami, sprejetimi na podlagi člena 13 in navodili iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(b)	prispeva k pripravam na trženje sistemov, vključno s potrebno tržno analizo;

(c)

poleg tega izpolnjuje druge naloge, ki mu jih lahko poveri Komisija, v skladu s členom 54(2)(b) Finančne uredbe, za posebna vprašanja, povezana s programi, kot so: (i) spodbujanje aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije; (ii) zagotavljanje certifikacije sestavnih delov sistemov s strani ustreznih uradno pooblaščenih certifikacijskih organov.

Člen 17

Načela javnega naročanja v zvezi z uvajalno fazo programa Galileo

1.   Za uvajalno fazo programa Galileo se uporabljajo pravila Skupnosti glede javnih naročil, zlasti glede prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, razpisnih postopkov na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in vseh drugih ustreznih informacijah, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike, in sicer brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito pomembnih interesov varnosti Evropske unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Evropske unije za nadzor nad izvozom.

2.   Med postopkom javnega naročanja se uresničujejo naslednji cilji:

(a)	v vseh državah članicah se na vseh ravneh spodbuja uravnoteženo sodelovanje industrije, vključno zlasti z MSP;

(b)	preprečujejo se morebitne zlorabe prevlade in preprečuje se dolgotrajna odvisnost od istih dobaviteljev;

(c)

izkoriščajo se prednosti, ki jih nudijo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporabljajo dosedanja spoznanja ter izkušnje in sposobnosti industrije, vključno s tistimi, pridobljenimi v opredelitveni ter razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer je treba zagotoviti, da se ne posega v pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

3.   V ta namen se pri oddaji javnih naročil za dejavnosti uvajalne faze programa Galileo upoštevajo naslednja načela:

(a)

javna naročila v zvezi z infrastrukturo se razdelijo v šest glavnih delovnih sklopov (upravljanje sistemov, dokončanje operativne zemeljske infrastrukture, dokončanje nadzorne zemeljske infrastrukture, sateliti, nosilne rakete in operativne dejavnosti) in več dodatnih delovnih sklopov s celovito splošno razčlenitvijo javnih naročil; to ne izključuje možnosti večjega števila istočasnih postopkov javnega naročanja za posamezne delovne sklope, tudi za satelite;

(b)

konkurenčni razpisni postopki se zagotovijo za vse sklope, za šest glavnih delovnih sklopov pa uporaba enega samega postopka, na katerem se lahko katera koli neodvisna pravna oseba ali skupina, ki jo v ta namen predstavlja pravna oseba, ki je del skupine, poteguje za vlogo glavnega pogodbenika največ dveh od šestih glavnih delovnih sklopov;

(c)

za najmanj 40 % skupne vrednosti dejavnosti je treba s konkurenčnim razpisnim postopkom na različnih ravneh skleniti podizvajalske pogodbe s podjetji, ki ne spadajo v skupine, katerih organ je glavni pogodbenik za enega od glavnih delovnih sklopov; Komisija odboru redno poroča o spoštovanju tega načela. Če pa napovedi kažejo, da ne bo mogoče doseči 40 % prag, Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 19(3) sprejme ustrezne ukrepe;

(d)	nabava iz dveh virov, kadar koli je to primerno, da se zagotovi boljši celovit nadzor nad programom, stroški in časovnim razporedom programa.

Člen 18

Vloga Evropske vesoljske agencije

1.   Skupnost, ki jo zastopa Komisija, sklene na podlagi načel iz člena 17 z Evropsko vesoljsko agencijo večletni sporazum o prenosu nalog in izvrševanju proračuna, povezanih z izvajanjem programa Galileo, zlasti z uvajalno fazo, in sicer na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga sprejme Komisija v skladu s členom 54(2) Finančne uredbe.

2.   Če je to potrebno za izvajanje nalog in izvrševanje proračuna, ki sta bila prenesena v skladu z odstavkom 1, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji upravljanja sredstev, zaupanih ESA, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo v primeru pomanjkljivega izvajanja pogodb ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.

3.   V skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2) se z odborom opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena. Odbor se obvesti o večletnem sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga skleneta Skupnost, ki jo zastopa Komisija, in ESA.

4.   Komisija obvesti odbor o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih naročil in pogodb s subjekti v zasebnem sektorju, ki jih določi ESA.

Člen 19

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan „Odbor za evropske programe GNSS“ („odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

6.   Predstavniki nadzornega organa in ESA lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

7.   V sporazumih, ki jih sklene Skupnost na podlagi člena 4(5) in člena 6(4), je lahko predvidena udeležba tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora, pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

Člen 20

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti

Komisija zagotovi, da sta varstvo osebnih podatkov in zasebnosti zajamčena in da so ustrezni zaščitni ukrepi vključeni v tehnične strukture sistemov.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Skupnosti, in sicer z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, podkupovanja in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13).

2.   Pri ukrepih Skupnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, se za nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 šteje vsaka kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega operaterja in ki je ali bi lahko z neupravičenim stroškom škodovala splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.

3.   Sporazumi, sklenjeni na podlagi te uredbe, vključno s sporazumi, sklenjenimi s sodelujočimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, določajo nadzor in finančno kontrolo s strani Komisije ali njenega pooblaščenega predstavnika, in revizije s strani Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

Člen 22

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predstavi poročilo o izvajanju programov ob predložitvi predhodnega predloga proračuna. Leta 2010 bo izveden vmesni pregled, na podlagi katerega se bosta Evropski parlament in Svet seznanila z napredkom programov; ta pregled naj bi obsegal revizijo stroškov in tveganja, pa tudi predvidene prihodke iz opravljanja storitev, ki jih nudi Galileo, med drugim ob upoštevanju tehnološkega razvoja in razvoja na trgu.

Člen 23

Razveljavitev

Člen 7 Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (14) se razveljavi z učinkom od 25. julija 2009.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 221, 8.9.2005, str. 28.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 3. julija 2008.

(3)  UL L 246, 20.7.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1942/2006 (UL L 367, 22.12.2006, str. 18).

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(5)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1). Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 6, 10.1.2008, str. 7).

(6)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(8)  UL L 246, 20.7.2004, str. 30.

(9)  Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(10)  Sklep Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (UL L 101, 11.4.2001, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2007/438/ES (UL L 164, 26.6.2007, str. 24).

(11)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 (UL L 279, 23.10.2007, str. 10).

(12)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(13)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(14)  UL L 138, 28.5.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1943/2006 (UL L 367, 22.12.2006, str. 21).

---

---

---