ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 188

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
16. julij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 666/2008 z dne 15. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2005 o uvedbi določenih omejitvenih ukrepov glede Demokratične republike Kongo

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 667/2008 z dne 15. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 668/2008 z dne 15. julija 2008 o spremembi prilog II do V Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z delovnimi metodami in operativnimi postopki ( 1 )

5

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 669/2008 z dne 15. julija 2008 o izpolnjevanju Priloge IC k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov ( 1 )

7

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 670/2008 z dne 15. julija 2008 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Arroz Carolino das Lezírias Ribatejanas (ZGO))

16

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 671/2008 z dne 15. julija 2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. julija 2008

18

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/583/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 15. julija 2008 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2007/868/ES

21

 

 

2008/584/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 15. julija 2008 o spremembi Sklepa 2006/493/ES o določitvi zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letne razdelitve in najmanjše zneske, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja konvergenca

26

 

 

Komisija

 

 

2008/585/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 7. julija 2008 o izvzetju proizvodnje električne energije v Avstriji od uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3382)  ( 1 )

28

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 21 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo notranjo opremo

32

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Skupno stališče Sveta 2008/586/SZVP z dne 15. julija 2008 o posodobitvi Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/871/SZVP

71

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/1


UREDBA SVETA (ES) št. 666/2008

z dne 15. julija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2005 o uvedbi določenih omejitvenih ukrepov glede Demokratične republike Kongo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 60 in 301 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/369/SZVP z dne 14. maja 2008 o omejitvenih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo (1),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 889/2005 (2) je uvedla omejitvene ukrepe glede Demokratične republike Kongo (DRK) v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2005/440/SZVP (3) o omejitvenih ukrepih glede Demokratične republike Kongo ter Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1596 (2005) in naknadnimi zadevnimi resolucijami.

(2)

Varnostni svet ZN je z Resolucijo 1807 (2008) z dne 31. marca 2008 med drugim sklenil prilagoditi obseg omejitvenih ukrepov za določeno tehnično pomoč, da se omejijo omejitve za nevladne subjekte in posameznike, ki delujejo na ozemlju DRK. Svet je 14. maja 2008 sprejel Skupno stališče 2008/369/SZVP, ki uveljavlja Resolucijo 1807 (2008) in razveljavlja Skupno stališče 2005/440/SVZP.

(3)

Zato je primerno, da se Uredba (ES) št. 889/2005 ustrezno spremeni –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 889/2005 se spremeni:

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Prepovedano je:

(a)

zagotavljati tehnično pomoč v zvezi z vojaškimi dejavnostmi neposredno ali posredno kateremu koli nevladnemu subjektu ali osebi, ki deluje na ozemlju DRK;

(b)

financirati ali finančno podpirati vojaške dejavnosti, predvsem dajati subvencije, posojila ali zavarovanje kreditnih izvoznih poslov, pri kakršni koli prodaji, dobavi, prenosu ali izvozu orožja in drugega vojaškega materiala, ali za kakršno koli dodeljevanje, prodajo, zagotavljanje ali prenos s tem povezane tehnične pomoči in drugih storitev neposredno ali posredno kateremu koli nevladnemu subjektu ali osebi, ki deluje na ozemlju DRK;

(c)

zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je neposredno ali posredno pospeševanje transakcij, navedenih v točkah (a) in (b).

2.   O zagotavljanju tehnične pomoči, finančnih sredstev ali finančne pomoči kateri koli vladni ali drugi osebi, subjektu ali organu v DRK ali za uporabo v DRK, razen zagotavljanja take pomoči Misiji Organizacije združenih narodov v DRK (MONUC) v skladu s členom 3(1)(a), se vnaprej obvesti Odbor za sankcije. Takšno obvestilo bi moralo vsebovati vse ustrezne informacije, vključno z navedbo končnega uporabnika, predlaganega datuma dobave in načrtovane poti pošiljke, kadar je to potrebno.“

2.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Z odstopanjem od člena 2 lahko pristojni organi, navedeni na spletnih straneh iz Priloge, v državi članici, kjer ima ponudnik storitev svoj sedež, izdajo dovoljenje za zagotavljanje:

(a)

tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči v zvezi z orožjem in drugim vojaškim materialom, namenjenih izključno za podporo MONUC ali uporabo v njej;

(b)

tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči v zvezi z nesmrtonosno vojaško opremo, namenjeno izključno za humanitarno uporabo ali za zaščito, kadar je Odbor za sankcije vnaprej uradno obveščen o zagotavljanju take pomoči ali storitev v skladu s členom 2(2).

2.   Za dejavnosti, ki so že bile izvedene, se dovoljenje ne izda.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 127, 15.5.2008, str. 84.

(2)  UL L 152, 15.6.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1377/2007 (UL L 309, 27.11.2007, str. 1).

(3)  UL L 152, 15.6.2005, str. 22.


