19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1174/2005 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov („RVP“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Preiskava, ki je privedla do prej navedene uredbe, je za obdobje preiskave uporabila obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („prvotna preiskava“).

(2)

Komisija je ta delni vmesni pregled začela na lastno pobudo. Informacije, ki so na voljo Komisiji, so pokazale, da se nekateri izdelki, tako imenovani dvigalne naprave, nakladalniki, škarjasta dvigala in vozički za tehtanje („DNŠV“), ki bi lahko domnevno spadali v obseg izdelka, očitno razlikujejo od ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, kakor sta šasija in hidravlika, med drugim zaradi svojih posebnih funkcij (dviganje, nakladanje ali tehtanje) in končnih uporab. Ugotovilo se je, da za zagotovitev teh funkcij obstajajo razlike v moči in zgradbi hidravlike in šasije. Prej navedene lastnosti so poudarile razlike pri uporabi – in videti je bilo, da med temi izdelki in ročnimi vozički za premeščanje palet ni zamenljivosti. Zato se je zdelo primerno, da se primer preuči, kar zadeva določitev obsega izdelka, z možnostjo retroaktivne veljave sklepa od datuma uvedbe primernih protidampinških ukrepov.

(3)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki opravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na preiskavo obsega izdelka.

(4)

Komisija je uradno obvestila organe LRK („zadevna država“) in vse druge znane zadevne stranke, npr. proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uporabnike in uvoznike v Skupnosti in proizvajalce v Skupnosti, o začetku delnega pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim strankam ter vsem drugim strankam, ki so se oglasile v rokih, določenih v obvestilu o začetku.

(6)

Glede na obseg delnega pregleda ni bilo za namen tega delnega pregleda določeno nobeno obdobje preiskave. Informacije v izpolnjenih vprašalnikih so zajele obdobje od leta 2003 do leta 2006 („obravnavano obdobje“), tj. zajele so tudi obdobje preiskave prvotne preiskave. Za obravnavano obdobje so bile zahtevane informacije glede obsega prodaje/nabave in vrednosti, obsega proizvodnje in zmogljivosti za RVP in DNŠV. Poleg tega so bile od zadevnih strank zahtevane pripombe o kakršnih koli razlikah ali podobnostih med RVP in DNŠV glede njihovih proizvodnih procesov, tehničnih lastnosti, končnih uporab, zamenljivosti idr.

(7)

Prejeti so bili dovolj popolno izpolnjeni vprašalniki dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov RVP/DNŠV, štirih proizvajalcev Skupnosti RVP ali DNŠV, enega uporabnika in 14 uvoznikov RVP/DNŠV v Skupnosti.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za namen ocene, ali je potreba po določilu/spremembi obsega obstoječih protidampinških ukrepov in izvedenih preiskav na kraju samem v prostorih naslednjih družb:

(9)

Zadevni izdelek, kakor je enotno opredeljen v prvotni Uredbi, so ročni vozički za premeščanje palet brez lastnega pogona, ki se uporabljajo za manipuliranje z materiali, običajno nameščenimi na palete, in njihovi osnovni deli, kakor sta šasija in hidravlika, s poreklom iz LRK, ki so običajno uvrščeni pod oznakama KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00. Obstajajo različni tipi ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, kakor sta šasija in hidravlika, večinoma odvisnih od dvižne zmogljivosti, vrste jekla, uporabljenega za šasijo, vrste hidravlike, vrste koles in obstoja zavore.

(10)

Treba je spomniti, da je prvotna preiskava zajela ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, kakor sta šasija in hidravlika, ki se uporabljajo za ročno manipuliranje s tovorom, običajno nameščenim na palete, in njegovo premeščanje. Po opredelitvi je treba RVP potiskati ali vleči. Zato RVP zagotavljajo mehanizem, ki uporabniku omogoča, da ročno dvigne tovor ravno dovolj visoko, da ga premesti z enega mesta na drugo.

(11)

DNŠV, ki so bili domnevno razvrščeni kot zadevni izdelek, ki je predmet protidampinških ukrepov nekaterih nacionalnih carinskih organov, so lahko na lastni pogon ali se jih ročno premika. Uporabljajo se za premeščanje ali dviganje tovora, da bi se ga postavilo više, za pomoč pri skladiščenju tovora (dvigalne naprave), za nakladanje ene palete na drugo (nakladalniki), za dviganje tovora na delovno površino (škarjasta dvigala) ali za dviganje in tehtanje tovora (vozički za tehtanje).

(12)

Šteje se, da so se samo RVP, kakor so opredeljeni v uvodni izjavi 10 obravnavali kot zadevni izdelek v preiskavi v skladu s prvotno uredbo. Treba je biti pozoren na to, da Komisija za namene prvotne preiskave od sodelujočih strank nikoli ni zahtevala zagotovitev informacij o DNŠV in ni preverila informacij o DNŠV. Zato so vsi podatki in informacije, navedeni v skladu s prvotno uredbo, ter rezultati prvotne preiskave, vključno z uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov, temeljili zgolj na RVP.

(13)

Ob upoštevanju opisanega položaja v okviru uvodne izjave 2 in da se ugotovi, ali se DNŠV razlikujejo od RVP, se DNŠV in RVP preučijo glede na njihove fizikalne in tehnične lastnosti, proizvodne procese, tipične končne uporabe in zamenljivost.

(14)

Obstajajo različni tipi RVP in njihovih osnovnih delov, kakor sta šasija in hidravlika, večinoma odvisni od dvižne zmogljivosti, vrste jekla, uporabljenega za šasijo, vrste hidravlike, vrste koles in obstoja zavore. Vendar imajo ti različni tipi enake osnovne fizikalne lastnosti in uporabe in se obravnavajo kot zadevni izdelek v prvotni preiskavi.

(15)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da si DNŠV z RVP delijo nekatere lastnosti, npr. da imajo šasijo z vilicami in hidravlični sistem. Vendar imajo dodatne funkcije za višje dviganje tovora, nakladanje, delujejo kot dvižna miza/ploščad ali za tehtanje tovora, kar zahteva naprednejše ali dodatne tehnične sestavine. Za zagotovitev prej navedenih posebnih funkcij DNŠV, so zahteve glede moči in zgradbe vilic, šasije in hidravlike različne od tistih za RVP. Poleg tega so, da bi se zagotovile te dodatne funkcije, DNŠV znatno dražji od RVP (do desetkrat).

(16)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da obstajajo znatne razlike med proizvodnim procesom RVP in DNŠV, ker slednji potrebuje dodatne sestavine, kar ima za posledico različne proizvodne postopke v primerjavi z RVP. Dejansko je preiskava v zvezi s pregledom razkrila, da mora biti šasija pri dvigalnih napravah in nakladalnikih znatno višja in hidravlični sistemi drugačni, da so zmožni višjega dviga tovora, kot pri vozičkih za tehtanje, tehtnica pa je vgrajena v šasijo, ki ima popolnoma drugačno strukturo vilic v primerjavi z RVP.

(17)

RVP se široko uporabljajo pri dejavnostih manipuliranja tovora, distribuciji in skladiščenju blaga. Oboji se uporabljajo v predelovalni industriji in maloprodajnih trgovinah. RVP so namenjeni temu, da jih upravljavec na tleh z uporabo premičnega krmila potiska, vleče ali krmili na gladki ravni trdi površini. Ročni vozički za premeščanje palet imajo le eno funkcijo, da omogočijo upravljavcu, ki upravlja s krmilom kot s črpalko, da tovor dvigne do višine, primerne za prenos tovora, na primer v vozilih za distribucijo, skladiščih, proizvodnih obratih ali celo v maloprodajnih trgovinah. Tipična največja dvižna zmogljivost RVP je približno 210 milimetrov. Poleg tega se RVP običajno obravnavajo kot nujno dopolnilo k drugim pripravam za manipuliranje, kot so viličarji. Za uporabo RVP ni potrebno posebno usposabljanje.

(18)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da DNŠV večinoma uporabljajo isti uporabniki kot RVP, vendar so njihove uporabe različne, npr. uporabljajo se za višje dviganje tovora, nakladanje tovora, delujejo kot dvižne ploščadi ali se uporabljajo za tehtanje tovora. Zaradi svojih posebnih lastnosti in uporab se DNŠV ne uporabljajo tako široko kot RVP. Zato je njihov obseg prodaje približno ena desetina prodaje RVP na trgu ES. Poleg tega z razliko od RVP uporaba DNŠV zahteva posebno usposabljanje.

(19)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da imajo DNŠV znatno več posebnih uporab kot RVP. Dejansko se dvigalne naprave/nakladalniki uporabljajo za višje dviganje tovora, pomoč pri skladiščenju tovora, za nakladanje ene palete na drugo, škarjasta dvigala se uporabljajo za dviganje tovora na delovno površino in vozički za tehtanje za tehtanje tovora.

(20)

Tipi DNŠV lahko v zelo omejenem obsegu (npr. vozički za tehtanje) dvignejo in premestijo tovor tako kot RVP. Vendar nadomestitev RVP z DNŠV nima nobenega praktičnega ali gospodarskega smisla, ker se RVP laže uporabljajo samo za dviganje in premeščanje tovora, DNŠV pa so znatno dražji kot RVP ter za uporabo zahtevajo posebno usposabljanje. Poleg tega lahko v nekaterih primerih redna uporaba DNŠV namesto RVP uniči glavne funkcije DNŠV, npr. v primeru vozičkov za tehtanje, kjer je naprava za tehtanje tako občutljiva, da bi se poškodovala v trenutku, ko bi se voziček za tehtanje uporabil za dviganje in premeščanje tovora.

(21)

Po drugi strani se je med preiskavo v zvezi s pregledom ugotovilo, da se RVP ne morejo uporabiti za nadomestitev DNŠV. Funkcije slednjih se nanašajo na posebne trge z različnimi zahtevami ter potrebami in dojemanji končnih uporabnikov.

(22)

Komisija je prav tako preučila, ali sta bistvena dela RVP in DNŠV, kakor sta šasija in hidravlika, zamenljiva. Preiskava v zvezi s pregledom je glede tega pokazala, da šasija in hidravlika nista zamenljivi med RVP in DNŠV zaradi različnih zgradb in lastnosti.

(23)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da zaradi različnih in dodatnih tehničnih lastnosti, različnih končnih uporab in različnih proizvodnih procesov, DNŠV ne spadajo v obseg izdelka RVP in njihovih osnovnih delov, ki so predmet veljavnih protidampinških ukrepov. Zato Komisija DNŠV ni obravnavala kot del obsega izdelka prvotne preiskave.

(24)

Zato se zdi primerno določiti, da se DNŠV razlikujejo od RVP in njihovih osnovnih delov in ne spadajo v obseg obsega izdelka, ki je predmet protidampinških ukrepov.

(25)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o zgornjih sklepih.

(26)

Ena stranka je trdila, da je treba DNŠV in RVP obravnavati kot eno tehnično enoto, vendar informacije o zadevi na upravičujejo takšnega sklepa. Vse preostale stranke, ki so predložile pripombe, so sprejele ugotovitve Komisije.

(27)

Glede na zgoraj navedeno se zdi primerno spremeniti prvotno uredbo za določitev opredelitve izdelka.

(28)

Ker je sedanja preiskava v zvezi s pregledom omejena na določitev obsega izdelka, prvotna preiskava in posledični protidampinški ukrep pa DNŠV nista zajemala, se zdi primerno, da se ugotovitve uporabljajo od začetka veljavnosti prvotne uredbe, vključno z uvozi med 29. januarjem 2005 in 21. julijem 2005, za katere so veljale začasne dajatve. Komisija ni našla tehtnega razloga proti uvedbi takšne retroaktivne uporabe.

(29)

Zato bi bilo treba za blago, ki ni zajeto s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 1174/2005, kakor se spremeni s to uredbo, dokončne protidampinške dajatve, plačane ali vknjižene v skladu s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 1174/2005, ter začasne protidampinške dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2, povrniti ali odpustiti.

(30)

Povrnitev ali opustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(31)

Ta pregled ne vpliva na čas prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 1174/2005 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe –

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/5

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 85/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške. Končna dajatev je bila uvedena v obliki minimalne uvozne cene („MUC“).

(2)

Komisija je 20. februarja 2007 prejela zahtevek za delni vmesni pregled, ki so ga vložile naslednje države članice: Italija, Litva, Poljska, Portugalska in Španija („vložniki“) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Vložniki so predložili prima facie dokaze, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile, in da so te spremembe trajne. Vložniki so trdili in predložili prima facie dokaze, da bi primerjava konstruirane normalne vrednosti z izvoznimi cenami pomenila zmanjšanje dampinga na raven, ki bi bila znatno nižja od ravni sedanjih ukrepov. Zato nadaljevanje izvajanja ukrepov na obstoječih ravneh ni več potrebno za izravnavanje dampinga. Ocenjeno je bilo, da ti dokazi zadostujejo za začetek postopka.

(4)

V skladu s tem je Komisija 21. aprila 2007, po posvetovanju s svetovalnim odborom, z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije  (3) začela delni vmesni pregled veljavnih protidampinških ukrepov na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („obvestilo o začetku“).

(5)

Ta pregled je bil po obsegu omejen na damping, njegov namen pa je bil oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov.

(6)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila vse znane proizvajalce/izvoznike na Norveškem, trgovce, uvoznike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike Kraljevine Norveške. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(7)

V skladu z oddelkom 5(a) obvestila o začetku se lahko Komisija odloči za uporabo vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Informacije, zahtevane v točki 5(a)(i) obvestila o začetku, je v določenem roku zagotovilo 267 družb. Med temi družbami je bilo 169 proizvajalcev izvoznikov gojenega lososa. Uvoz se je izvajal neposredno ali posredno prek povezanih in samostojnih trgovcev.

(8)

Zaradi velikega števila vpletenih podjetij je bilo odločeno, da se bo uporabilo določbe o vzorčenju, zaradi česar je bil v posvetovanju s predstavniki norveške industrije izbran vzorec družb proizvajalk z največjim obsegom izvoza v Skupnost (proizvajalci izvozniki). Predstavniki norveške industrije so predlagali, da se v vzorec vključi (i) eno družbo proizvajalko, ki ni izvažala sama, ampak samo prek nepovezanih trgovcev na Norveškem, in (ii) dva izvoznika, ki nista proizvajalca zadevnega proizvoda. Tega ni bilo možno sprejeti, saj v zvezi z družbo proizvajalko ni bilo zadostnih jamstev, da bi se dejansko dalo ugotoviti izvoz v Skupnost prek nepovezanih trgovcev. V zvezi z izvozniki brez lastne proizvodnje lososa pa ni bilo možno določiti normalne vrednosti in zato tudi ne dajatev za te družbe.

(9)

Izbrani vzorec je v skladu s členom 17 osnovne uredbe zajel največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je bilo možno ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Proizvajalci izvozniki, izbrani v končni vzorec, so predstavljali skoraj 60 % navedene količine zadevnega proizvoda, izvoženega v Skupnost.

(10)

Da bi Komisija lahko v zvezi z uvozniki odločila, ali je vzorčenje potrebno, so uvozniki v Skupnosti morali predložiti informacije iz točke 5(a)(ii) obvestila o začetku. Le štirje uvozniki v Skupnosti so izpolnili obrazec za vzorčenje. Zaradi majhnega števila sodelujočih uvoznikov vzorčenje v tem primeru ni bilo potrebno.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga. V ta namen je Komisija vse stranke, za katere se ve, da jih to zadeva, in vse druge stranke, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku, povabila k sodelovanju v postopku in jih pozvala, naj odgovorijo na ustrezne vprašalnike. S Komisijo je sodelovalo in izrazilo svoja stališča 267 proizvajalcev in izvoznikov iz Norveške, predstavniki proizvajalcev lososa Skupnosti ter irska in škotska vlada. Poleg tega so štirje uvozniki in šest vzorčenih norveških proizvajalcev izvoznikov predložili izpolnjene vprašalnike v določenih rokih.

(12)

Komisija je izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(13)

Dva največja norveška proizvajalca izvoznika, tj. Marine Harvest AS in Hallvard Leroy AS, sta predstavljala več kot 44 % celotne proizvodnje, ki so jo prijavili sodelujoči norveški proizvajalci, in 45 % norveškega izvoza v Skupnost.

(14)

Narejena je bila poglobljena teoretična analiza informacij, ki so jih predložile ostale štiri družbe, izbrane v vzorec, in ugotovljeno je bilo, da se njihovi proizvodni stroški in izvozne cene na splošno ujemajo s proizvodnimi stroški in izvoznimi cenami obiskanih podjetij.

(15)

Vsem zainteresiranem strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(16)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(17)

Proizvod, ki se pregleduje, je enak proizvodu iz prvotne preiskave, tj. gojeni (razen divjega) losos, v filetih ali v drugačni obliki, svež, ohlajen ali zamrznjen, s poreklom iz Norveške („zadevni proizvod“). Iz te opredelitve so izključene vse druge podobne gojene ribe, kot so na primer morska postrv (lososova postrv), biomasa (živ losos) in tudi divji losos ter nadalje predelane vrste, kot je na primer prekajeni losos.

(18)

Proizvod je sedaj uvrščen pod oznake KN ex 0302 12 00, ex 0303 11 00, ex 0303 19 00, ex 0303 22 00, ex 0304 19 13 in ex 0304 29 13, ki ustrezajo različnim oblikam proizvoda (sveža ali ohlajena riba, sveži ali ohlajeni fileti, zamrznjena riba ali zamrznjeni fileti).

(19)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno s to preiskavo, imata zadevni proizvod in proizvod, proizveden na Norveškem in prodan na norveškem notranjem trgu, iste osnovne fizikalne značilnosti in isto uporabo. Zato se štejeta za podobna proizvoda v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na ugotavljanje dampinga, niso bile v zvezi s proizvodom, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, sprejete nobene sklepne ugotovitve.

(20)

Norveški proizvajalci gojenega lososa so zadevni proizvod prodajali v Skupnost neposredno ali prek povezanih in nepovezanih trgovcev. Pri izračunu izvozne cene na ravni proizvajalca je bila upoštevana samo prodaja, namenjena trgu Skupnosti, ki jo je bilo možno določiti in ki je bila izvedena neposredno ali prek povezanih družb s sedežem na Norveškem.

(21)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika, vključenega v vzorec, najprej ugotavljala, ali je njegova celotna domača prodaja gojenega lososa reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika predstavljal vsaj 5 % obsega njegovega celotnega izvoza v Skupnost.

(22)

Pri ugotavljanju reprezentativnosti domače prodaje se prodaja nepovezanim trgovcem s sedežem na Norveškem, ki so v OPP imeli izvozno licenco, ni upoštevala, saj ni bilo mogoče z gotovostjo določiti končne destinacije te prodaje. Dejansko je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je bil velik del te prodaje namenjen izvozu na trge tretjih držav in ne domači potrošnji.

(23)

Komisija je nato ugotavljala, katere vrste proizvodov, ki so jih družbe z reprezentativno domačo prodajo prodajale na notranjem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(24)

Domača prodaja posamezne vrste proizvoda se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste proizvoda neodvisnim strankam na notranjem trgu v obdobju preiskave predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje za izvoz v Skupnost primerljive vrste proizvoda.

(25)

Prav tako se je z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim kupcem v preiskavi ugotavljalo, ali se domača prodaja posamezne vrste zadevnega proizvoda, prodanega na notranjem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim kupcem za vsako posamezno vrsto izvoženega proizvoda na notranjem trgu v obdobju preiskave.

(26)

Kadar je obseg prodaje določene vrste proizvoda, prodanega po neto prodajni ceni, enaki ali višji od izračunanih proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanskih domačih cenah. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OPP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(27)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste proizvoda predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje izključno navedene vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje navedene vrste.

(28)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste proizvoda predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila ta določena vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila lahko domača cena primerna podlaga za določitev normalne vrednosti.

(29)

Kadar domačih cen določene vrste proizvoda, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo možno uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo.

(30)

Proučeno je bilo, ali je normalno vrednost možno določiti na podlagi domačih cen drugih proizvajalcev na Norveškem v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Ker v tem primeru ni bilo na razpolago zanesljivih domačih cen drugih proizvajalcev, je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(31)

Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe namesto tega izračunala konstruirano normalno vrednost. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se po potrebi popravljenim proizvodnim stroškom izvoženih vrst proizvoda posameznega proizvajalca izvoznika prišteli primerni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter primerna stopnja dobička.

(32)

V vseh primerih so bili PSA-stroški ter dobiček določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali so PSA-stroški ter dobiček, ki ga je ustvaril vsak posamezen zadevni proizvajalec izvoznik na notranjem trgu, zanesljivi.

(33)

Nobeden od šestih zadevnih proizvajalcev izvoznikov, za katere je bilo treba normalno vrednost konstruirati, ni imel reprezentativne domače prodaje. Zato metode iz uvoda člena 2(6) ni bilo mogoče uporabiti. Člena 2(6)(a) ni bilo možno uporabiti, ker noben zadevni proizvajalec izvoznik ni imel reprezentativne domače prodaje. Prav tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), ker je bilo ugotovljeno, da prodaja proizvodov splošne kategorije na notranjih trgih ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. na podlagi katere koli druge primerne metode. Ob upoštevanju podatkov, ki jih je v OPP predložilo šest proizvajalcev izvoznikov v zvezi s svojo domačo prodajo, in ker ni bilo na voljo nobenih drugih zanesljivejših informacij, se je štelo, da bi bili primerni 30-odstotna stopnja dobička in 3-odstotna stopnja PSA-stroškov.

(34)

Norveški proizvajalci izvozniki so izrazili dvom glede uporabe 30-odstotne stopnje dobička, in trdili, da ne ustreza dejanskim podatkom o normalnih stopnjah v ribogojskem sektorju. Vendar iz dokumentacije ni bilo razvidno, da bi zneski, določeni za dobiček, kot je opisano zgoraj, presegali dobiček, ki ga običajno ustvarijo drugi proizvajalci izvozniki pri prodaji proizvodov iste splošne kategorije na notranjem trgu države porekla v OPP. Kot je navedeno zgoraj, je uporabljena stopnja temeljila na dejanskih in preverjenih podatkih. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(35)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni proizvod izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(36)

Kadar je bil izvoz izveden prek povezanih trgovcev, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi proizvodi najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu in ki je bila ustrezno prilagojena glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter glede na primerno stopnjo PSA-stroškov in dobičkov. V zvezi s tem so bili uporabljeni dejanski PSA-stroški povezanih trgovcev v OPP. V zvezi z dobičkom je bilo na podlagi razpoložljivih informacij in zaradi nerazpoložljivosti drugih zanesljivejših informacij določeno, da je 2-odstotni dobiček primeren za trgovca v tem poslovnem sektorju.

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, v primerih, v katerih je bila prodaja izvedena prek nepovezanih trgovcev, ni bilo možno z gotovostjo določiti končne destinacije izvoženega proizvoda. Zato ni bilo možno ugotoviti, ali je določen proizvod bil prodan stranki v Skupnosti ali kateri drugi tretji državi in zato je bilo sklenjeno, da se prodaje nepovezanim trgovcem ne upošteva. Industrija Skupnosti je nasprotovala temu pristopu in trdila, da bi bilo takšno prodajo treba preiskati, ker domneva, da se je losos prek neodvisnih trgovcev v Skupnost prodajal po nižjih cenah od MUC.

(38)

Treba je opozoriti, da je pri določanju izvozne cene treba upoštevati prodajo prvemu neodvisnemu kupcu v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe in da torej pri ugotavljanju dampinga cene nadaljnje prodaje, po katerih prodaja proizvod prvi neodvisni kupec, niso pomembne. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(39)

Primerjava normalne vrednosti z izvoznimi cenami je bila narejena na podlagi cene franko tovarna.

(40)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v popustih, rabatih, stroških za prevoz, zavarovanje, pretovarjanje, manipulativnih stroških, stroških nakladanja in tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov in uvoznih dajatev.

(41)

Za proizvajalce izvoznike, ki so bili vključeni v vzorec, je bila izračunana individualna stopnja dampinga. Za te družbe je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe bila narejena primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti posamezne vrste zadevnega proizvoda, izvoženega v Skupnost, s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega proizvoda.

(42)

V zvezi s sodelujočimi proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, je bilo ugotovljeno, da so se pri večini njihove prodaje izvozne cene na splošno ujemale s cenami vzorčenih izvoznikov. Ker ni bilo na voljo drugih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno nasprotno, se je štelo, da so rezultati vzorčenja reprezentativni za vse druge izvoznike.

(43)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja, tj. skoraj 100 %, je bilo prav tako sklenjeno, da so stopnje dampinga, ugotovljene za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, reprezentativne za Norveško.

(44)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:

(45)

Tehtana povprečna stopnja dampinga za vseh šest izvoznih družb je – 16,1 %.

(46)

Ker je bila stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, na ravni de minimis, se je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe nadalje proučevalo, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če bi se ukrepi odpravili, tj. ali so okoliščine iz OPP trajne. V zvezi s tem so bili proučeni zlasti naslednji štirje vidiki: (i) gibanje normalne vrednosti, (ii) gibanje obsega izvoza v Skupnost in ostale tretje države ter izvoznih cen, (iii) obseg proizvodnje in proizvodne zmogljivosti na Norveškem ter (iv) položaj norveške industrije.

(47)

Za veliko večino izvoza (tj. za 99 %) je normalna vrednost bila konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, tj. na podlagi proizvodnih stroškov zadevnih proizvajalcev izvoznikov, k čemur so bili prišteti PSA-stroški ter dobiček. Zato se je štelo za ustrezno, da se za določitev verjetnega gibanja normalne vrednosti prouči verjetno gibanje proizvodnih stroškov na Norveškem kot nadomestilo za domače cene.

(48)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je struktura stroškov norveških proizvajalcev izvoznikov ostala stabilna v celotnem OPP. Dejansko so bili proizvodni stroški na enoto v preiskovanih družbah v povprečju za 20-25 % nižji od MUC.

(49)

V zvezi z verjetnim gibanjem teh stroškov so bili proučeni različni dejavniki, ki vplivajo na raven stroškov na enoto, kot so stroški za krmo, stroški proizvodnje dveletnega lososa, vpliv procesa konsolidacije norveške industrije lososa in povečana uporaba novih, vedno bolj stroškovno učinkovitih tehnologij.

(50)

Štelo se je, da so stroški za krmo, ki predstavljajo 50-60 % celotnih stroškov, zanesljiv kazalec gibanja celotnih stroškov. To so potrdili tudi industrijski analitiki iz tega sektorja. Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da so celotni stroški po OPP narasli in da bodo, predvsem zaradi domnevnega zvišanja cen krme, verjetno še naprej naraščali, in sicer za najmanj 30 % do konca leta 2008 v primerjavi z začetkom OPP. Trdile so tudi, da bo povečanje normalne vrednosti v povezavi s padajočimi izvoznimi cenami privedlo do ponovitve dampinga.

(51)

Zadevne zainteresirane stranke niso predložile nobenih posebnih dokazov za pričakovan domneven dvig stroškov za krmo za 30 %. Teh domnev prav tako ni bilo možno potrditi s proučitvijo verjetnega gibanja cen. V nasprotju s trditvami teh zainteresiranih strank je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so preverjeni stroški za krmo norveških proizvajalcev izvoznikov v celotnem OPP in v prvih treh četrtletjih leta 2007 bili bolj ali manj stabilni. Iz preglednice 1 iz uvodne izjave 54 je razvidno le majhno povečanje stroškov za krmo med 2006 in 2007. S preiskavo je bilo prav tako ugotovljeno, da je zvišanje cene krme v glavnem povezano z zvišanjem cen nekaterih sestavin krme (surovine), kot sta ribje olje in ribja moka. Treba je opozoriti, da sta ribje olje in ribja moka do neke mere nadomestljiva z drugimi, cenejšimi surovinami v sestavi ribje krme, kot so rastlinska olja in rastlinska moka. Običajno bodo proizvajalci krme zato zamenjali sestavo ribje krme, da bi celotne stroške za krmo ohranili na najnižji možni ravni. Zato se pričakuje, da tudi v primeru povečanja stroškov nekaterih sestavin krme, vpliv na celotne stroške za krmo ne bo neposreden in enakomeren, tj. če bi se stroški povečali, bo takšno povečanje bistveno manjše. Prav tako je treba opozoriti, da bodo drugi dejavniki stroškov iz uvodnih izjav 52 in 55 do 63 verjetno nazadovali in tako izravnali morebiten porast stroškov za krmo.

(52)

V zvezi s cenami dveletnega lososa, ki predstavlja približno 15 % celotnih stroškov gojenja, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so cene padale, kot je prikazano v preglednici 1. Čeprav je gibanje stroškov proizvodnje dveletnega lososa težko natančno predvideti, se je neprekinjen padajoč trend, prikazan v preglednici 1, štel za zanesljiv kazalec, na podlagi katerega je bilo možno smiselno sklepati, da se bo isti trend nadaljeval tudi v prihodnosti. Bistvenih sprememb v gibanju stroškov proizvodnje dveletnega lososa se v skladu z ugotovitvami preiskave ne pričakuje, česar prav tako ni trdila nobena od zainteresiranih strank.

(53)

Ker stroški proizvodnje dveletnega lososa in stroški za krmo štejejo za najmanj 65 % celotnih stroškov in ker sta ribje olje in ribja moka do določene mere nadomestljiva z drugimi cenejšimi surovinami v ribji krmi (glej uvodno izjavo 51), je bilo sklenjeno, da znatno povečanje celotnih stroškov v predvidljivi prihodnosti ni verjetno.

(54)

Preglednica 1: Gibanje stroškov za krmo in stroškov proizvodnje dveletnega lososa v norveških kronah (na kilogram lososa – brez drobovja, z glavo) (vir: Kontali Analyse AS (4) (2008)).

(55)

Po razkritju je industrija Skupnosti nasprotovala zgornjim ugotovitvam in trdila, da bi stroški za krmo morali biti razčlenjeni po generacijah, saj stroški za krmo v določenem letu ne vplivajo na stroške letine določenega leta, pač pa na stroške naslednje letine. Sicer ugotovitve v zvezi z gibanjem stroškov za krmo ne odražajo ustrezno dejanskega stanja. Trditev je bilo treba zavrniti, saj so v analizi bili uporabljeni dejanski in preverjeni stroški za krmo, razčlenjeni po generacijah.

(56)

Industrija Skupnosti je prav tako nasprotovala sklepu, da bi bilo možno višje cene nekaterih sestavin krme izravnati z nadomestitvijo. V zvezi s tem se je trdilo, da bi bile zaradi zvišanja cen drugih sestavin krme na eni strani in negativnega učinka na kakovost lososovega mesa na drugi strani možnosti za takšno nadomestitev omejene. Trditve v zvezi s povečanjem stroškov za druge sestavine krme niso bile podprte z zadostnimi dokazi in jih je zaradi tega bilo treba zavrniti. Priznava se, da so možnosti za nadomestitev nekaterih sestavin krme omejene. Vendar pa je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 51, da je nadomestitev do določene mere dejansko možna. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da kljub možnosti, da se stroški za krmo v prihodnosti povečajo, verjetno ne bodo narasli v isti meri, kot bodo narasli stroški ribjega olja in ribje moke. Industrija Skupnosti ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi bilo možno ovreči te sklepe.

(57)

Proces konsolidacije je drugi dejavnik, ki prispeva k stabilizaciji stroškov proizvodnje. Treba je opozoriti, da se je od leta 2000 število družb, ki proizvajajo 80 % atlantskega lososa na Norveškem, v letu 2006 zmanjšalo s 55 na 31. Čeprav se norveški ribogojni sektor še vedno lahko šteje za razdrobljenega, ima proces konsolidacije pozitivne učinke na stroške proizvodnje ne le najpomembnejših proizvajalcev na Norveškem, ki so bili izbrani v vzorec v okviru preiskave, ampak tudi na celoten sektor, kar so potrdili industrijski analitiki iz tega sektorja. Dejansko so nove sinergije, vključevanje proizvodnih dejavnosti in ekonomije obsega proizvajalcem omogočili nadzor nad povečanjem stroškov na enoto kljub znatnemu povečanju obsega proizvodnje.

(58)

Trend konsolidacije se bo predvidoma nadaljeval v prihodnosti, kar bo zelo verjetno ponovno imelo pozitiven učinek na stroške zaradi ekonomije obsega.

(59)

Poleg tega je uvedba novih tehnologij in opreme v ribogojnih dejavnostih prispevala k obvladovanju povečanja stroškov na enoto kljub povečanju obsega proizvodnje (glej uvodno izjavo 64 in naslednje).

(60)

Po razkritju je industrija Skupnosti nasprotovala trditvi, da so se proizvodni stroški znižali, saj po njenem mnenju konsolidacija kot taka ne prispeva nujno k padcu stroškov. Trdilo se je, da so v skladu z norveškimi statistikami mala in srednje velika podjetja na Norveškem učinkovitejša od večjih skupin. Trdilo se je tudi, da so sklepne ugotovitve o znižanju stroškov v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave 92 v zvezi z možnimi posledicami izbruha bolezni in pričakovanim manjšim donosom dveletnega lososa v prihodnosti, kar bi prispevalo k povečanju stroškov.

(61)

Prvič, v uvodni izjavi 92 niso obravnavane posledice izbruha bolezni, ampak običajna stopnja pogina pri proizvodnji lososa, ki kot takšna ne vpliva na stroške. Drugič, pričakovan nižji donos dveletnega lososa, naveden v tej uvodni izjavi, ni posledica izrednega stanja in se ne šteje za pomemben dejavnik in torej ne vpliva znatno na celotne stroške. Z uvodno izjavo 92 se poskuša samo pokazati, da povečanje obsega proizvodnje ne pomeni nujno povečanja proizvodnje dveletnih lososov, saj na količino letine vplivajo tudi drugi dejavniki, čemur industrija Skupnosti ni nasprotovala.

(62)

V zvezi z vplivom procesa konsolidacije na padec stroškov industrija Skupnosti ni predložila nobenega dokaza, ki bi podprl njene trditve. Trditve Skupnosti v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da se normalna vrednost v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo znatno povečala. Nasprotno, lahko bi prišlo do zmanjšanja stroškov kljub naraščajočemu trendu cen krme (glej uvodno izjavo 51 zlasti zaradi trenutnega procesa konsolidacije. Zato se konstruirana normalna vrednost, ki temelji na proizvodnih stroških, šteje za trajno.

(64)

Kot je prikazano v preglednici 2 iz uvodne izjave 65, je norveška proizvodnja lososa neprekinjeno naraščala v zadnjih treh letih in zlasti v letu 2007, predvsem zaradi ugodnih bioloških pogojev in v primerjavi s slabo proizvodnjo v letu 2006. Kot je prikazano v preglednici 3 iz uvodne izjave 66 v zvezi z oceno celotne potrošnje v Skupnosti, se je trg Skupnosti za zadevni proizvod prav tako znatno povečal, tj. za 9,40 % med 2006 in 2007, in bi se na podlagi preteklih trendov moral še naprej povečevati. Podatki o gibanju potrošnje, prikazani v preglednici 3, zajemajo celoten uvoz iz tretjih držav in prodajo industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(65)

Preglednica 2: Celotna proizvodnja lososa v tonah ekvivalenta cele ribe (WFE) med 2003 in 2007 (vir: Kontali Analysis: Monthly Salmon Report January No 01/2008)

(66)

Preglednica 3: Gibanje potrošnje (ponudba iz vseh virov, vključno z industrijo Skupnosti) atlantskega lososa v Skupnosti med 2004 in 2007 (vir: Kontali Analysis: Monthly Salmon Report January No 01/2008)

(67)

V letu 2007 je v skladu z javnimi statistikami (Kontali Analysis) ocenjen tržni delež norveškega lososa v Skupnosti dosegel 71 % v primerjavi z 69 % v letu 2006. Vendar pa je razlog za to povečanje zlasti padec uvoza iz Čila, kjer je obseg proizvodnje med letoma 2006 in 2007 padel za 3–5 % (odvisno od vira) zaradi izbruha bolezni, ki bo predvidoma imela trajne posledice na obseg proizvodnje vsaj v letu 2008 in naslednjih letih.

(68)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da bo vedno večji trg Skupnosti sposoben absorbirati velik del obsega proizvodnje na Norveškem, ne da bi norveška proizvodnja nujno prevzela pomemben tržni delež industrije Skupnosti. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 78 in naslednjih, se bo poleg tega vedno večji del obsega norveške proizvodnje verjetno izvažal na trge ostalih tretjih držav, v zvezi s katerimi se opaža znatna rast. Ne nazadnje bo zmanjšan tržni delež Čila na trgu Skupnosti zelo verjetno prispeval tudi k nadaljnjemu zmanjšanju tveganja presežka izvoza v Skupnost.

(69)

Po razkritju je industrija Skupnosti trdila, da razmere v Čilu ne vplivajo znatno na trg Skupnosti, saj se čilski losos v glavnem izvaža na trg Združenih držav in zato ponudbo na trgu Skupnosti v glavnem določa norveški izvoz. Industrija Skupnosti je tudi trdila, da se je tržni delež Norveške na trgu Skupnosti povečal za dodatni 2 odstotni točki, uvoz iz Čila v Skupnost pa v začetku leta 2008 za 5 %.

(70)

Najprej je treba opozoriti, da podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti, zajemajo le obdobje 2 do 3 mesecev leta 2008 in zato na podlagi tega ni možno sprejeti nobenih smiselnih sklepnih ugotovitev. Dejansko je pri tej vrsti trgov gibanja treba spremljati skozi daljše obdobje. Drugič, zaradi izbruha bolezni v Čilu bi se morala zmanjšati svetovna ponudba, kar bi omogočilo preusmeritev dodatnega obsega norveške proizvodnje.

(71)

V zvezi z izvoznimi cenami v Skupnost so nekatere zainteresirane stranke trdile, da so te cene znatno padle od začetka OPP in da bodo v letu 2008 dosegle raven 2,85 EUR/kg, kar bo v povezavi z domnevnim porastom stroškov in torej normalne vrednosti povzročilo damping. Ta cena je bila predvidena na podlagi povprečne prečne cene, prijavljene na trgu v Oslu leta 2007, tj. 3,13 EUR/kg po odbitku ocenjenega povprečnega znižanja cen med 0,06 EUR/kg in 0,28 EUR/kg.

(72)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 in naslednjih, je bilo treba trditve zadevnih zainteresiranih strank v zvezi z gibanjem normalne vrednosti zavrniti.

(73)

V zvezi z izvoznimi cenami v Skupnost je iz javno dostopnih statistik razvidno, da nedavno gibanje izvoznih cen, kot je prikazano v grafu 1, ne potrjuje trditev zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(74)

Graf 1: Razvoj cen (FCA Oslo EUR/kg svežega lososa najboljše kakovosti – vir: Fish Pool) v letih 2006, 2007 in začetku 2008

(75)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so bile izvozne cene v Skupnost v letu 2007 dejansko znatno nižje kot v večjem delu OPP, in sicer so se v letu 2007 gibale med 2,88 EUR/kg in 3,51 EUR/kg. Vendar pa je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so bile te cene še zmeraj znatno višje od ugotovljenih stroškov proizvodnje in torej višje tudi od normalne vrednosti, zato se ni štelo, da so na dampinški ravni. Poleg tega je bilo na podlagi razpoložljivih informacij za prve tri mesece leta 2008 ugotovljeno, da so se cene v tem obdobju gibale med 2,96 EUR/kg in 3,35 EUR/kg, tj. še vedno nad ravnijo ugotovljenih stroškov. Torej zelo verjetno niso bile na dampinški ravni, saj je bila normalna vrednost stabilna, kot je razvidno iz sklepnih ugotovitev iz uvodne izjave 47 in naslednjih. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da povpraševanje na trgu še zmeraj vpliva na cene, a so te sedaj na višji ravni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so ta nihanja cen običajna za ta sektor.

(76)

Industrija Skupnosti je trdila, da je na izvozne cene po OPP vplival MUC in da so se zato obdržale na sorazmerno visoki ravni. Nadalje je trdila, da bi se raven cen za izvoz v Skupnost znatno znižala, če bi se ukrepi odpravili. Ta trditev ni podprta z ugotovitvami te preiskave, s katero je bilo ugotovljeno, da bi normalna vrednost morala ostati sorazmerno stabilna, verjetnost znatnega znižanja ravni izvoznih cen v Skupnost pa je zato majhna. Poznejše ugotovitve so temeljile na podrobni proučitvi različnih vidikov iz uvodne izjave 46, kot je verjetno gibanje proizvodnje in obsega izvoza iz Norveške v Skupnost in na trge ostalih tretjih držav. Industrija Skupnosti ni predložila informacij ali dokazov, ki bi lahko oslabili pomen ugotovitev v zvezi s tem.

(77)

Ob upoštevanju zgornjega je bilo sklenjeno, da uvoz lososa v Skupnost iz Norveške naj ne bi narasel do take mere, da bi povzročil tveganje presežka na trgu Skupnosti. Poleg tega se glede na stanje proizvodnih stroškov in izvoznih cen v Skupnost tveganje dampinga zdi majhno.

(78)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je Skupnost glavni trg za norveški losos, sledita pa ji Rusija in Japonska, in da bo verjetno tako ostalo tudi v prihodnje. Poleg tega obstajajo tudi nastajajoči trgi za losos, na katerih je norveški izvoz v zadnjih nekaj letih narasel, ta trend pa se bo predvidoma nadaljeval tudi v prihodnosti (glej uvodno izjavo 82 in naslednje). S preiskavo je dejansko bilo ugotovljeno, da so norveški proizvajalci pripravljeni na preskrbo teh trgov v prihodnosti, saj jim je uspelo vzpostaviti stike z lokalnimi strankami in dejavnosti distribucije/prodaje, kar kaže na močan interes norveških proizvajalcev izvoznikov za te trge.

(79)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da ruski trg tradicionalno velja za spremenljivega in da zato ni možno predvideti, ali se bo povpraševanje na tem trgu dejansko povečalo, kar bi norveškim proizvajalcem izvoznikom omogočilo povečati obseg svojega izvoza na ta trg v prihodnosti. Iste stranke so prav tako trdile, da se je pri izvozu iz Norveške na Japonsko pokazal padajoč trend v zadnjih petih letih in da je zato negotovo, ali se bo povečan obseg proizvodnje na Norveškem lahko dejansko izvažal na Japonsko.

(80)

V zvezi z Rusijo je bilo s preiskavo ugotovljeno, da se je trg z obsegom približno 61 000 ton do sedaj večal in da ni razlogov za sklepanje, da se ne bi večal tudi v predvidljivi prihodnosti.

(81)

Za celoten izvoz lososa iz različnih držav proizvajalk na Japonsko je bil ugotovljen padec za 15 % v letu 2007 v primerjavi z letom 2006. Nekatere države dobaviteljice so zmanjšale svoj izvoz na Japonsko, Norveški pa je uspelo povečati svoj tržni delež z 52 % v letu 2006 na 66 % v letu 2007 (vir: Kontali Analysis). Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, je donos proizvodnje Čila močno prizadel izbruh bolezni, zaradi česar je obseg izvoza na splošno, torej tudi na Japonsko, znatno padel. Norveški je tako bilo omogočeno, da prevzame tržni delež Čila, in ta položaj se bo predvidoma ohranil vsaj do leta 2009, kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 67.

(82)

Kot je prikazano v preglednici 4 iz uvodne izjave 85, se je norveški izvoz na druge nastajajoče trge sveta, kot sta Vzhodna Evropa (Ukrajina, Belorusija) in Daljni Vzhod (Kitajska, Južna Koreja, Hongkong, Tajska) tudi znatno povečal in v nasprotju s tem, kar so trdile zadevne zainteresirane stranke, bodo ti trgi po vsej verjetnosti absorbirali vedno večji del norveške proizvodnje v naslednjih letih.

(83)

Ugotovljeno je bilo, da so izvozne cene v Skupnost in v ostale tretje države na podlagi cen FCA Oslo na podobni ravni, in zato je bilo sklenjeno, da bi v primeru zadostnega povpraševanja vsi trgi bili podobno privlačni. Kadar se zadevni proizvod proda kot svež ali ohlajen proizvod, se v EU običajno dostavi s tovornjakom. Kadar so destinacije bolj oddaljene in niso dostopne s tovornjakom v razumnem času, se zadevni proizvod dostavi z letalom.

(84)

Na podlagi zgoraj navedenega je možno sklepati, da bo pri nespremenjenih dejavnikih padec proizvodnje lososa v Čilu za 3 do 5 % v letu 2007, povezan z izbruhom bolezni, prispeval k omejitvi globalne rasti ponudbe v letu 2008, za norveške proizvajalce pa se bodo tako odprle možnosti na trgih, kot so Japonska, Združene države in ostali nastajajoči trgi, na katerih imajo čilski proizvajalci znaten tržni delež.

(85)

Preglednica 4: Gibanje trga (izvoz) atlantskega lososa iz Norveške – primerjava med letoma 2006 in 2007 (količina v tonah skupnega ulova) (vir: Norwegian Seafood Export Council)

(86)

Industrija Skupnosti je nasprotovala zgornjim ugotovitvam in trdila, da je gibanje obsega izvoza iz Norveške v ostale tretje države pokazalo drugačen trend v začetku leta 2008, tj. izvoz v te države je v absolutnem smislu upadel in zato je celotna rast izvoza še nižja kot leta 2007 ter nižja kot rast izvoza v Skupnost v istem obdobju.

(87)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so se podatki o uvozu za začetek leta 2008 znatno razlikovali glede na vir. Tako so iz podatkov Kontali Analsyis razvidni dosti močnejši naraščajoči trendi v istem obdobju. Poleg tega je treba gibanje trga spremljati daljše obdobje, da bi bile ugotovitve reprezentativne, kot je navedeno v uvodni izjavi 70. Trditve industrije Skupnosti zato niso razvrednotile pomena ugotovitev v zvezi z gibanjem obsega izvoza v ostale tretje države.

(88)

Proizvodna raven na Norveškem, tj. največja dovoljena biomasa, je določena predvsem s številom proizvodnih licenc, ki jih odobrijo norveški organi, in zmogljivostjo ribogojcev za dosego največje možne proizvodnje v času trajanja licence. Ostali dejavniki, ki lahko vplivajo na porast proizvodnje lososa, so na primer ugodni biološki in vremenski dejavniki ter izboljšanje ribogojnih postopkov z opremo visoke tehnologije. Nasprotno pa bi lahko izbruh ribje bolezni znatno škodil proizvodnji in povzročil padec donosa, kot se je zgodilo v Čilu v letu 2007.

(89)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je iz naraščanja proizvodnje mladih rib na Norveškem od leta 2006 (domnevno povečanje za 20 % med letoma 2006 in 2008) možno sklepati, da se bo obseg norveške proizvodnje lososa znatno povečal v naslednjih dveh letih in tako privedel do presežka ponudbe. Na podlagi tega in ob upoštevanju izredno visokih ravni donosa v letu 2007 so te stranke trdile, da bo v letu 2008 (in pozneje) obseg proizvodnje na Norveškem znatno večji in da bo v veliki meri presegal rast norveških izvoznih trgov, zlasti trga Skupnosti. Trdile so, da bi lahko v primeru ponovitve donosa norveške industrije lososa iz leta 2007 v letu 2008 neprodan obseg ali presežki dosegli med 20 000 in 91 000 ton – ocenjeno na podlagi predvidene proizvodnje 870 000 ton ekvivalenta celih rib, tj. 150 000 ton več kot v letu 2007.

(90)

S preiskavo zgornje trditve niso bile potrjene. Proizvodnja mladih rib se je v letu 2006 res povečala, vendar je bilo to povečanje podobno povečanjem iz prejšnjih let in ga zato, kot je prikazano v grafu 2, ni možno obravnavati kot izjemnega.

(91)

Graf 2: Količina proizvedenega mladega lososa (v 1 000 kosih) (vir: SSB Norveška)

(92)

Poleg tega naj bi se predvidena proizvodnja lososa po izračunih Kontali Analysis na podlagi različnih dejavnikov, kot so dejavniki pogina, predpisi v zvezi z največjo dovoljeno biomaso in slabši donos dveletnega lososa v letu 2008, povečala za samo 6 %, tj. s 723 000 ton ekvivalenta celih rib na 770 000 ton v letu 2008, tj. za 47 000 ton ekvivalenta celih rib. Podatke o manjšem gibanju biomase v letu 2008 potrjujejo podatki o prodaji krme, iz katerih je razviden znaten padec v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 (vir: Havbruksdata in FHL).

(93)

Po razkritju je industrija Skupnosti ponovno trdila, da se bo obseg proizvodnje na Norveškem verjetno znatno povečal, in predložila nekatere druge podatke v zvezi z obsegom donosa, staleža in mladih rib v začetku leta 2008. Tudi v tem primeru se je štelo, da podatki, ki zajemajo le dva meseca v letu, niso reprezentativni in zato ne morejo razvrednotiti pomena ugotovitev v zvezi z gibanjem obsega proizvodnje na Norveškem, kot je opisano zgoraj.

(94)

Na podlagi razpoložljivih informacij zato kljub naraščajočemu trendu obsega proizvodnje na Norveškem znatno povečanje proizvodnje v bližnji prihodnosti, kot trdijo zgoraj navedene zainteresirane stranke, ni verjetno. Poleg tega, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 82 in naslednjih, ni verjetno, da bi bil povečan obseg proizvodnje v celoti izvožen v Skupnost, ampak bo zelo verjetno v veliki meri preusmerjen na trge ostalih tretjih držav, kjer narašča povpraševanje. Zaradi razlogov iz uvodne izjave 71 in naslednjih torej ni verjetno, da bi prišlo do izvoza v Skupnost po dampinških cenah.

(95)

Nazadnje je bil obravnavan položaj norveške industrije na splošno in v OPP. S preiskavo je bilo, v nasprotju z ugotovitvami iz prvotne preiskave, ugotovljeno, da sektor akvakulture na Norveškem sestavljajo visoko donosne družbe. To je delno možno razložiti z obširnim, še ne zaključenim procesom konsolidacije, iz katerega se je razvil visoko učinkovit in zdrav sektor. To se odraža tudi v lastniški strukturi zadevnih družb, tj. več norveških in globalnih investicijskih ter pokojninskih skladov je zelo dobro zastopanih v skupinah proizvajalkah izvoznicah. Tudi to se je v primerjavi s prvotno preiskavo spremenilo.

(96)

Poleg tega je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je položaj norveških proizvajalcev izvoznikov na trgu Skupnosti, na katerem se njihov delež giba med 80 in 90 % celotnega obsega proizvodnje v Skupnosti, prav tako zelo dober. Ugotovljeno je bilo, da te norveške povezane družbe v Skupnosti proizvajajo in prodajajo lososa na trgu Skupnosti in za trg Skupnosti.

(97)

Treba je tudi opozoriti, da norveške matične družbe same izvažajo znatne količine v Skupnost.

(98)

Na podlagi tega je bilo možno sklepati, da bi vsako znano znižanje cen na trgu Skupnosti zaradi dampinškega uvoza iz Norveške norveške matične družbe družb proizvajalk s sedežem v Skupnosti prizadel vsaj v enaki meri. Na podlagi tega ni bilo nesmiselno sklepati, da ni v interesu norveških proizvajalcev izvoznikov, vsaj ne z gospodarskega vidika, da bi z dampinškimi praksami prispevali k padcu cen gojenega lososa v Skupnosti. To bi neposredno škodilo donosnosti sektorja in bi negativno vplivalo na deleže družb, ki kotirajo na borzi in imajo v lasti, kot je navedeno v uvodni izjavi 95, pomembne investicijske in pokojninske sklade.

(99)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo torej možno sklepati, da je izogibanje znatnim padcem tržnih cen in ohranitev dobičkonosnosti v interesu norveških proizvajalcev izvoznikov. Zato je bilo tveganje ponovitve dampinških praks norveških proizvajalcev izvoznikov v predvidljivi prihodnosti ocenjeno kot omejeno.

(100)

Industrija Skupnosti je nasprotovala zgornjim ugotovitvam in trdila, da dober finančni položaj norveških proizvajalcev, ugotovljen v OPP, ni trajen in da so se ti proizvajalci po OPP soočali s finančnimi težavami ter da so nekateri od njih v začetku leta 2008 celo beležili izgube. Industrija Skupnosti je trdila tudi, da velika večina norveških proizvajalcev nima podružnic na trgu Skupnosti in da zato ni možno sklepati, da se damping ne bo ponovil. Nazadnje se je trdilo, da bodo norveški proizvajalci s podružnicami na trgu Skupnosti zmanjšali svojo proizvodnjo na trgu Skupnosti in povečali proizvodnjo na Norveškem, če bi se okrepi odpravili.

(101)

V zvezi s finančnim položajem norveških proizvajalcev se opozarja, da so bile izgube nekaterih družb povezane z njihovimi naložbami v Čilu in izbruhom bolezni v tej državi. Te posebne okoliščine so zadevale le majhno število vseh proizvajalcev na Norveškem. Poleg tega te informacije zajemajo le začetek leta 2008 in zato ne omogočajo splošnih sklepov v zvezi z uspešnostjo teh družb v celem letu. V zvezi s proizvodnjo norveških družb v Skupnosti, čeprav je število družb s podružnicami v Skupnosti omejeno, te družbe proizvedejo, kot je priznala tudi industrija Skupnosti, večji delež celotne norveške proizvodnje, zato jih je treba šteti za pomembne. Trditev, da se bodo proizvodne zmogljivosti norveških družb na trgu Skupnosti zmanjšale, če bi se ukrepi odpravili, ni bila podprta z dokazi. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(102)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil damping v OPP na ravni de minimis. S preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da ni razlogov za sklepanje, da bi povečanje obsega proizvodnje na Norveškem preseglo tradicionalno stopnjo rasti in tako privedlo do znatnega povečanja obsega izvoza iz Norveške v Skupnost. S preiskavo je bilo prav tako ugotovljeno, da je tveganje znatnega padca norveških izvoznih cen do dampinških ravni v predvidljivi prihodnosti omejeno, zlasti ker se ne pričakujejo znatni presežki v proizvodnji na Norveškem, ki bi lahko bili glavni razlog za takšen padec cen. Zlasti normalna vrednost, za katero se je ugotovilo, da bo po vsej verjetnosti ostala stabilna, je bila v OPP znatno nižja od izvoznih cen, tj. normalna nihanja zaradi spremenljivosti trga in posledično občasen padec izvoznih cen verjetno ne bodo avtomatično povzročili dampinga. Zaradi sprememb v norveškem sektorju akvakulture, ki je postal visoko dobičkonosen in katerega delnice kotirajo na borzi, in pomembnega deleža norveškega kapitala v Skupnosti, ponovitev dampinških praks v predvidljivi prihodnosti ni verjetna. Na podlagi vseh zgoraj navedenih razlogov je bilo sklenjeno, da je verjetnost ponovitve dampinga majhna in da ne opravičuje nadaljnjega izvajanja veljavnih protidampinških ukrepov.

(103)

Zato je treba trenutni vmesni pregled zaključiti in odpraviti ukrepe, ki veljajo za uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške.

(104)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se pričakuje, da bodo tržne razmere, tj. povpraševanje in ponudba, v predvidljivi prihodnosti ostale stabilne in zato očitna verjetnost za ponovitev dampinga ne obstaja. Dejansko vsi proučeni kazalci kažejo, da je smiselno sklepati, da se obseg izvoza v Skupnost ne bo znatno povečal in da bodo izvozne cene ostale na nedampinških ravneh.

(105)

Vendar pa se zaradi sorazmerne nepredvidljivosti tržnih razmer, zlasti zaradi narave proizvoda (pokvarljivo blago), šteje za smiselno, da se trg pazljivo spremlja in da se stanje trga ponovno preveri, če bi obstajali zadostni prima facie dokazi, da so se tržne razmere znatno spremenile. V tem primeru se bo upoštevala možnost začetka preiskave na podlagi ex officio, če bi to bilo potrebno.

(106)

Spremljanje je treba časovno omejiti do prvotno predvidenega izteka dokončnih ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 85/2006, če bi se ti ukrepi nadaljevali, tj. do 21. januarja 2011.

(107)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo zaključiti sedanji pregled in odpraviti obstoječe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega proizvoda. Vsem strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, če so bile upravičene in utemeljene z dokazi –

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/18

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/20

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit, s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Intervencijska cena navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in sirka je določena na podlagi kakovosti, ki kar najbolj ustreza povprečni kakovosti žit, pridelanih v Skupnosti.

(3)

Zaradi poenostavitve upravljanja intervencij ter zlasti, da bi uvedli homogene serije za vsak tip žita, ponujenega v intervencijo, bi morali določiti najmanjšo količino, pod katero plačilne ali intervencijske agencije niso več obvezane sprejeti ponudbe. Vendar pa bo morda potrebno določiti večjo minimalno količino v nekaterih državah članicah, da bi lahko agencije upoštevale že obstoječe pogoje in prakso na področju trgovine na debelo v teh državah.

(4)

Treba je določiti metode za določanje kakovosti navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in sirka.

(5)

Drugi pododstavek člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je omejil količine koruze, ki jih plačilne ali intervencijske agencije lahko odkupijo v vsej Skupnosti, na skupno količino 700 000 ton za tržno leto 2008/2009 in 0 ton od tržnega leta 2009/2010 naprej.

(6)

Da bi zagotovili zadovoljivo upravljanje sistema intervencijskega odkupa koruze in gospodarskim subjektom iz vseh držav članic omogočili dostop do intervencijskega sistema pod enakimi pogoji, je treba določiti podrobna pravila za dodelitev količin koruze, upravičenih do intervencije. Za ta namen je treba uvesti mehanizem dodelitve navedenih količin, ki bo pokrival tržna leta, v katerih bodo vsi gospodarski subjekti imeli pravico do oddaje ponudb, ter subjektom zagotovil zadostne roke za oddajo ponudb in omogočal določitev enotnega koeficienta dodelitve za vse ponudnike, kadar bodo ponujene količine presegale razpoložljive količine. Zato je treba določiti, da se ponudbe preučijo v dveh fazah, in določiti časovni razpored za oddajo ponudb koruze ter za s tem povezane dostave in prevzeme.

(7)

Ob upoštevanju obdobij intervencijskega odkupa, določenih v prvem pododstavku člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in da bi zagotovili enakovredno obravnavo gospodarskih subjektov, je treba določiti prvo fazo oddaje ponudb koruze, ki se začne 1. avgusta v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, 1. decembra na Švedskem in 1. novembra v ostalih državah članicah ter se zaključi 31. decembra, ki je zadnji dan za oddajo ponudb v vseh državah članicah. Ob zaključku prve faze Komisija po potrebi določi koeficient dodelitve za sprejemljive ponudbe, oddane med prvo fazo, in preneha z zbiranjem ponudb za intervencijo za preostali del tržnega leta, kadar ponujene količine presegajo količino iz drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Da se izogne upravnim in finančnim bremenom za plačilne ali intervencijske agencije in gospodarske subjekte, zlasti zaradi položitve varščine, ki bi se pozneje lahko izkazala za nepotrebno, če količine ne bi bile na razpolago za dodelitev, je treba določiti obdobje prekinitve oddaje ponudb med 1. januarjem in datumom, ko se količine, razpoložljive za intervencijo za drugo fazo, objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Ob upoštevanju roka, ki je potreben za morebitno določitev koeficienta dodelitve za prvo fazo, je treba drugo fazo oddaje ponudb začeti dan po objavi količine, ki je še na razpolago za intervencijo, v Uradnem listu Evropske unije; ta dan je prvi dan za oddajo ponudb v vseh državah članicah. Med drugo fazo se morajo ponudbe sprejemati vsak teden od prvega petka po objavi navedene količine, na podlagi ponudb, ki so jih gospodarski subjekti oddali najpozneje v petek do 12. ure (po bruseljskem času). Komisija mora vsak teden najpozneje v sredo na svoji spletni strani objaviti količino, ki je gospodarskim subjektom še na razpolago za intervencijo. Kadar je količina iz drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 presežena, mora Komisija določiti in objaviti koeficient dodelitve ter prenehati z zbiranjem ponudb za intervencijo za tekoče tržno leto. Ob upoštevanju obdobij intervencijskega odkupa, določenih v prvem pododstavku člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se mora druga faza oddaje ponudb v vsakem primeru zaključiti najpozneje 30. aprila v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, 30. junija na Švedskem in 31. maja v ostalih državah članicah.

(9)

Da se omogoči učinkovito upravljanje mehanizma dodelitve, je treba določiti, da ponudb koruze ni mogoče spremeniti niti umakniti. Poleg tega je treba zaradi zagotavljanja resnih ponudb določiti pogoj položitve varščine in podrobna pravila za preverjanje pristnosti ponudb in sprostitev navedene varščine. To preverjanje je zato treba izvajati v skladu s pravili in pogoji, ki so enaki tistim za spremljanje zalog v okviru javnega skladiščenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (4). Poleg tega lahko med začetkom oddaje ponudb za prvo fazo in 31. decembrom preteče več mesecev. Da bi preprečili dodatno finančno obremenitev gospodarskih subjektov ob oddaji ponudb v prvi fazi, je treba omogočiti, da se varščino, ki se zahteva ob oddaji ponudb, če je položena v obliki bančne garancije, lahko uporabi šele dan po zadnjem dnevu za oddajo ponudb.

(10)

Navadna in trda pšenica sta žiti, za kateri so določeni kriteriji minimalne kakovosti za prehrano ljudi, ki morajo ustrezati zdravstvenim standardom, določenim z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (5). Druga žita so v glavnem namenjena prehrani živali in morajo biti v skladu z Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (6). Določiti je treba, da se ti standardi uporabljajo od prevzema zadevnih proizvodov v skladu s trenutnim intervencijskim režimom.

(11)

V intervencijo se ne sme sprejeti ponujenih žit, katerih kakovost ne omogoča ustrezne uporabe ali skladiščenja. Zato je treba upoštevati položaj na področju intervencije, ki je vezan zlasti na dolgotrajno skladiščenje nekaterih žit in njegov vpliv na kakovost proizvodov.

(12)

Da bi zmanjšali občutljivost intervencijskih proizvodov glede zmanjševanja kakovosti in omogočili njihovo nadaljnjo uporabo, je treba znižati najvišjo vsebnost vlage ter najvišji odstotek lomljenih zrn in zrn, pregretih med sušenjem. Zaradi agronomskih podobnosti med sirkom in koruzo je treba zaradi skladnosti določiti sorodne ukrepe tudi za sirek.

(13)

Za izboljšanje kakovosti pogojev skladiščenja in njeno zagotavljanje od oddaje ponudb naprej morajo skladišča, kjer se žita hranijo v času ponudbe, zagotavljati optimalne pogoje skladiščenja, zlasti v primeru dolgoročnega skladiščenja koruze. Zato je treba omejiti možnost prevzema žit v skladišču ponudnika in to vrsto prevzema dovoliti le, kadar žita hranijo skladiščniki v smislu člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 884/2006. V tem primeru se mora ponudnik zavezati, da bo od oddaje ponudbe naprej pri stikih s skladiščnikom smiselno uporabljal enaka pravila ter pogoje skladiščenja in preverjanja, kot se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 884/2006.

(14)

Pokazalo se je, da so možnosti razvoja mikotoksinov povezane s posebnimi pogoji, ki so prepoznavni predvsem na podlagi podnebnih pogojev v času rasti in predvsem cvetenja žit.

(15)

Tveganja, ki so povezana z zgornjo mejo dopustnih onesnaževalcev, plačilne ali intervencijske agencije prepoznajo na podlagi podatkov, ki jih prejmejo od ponudnikov, in lastnih analitičnih meril. Za omejitev finančnih stroškov je pred prevzemom proizvodov utemeljeno zahtevati analize v pristojnosti agencij samo na podlagi analize tveganja, ki omogoča zagotavljanje kakovosti proizvodov ob njihovem vstopu v intervencijski režim.

(16)

Pogoji, pod katerimi se žita ponudijo plačilnim ali intervencijskim agencijam in jih te prevzemajo, morajo biti na celotnem področju Skupnosti kar najbolj enotna, da se izogne razlikovanju med proizvajalci.

(17)

Intervencijske cene se lahko povečajo ali znižajo, glede na cenovne razlike na trgu za različno kvaliteto.

(18)

Države članice morajo poleg zahtevanega poročila o letni zalogi v skladu z Uredbo (ES) št. 884/2006 preverjati stanje ohranjenosti obstoječih intervencijskih zalog.

(19)

Člen 2, člen 6(2)(d), člen 7(2)(b) in točka 1 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 884/2006 določajo pravila odgovornosti. Navedeni členi in priloga predvsem določajo, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencije Skupnosti, in da se količine, katerih kakovost se je poslabšala zaradi običajnih fizičnih pogojev skladiščenja ali predolgega shranjevanja, vknjižijo, kot da so odpremljene iz intervencijskih zalog na dan, ko se ugotovi poslabšanje kakovosti. Določajo tudi, da se proizvod šteje za proizvod s poslabšano kakovostjo, kadar ne izpolnjuje več zahtev kakovosti, ki so veljale ob odkupu. Zato se lahko samo tista poslabšanja kakovosti, ki so zajeta v teh določbah, krijejo iz proračuna Skupnosti. Če je država članica ob nakupu proizvoda sprejela neustrezno odločitev glede analize tveganja v skladu s temi predpisi, je odgovorna, če se kasneje izkaže, da proizvod ne ustreza minimalnim standardom. Taka odločitev namreč ne bi dovoljevala zagotovitve kakovosti proizvoda in posledično njegovega ustreznega shranjevanja. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi država članica prevzame odgovornost.

(20)

Treba je natančno določiti, kaj morajo vsebovati sporočila, ki jih morajo države članice poslati Komisiji, da se omogoči tedensko statistično poročilo o položaju intervencijskih zalog žit.

(21)

Zaradi učinkovitega upravljanja sistema je treba podatke, ki jih zahteva Komisija, poslati po elektronski poti.

(22)

Prav tako je treba v usklajeni regionalni bazi nujno beležiti in razpolagati z nekaterimi informacijami. Treba je uporabljati regionalne ravni, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (7), in od držav članic zahtevati, da te podatke sporočajo Komisiji.

(23)

Treba je določiti, da se podatki, ki jih zahteva Komisija, pošiljajo na podlagi vzorcev, ki jih določi Komisija in v katerih so zbrane informacije, potrebne za upravljanje intervencije, ter so na voljo državam članicam, ter da se ti vzorci uporabljajo po predhodnem obvestilu Upravljalnega odbora, Komisija pa jih po potrebi prilagaja in posodablja v skladu z navedenimi pogoji.

(24)

Ukrepi predvideni s to uredbo so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

ime ponudnika;

(b)

vrsto žita, ki jo ponuja;

(c)

kraj skladiščenja žita, ki je predmet ponudbe;

(d)

količino, glavne značilnosti ter leto pridelave ponujenega žita;

(e)

intervencijski center, za katerega velja ponudba, in, če se uporablja drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe, zavezo ponudnika, da bo pri stikih s skladiščnikom za kraj skladiščenja iz točke (c) tega odstavka smiselno uporabljal pravila in pogoje skladiščenja in preverjanja, ki so določeni v členu 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 884/2006.

(a)

če so količine, prisotne v skladišču v času med oddajo ponudbe in prevzemom koruze, nižje od količin, ki jih je ponudnik prijavil v skladu s členom 2(1), brez poseganja v 5-odstotno odstopanje;

(b)

če ponudnik dodeljenih količin dejansko ne dostavi intervencijski agenciji za prevzem v skladu s členoma 4 in 6.

(a)

za nedodeljene ponujene količine;

(b)

za dodeljene ponujene količine, ko intervencijska agencija dejansko prevzame 95 % dodeljene količine.

(a)

za navadno in trdo pšenico tiste, določene z uporabo Uredbe (EGS) št. 315/93, vključno z zahtevami glede stopnje toksinov Fusarium, ki je za navadno pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (8);

(b)

za ječmen, koruzo ali sirek tiste, določene z Direktivo 2002/32/ES.

(a)

standardna metoda za določanje primesi, ki ne predstavljajo osnovnega žita neoporečne kakovosti, je določena v Prilogi III;

(b)

standardna metoda za določanje vlage v žitu je določena v Prilogi IV. Vendar pa lahko države članice uporabijo druge metode, ki temeljijo na principu iz Priloge IV, metodo ISO 712:1998 ali metodo, ki temelji na infrardeči tehnologiji. V primeru spora bodo priznani le rezultati, pridobljeni z metodo iz Priloge IV;

(c)

standardna metoda za določanje vsebnosti tanina v sirku je metoda ISO 9648:1988;

(d)

standardna metoda za določanje nelepljivosti ter primernosti za strojno obdelavo testa, pridobljenega iz navadne pšenice, je določena v Prilogi V;

(e)

standardna metoda za določanje vsebnosti beljakovin v navadni pšenici mora ustrezati metodi, ki jo priznava Mednarodno združenje za kemijo žit (ICC); standardi te metode se nahajajo pod naslovom št. 105/2: „metoda za ugotavljanje vsebnosti beljakovin pri žitih in žitnih proizvodih“.

Vendar pa lahko države članice uporabijo katero koli drugo metodo. V takšnem primeru morajo Komisiji predložiti dokaz o priznanju s strani Mednarodnega združenja za kemijo žit, da takšna metoda daje enakovredne rezultate;

(f)

metoda za določanje sedimentacije navadne talne pšenice mora ustrezati standardu ISO 5529:1992;

(g)

metoda za določanje Hagbergovega števila padanja (test aktivnosti škroba) mora ustrezati standardu ISO 3093:2004;

(h)

standardna metoda za določanje stopnje izgube steklastega izgleda trde pšenice mora ustrezati metodi iz Priloge VI;

(i)

standardna metoda za določanje hektolitrske mase mora ustrezati standardu ISO 7971/2:1995;

(j)

metode vzorčenja in referenčne analizne metode za določitev stopnje mikotoksinov so tiste, ki so omenjene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1881/2006 in določene v prilogah I in II k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (9).

(a)

mora agencija v 45 dneh po prevzemu sama opraviti pregled, ki zajema najmanj preverjanje volumna; razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno na podlagi volumetrične metode, ne sme presegati 5 %;

(b)

če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu žita;

(c)

če je toleranca presežena, je treba žito takoj stehtati. Stroške tehtanja nosi skladiščnik, če je teža nižja od knjižene, oziroma država članica, če je težja višja.

(a)

podatki o zalogah kažejo težo, ki je bila knjižena ob tehtanju, zunanje značilnosti kakovosti v času tehtanja, in zlasti vsebnost vlage, presiliranje, če je do njega prišlo, ter izvedene postopke; tehtanje je bilo lahko opravljeno največ pred 10 meseci;

(b)

skladiščnik izjavi, da ponujena serija v vseh pogledih ustreza podrobnostim iz podatkov o zalogah;

(c)

so značilnosti kakovosti, ki so bile ugotovljene v času tehtanja, enake značilnostim reprezentativnega vzorca, narejenega iz vzorcev, ki jih je odvzela intervencijska agencija ali njen predstavnik najmanj na vsakih 60 ton.

(a)

se knjiži teža, ki je bila knjižena v podatkih o zalogah, ki se po potrebi popravi, da bi upoštevali razliko med vsebnostjo vlage in/ali odstotkom drugih nečistoč (črne primesi), ki so bile zabeležene ob tehtanju, in tistih, ki so bile ugotovljene na podlagi reprezentativnega vzorca. Razlika v odstotku drugih nečistoč se sme upoštevati le, da bi zmanjšali težo, zapisano v podatkih o zalogah;

(b)

v 45 dneh po prevzemu mora intervencijska agencija opraviti nadaljnje preverjanje volumna; razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno v skladu z volumetrično metodo, ne sme presegati 5 %;

(c)

če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu žita;

(d)

kadar se dovoljeno odstopanje prekorači, se žita nemudoma stehta. Stroške tehtanja nosi imetnik skladišča, kadar je ugotovljena teža manjša od evidentirane, ali Evropski kmetijski jamstveni sklad, kadar je višja, ob upoštevanju dovoljenega odstopanja, predvidenega s prvo alineo odstavka 1 Priloge XI k Uredbi (ES) št. 884/2006.

(a)

določanje vsebnosti tanina v sirku;

(b)

test aktivnosti škroba (Hagberg);

(c)

določanje vsebnosti beljakovin pri navadni in trdi pšenici;

(d)

test določanja sedimentacije;

(e)

test primernosti za strojno obdelavo;

(f)

analize onesnaževalcev.

(a)

datum preverjanja količine in minimalnih zahtevanih značilnosti;

(b)

težo dostavljenega žita;

(c)

število vzetih vzorcev, ki sestavljajo reprezentativni vzorec;

(d)

ugotovljene zunanje značilnosti;

(e)

agencijo, pooblaščeno za analizo tehnoloških kriterijev in dobljenih rezultatov.

(a)

če je vsebnost vlage v žitu, ki je ponujeno v intervencijo, nižja od 13 % za koruzo in sirek ter 14 % za ostala žita, velja povišanje iz tabele I Priloge VII. Če pa je vsebnost vlage v žitu, ponujenem v intervencijo, višja od 13 % oziroma 14 %, veljajo znižanja iz tabele II Priloge VII;

(b)

če se hektolitrska masa žit, ponujenih v intervencijo, razlikuje od razmerja med težo in volumnom za 76 kg/hl pri navadni pšenici ter 64 kg/hl pri ječmenu, veljajo znižanja iz tabele III Priloge VII;

(c)

če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri trdi pšenici, navadni pšenici in ječmenu ter 4 % pri koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,05 eura za vsakih dodatnih 0,1 %;

(d)

če odstotek nečistoč presega 2 % pri trdi pšenici, 4 % pri koruzi in sirku ter 5 % pri navadni pšenici in ječmenu, velja znižanje cene v višini 0,05 eura za vsakih dodatnih 0,1 %;

(e)

če odstotek zrn, ki kalijo, presega 2,5 %, velja znižanje cene v višini 0,05 eura za vsakih dodatnih 0,1 %;

(f)

če odstotek raznih nečistoč (črne primesi) presega 0,5 % pri trdi pšenici in 1 % pri navadni pšenici, ječmenu, koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,1 eura za vsakih dodatnih 0,1 %;

(g)

če odstotek lisastih zrn pri trdi pšenici presega 20 %, velja znižanje cene v višini 0,2 eura za vsak dodatni odstotek oz. njegov del;

(h)

če je vsebnost beljakovin v navadni pšenici nižja od 11,5 %, veljajo znižanja cen iz tabele IV Priloge VII;

(i)

če je vsebnost tanina v sirku, ponujenem v intervencijo, višja od 0,4 % suhe snovi, se znižanje cene izračuna po metodi, ki je opisana v Prilogi VIII.

(a)

najpozneje vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času):

(b)

v sredo po objavi obvestila o javnem razpisu količine žit, razpisane na javnem razpisu v skladu s členom 2(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2131/93 (10);

(c)

v sredo po dnevu, na katerega je država članica določila zadevne serije, količine žit, ki se bodo brezplačno razdelile najbolj ogroženim osebam v Skupnosti v skladu s členom 27 Uredbe (EGS) št. 1234/2007;

(d)

najpozneje konec meseca, ki sledi roku prevzema iz člena 6(6) te uredbe, po regijah, določenih v Prilogi III k Uredbi (EGS) št. 837/90, povprečne rezultate glede hektolitrske mase, vsebnosti vlage, lomljenih zrn in vsebnosti beljakovin za prevzete serije žit.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/49

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 644/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/51

(1)

Po spremembi področja uporabe Direktive 2005/55/ES, uvedeni z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (2), je treba to direktivo dodatno spremeniti s prenosom ustreznih tehničnih zahtev. Posledično je treba spremeniti tudi Direktivo Komisije 2005/78/ES (3), ki uveljavlja navedeno direktivo.

(2)

Zaradi spremembe področja uporabe je treba v zakonodajo o emisijah iz težkih tovornih vozil, vzpostavljeno z Direktivo 2005/55/ES, uvesti nove zahteve. Te zahteve vključujejo preskusne postopke za homologacijo težkih motorjev in vozil z bencinskimi motorji.

(3)

Poleg tega je treba v Direktivo 2005/78/ES uvesti obstoječe zahteve za merjenje motnosti dima dizelskih motorjev. To je posledica razveljavitve Direktive Sveta 72/306/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih (4), kot določa Uredba (ES) št. 715/2007.

(4)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.

Priloge I, II, III in VI k Direktivi 2005/55/ES se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Ukrepi za izvajanje členov 3 in 4 Direktive 2005/55/ES so določeni v prilogah II do VII k tej direktivi.

Priloga VI se uporablja za homologacijo vozil z motorji na kompresijski vžig in homologacijo takšnih motorjev.

Priloga VII se uporablja za homologacijo vozil z motorji na vžig z vžigalno svečko in homologacijo takšnih motorjev.“

2.

V točki 1 Priloge V se oddelek 2 nadomesti z naslednjim:

3.

Dodata se Prilogi VI in VII, kot sta določeni v Prilogi II k tej direktivi.

19.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/60

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (2) za omogočanje statističnih ugotovitev v znanstvene namene vzpostavlja pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organu Skupnosti, in pravila sodelovanja med Skupnostjo in državnimi organi za olajšanje takega dostopa.

(2)

Odločba Komisije 2004/452/ES (3) je določila seznam organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene.

(3)

Direktorat za raziskave, študije, vrednotenje in statistiko (Direction de la recherche, des études, de l’évaluation et des statistiques – DREES) v skupni pristojnosti ministrstva za delo, delovna razmerja in solidarnost, ministrstva za zdravje, mladino in šport ter ministrstva za proračun, javne finance in javno upravo, Pariz, Francija, je treba šteti kot organ, ki izpolnjuje zahtevane pogoje in ga je zato treba dodati na seznam agencij, organizacij in institucij iz člena 3(1)(e) Uredbe (ES) št. 831/2002.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za zaupnost statističnih podatkov –

19.7.2008   

SL EN EN FR FR DE DE EN EN

Uradni list Evropske unije

L 192/63

(1)

Na podlagi člena 30.1 Statuta ESCB nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, ki so sprejele euro, oskrbijo z deviznimi rezervami Evropsko centralno banko (ECB), ki je polno upravičena imeti in upravljati devizne rezerve, prenesene nanjo.

(2)

Na podlagi členov 9.2 in 12.1 Statuta lahko ECB opravlja nekatere svoje dejavnosti prek NCB euroobmočja in jim lahko naloži opravljanje nekaterih svojih poslov. V skladu s tem ECB meni, da bi nanjo prenesene devizne rezerve morale upravljati NCB euroobmočja kot njene zastopnice.

(3)

Vključenost NCB euroobmočja v upravljanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB, in transakcije v zvezi s tem upravljanjem zahteva posebno dokumentacijo za posle, ki vključujejo devizne rezerve ECB.

(4)

Smernica ECB/2006/28 z dne 21. decembra 2006 o upravljanju deviznih rezerv Evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank in o pravni dokumentaciji za posle, ki vključujejo te rezerve (1) je bila po sprejetju enkrat že spremenjena. Predlagajo se številne izboljšave besedila, zato se predlaga, da se Smernica ECB/2006/28 zaradi jasnosti in preglednosti preoblikuje –

—

„NCB euroobmočja“ pomeni NCB države članice, ki je sprejela euro, in

—

„evropske jurisdikcije“ pomenijo jurisdikcije vseh držav članic, ki so sprejele euro v skladu s Pogodbo, ter Dansko, Švedsko, Švico in Združeno kraljestvo (samo Anglija in Wales).

(a)

„FBE Master Agreement for Financial Transactions (Edition 2004)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po pravu katere koli evropske jurisdikcije ter po pravu Severne Irske in Škotske;

(b)

„Bond Market Association Master Repurchase Agreement (September 1996 version)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po zveznem pravu ZDA ali pravu njihovih zveznih držav, in

(c)

„The TBMA/ISMA Global Master Repurchase Agreement (2000 version)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po pravu katere koli jurisdikcije, ki ni navedena v pododstavku (a) ali (b).

(a)

„FBE Master Agreement for Financial Transactions (Edition 2004)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po pravu katere koli evropske jurisdikcije;

(b)

„1992 International Swaps and Derivatives Association Master Agreement (Multicurrency – cross-border, New York law version)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po zveznem pravu ZDA ali pravu njihovih zveznih držav, in

(c)

„1992 International Swaps and Derivatives Association Master Agreement (Multicurrency – cross-border, English law version)“ se uporablja za posle z nasprotnimi strankami, organiziranimi ali ustanovljenimi po pravu katere koli jurisdikcije, ki ni navedena v pododstavku (a) ali (b).

(a)

okvirna pogodba o neto izravnavi po angleškem pravu, sestavljena v angleškem jeziku v obliki iz Priloge IIa, se sklene z vsemi nasprotnimi strankami, razen tistih, določenih v točkah (b), (c) in (d);

(b)

okvirna pogodba o neto izravnavi po francoskem pravu, sestavljena v francoskem jeziku v obliki iz Priloge IIb, se sklene z nasprotnimi strankami, ustanovljenimi v Franciji;

(c)

okvirna pogodba o neto izravnavi po nemškem pravu, sestavljena v nemškem jeziku v obliki iz Priloge IIc, se sklene z nasprotnimi strankami, ustanovljenimi v Nemčiji; in

(d)

okvirna pogodba o neto izravnavi po newyorškem pravu, sestavljena v angleškem jeziku v obliki iz Priloge IId, se sklene z nasprotnimi strankami, ustanovljenimi v Združenih državah Amerike.