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 667/2008

z dne 15. julija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

37,7

MK

23,8

TR

79,4

ME

17,1

ZZ

39,5

0707 00 05

MK

21,3

TR

102,9

ZZ

62,1

0709 90 70

TR

92,6

ZZ

92,6

0805 50 10

AR

85,1

US

67,4

UY

56,8

ZA

104,3

ZZ

78,4

0808 10 80

AR

85,0

BR

95,8

CL

101,4

CN

69,1

NZ

114,8

US

118,0

UY

81,3

ZA

104,1

ZZ

96,2

0808 20 50

AR

90,1

CL

113,1

NZ

116,2

ZA

120,6

ZZ

110,0

0809 10 00

TR

178,3

XS

127,0

ZZ

152,7

0809 20 95

TR

336,9

US

305,5

ZZ

321,2

0809 30

TR

166,2

ZZ

166,2

0809 40 05

IL

153,3

XS

107,3

ZZ

130,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 668/2008

z dne 15. julija 2008

o spremembi prilog II do V Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z delovnimi metodami in operativnimi postopki

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (1) ter zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V prilogah II, III, IV in V Uredbe Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (2) so sklicevanja na različne priloge Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu. Od sprejetja Uredbe (ES) št. 2096/2005 je te priloge spremenila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, kot je navedeno v dopisih, ki so jih prejele vse pogodbenice, in sicer 2001/74 z dne 10. avgusta 2001; 2003/29 z dne 28. marca 2003; 2004/16 z dne 26. marca 2004; 2005/35 in 2005/39 z dne 24. marca 2005; 2006/38 z dne 24. marca 2006; 2006/64 z dne 18. avgusta 2006 ter 2007/11, 2007/13, 2007/19, 2007/20, 2007/23 in 2007/24 z dne 30. marca 2007. Sklicevanja v Uredbi (ES) št. 2096/2005 je treba posodobiti, da bi bile izpolnjene mednarodne pravne obveznosti držav članic in zagotovljena skladnost z mednarodnim ureditvenim okvirom.

(2)

Uredbo (ES) št. 2096/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2096/2005 se spremeni:

1.

v Prilogi II se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   DELOVNE METODE IN OPERATIVNI POSTOPKI

Izvajalec služb zračnega prometa je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu s standardi iz naslednjih prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, če so pomembni za izvajanje služb zračnega prometa v zadevnem zračnem prostoru:

(a)

Priloga 2 o pravilih letenja (10. izdaja, julij 2005, vključno z vsemi spremembami do št. 40);

(b)

Priloga 10 o letalskih telekomunikacijah, zvezek II o postopkih komunikacije, vključno s postopki za navigacijske službe zračnega prometa (PANS) (6. izdaja, oktober 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 82);

(c)

Priloga 11 o službah zračnega prometa (13. izdaja, julij 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 45).“;

2.

v Prilogi III se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   DELOVNE METODE IN OPERATIVNI POSTOPKI

Izvajalec meteoroloških služb je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu s standardi iz naslednjih prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, če so pomembni za izvajanje meteoroloških služb v zadevnem zračnem prostoru:

(a)

Priloga 3 o meteoroloških službah za mednarodno zračno plovbo (16. izdaja, julij 2007, vključno z vsemi spremembami do št. 74);

(b)

Priloga 11 o službah zračnega prometa (13. izdaja, julij 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 45);

(c)

Priloga 14 o letališčih v naslednjih izdajah:

(i)

zvezek I o načrtovanju in delovanju letališč (4. izdaja, julij 2004, vključno z vsemi spremembami do št. 9);

(ii)

zvezek II o helioportih (2. izdaja, julij 1995, vključno z vsemi spremembami do št. 3).“;

3.

v Prilogi IV se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   DELOVNE METODE IN OPERATIVNI POSTOPKI

Izvajalec letalskih informacijskih služb je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu s standardi iz naslednjih prilog h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, če so pomembni za izvajanje letalskih informacijskih služb v zadevnem zračnem prostoru:

(a)

Priloga 3 o meteoroloških službah za mednarodno zračno plovbo (16. izdaja, julij 2007, vključno z vsemi spremembami do št. 74);

(b)

Priloga 4 o letalskih navigacijskih kartah (10. izdaja, julij 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 54);

(c)

Priloga 15 o letalskih informacijskih službah (12. izdaja, julij 2004, vključno z vsemi spremembami do št. 34).“;

4.

v Prilogi V se točka 3 nadomesti:

„3.   DELOVNE METODE IN OPERATIVNI POSTOPKI

Izvajalec komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu s standardi iz Priloge 10 o letalskih telekomunikacijah h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu v naslednjih izdajah, če so pomembni za izvajanje komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb v zadevnem zračnem prostoru:

(a)

zvezek I o pripomočkih za radijsko navigacijo (6. izdaja, julij 2006, vključno z vsemi spremembami do št. 82);

(b)

zvezek II o komunikacijskih postopkih, vključno s postopki za navigacijske službe zračnega prometa (PANS) (6. izdaja, oktober 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 82);

(c)

zvezek III o komunikacijskih sistemih (2. izdaja, julij 2007, vključno z vsemi spremembami do št. 82);

(d)

zvezek IV o nadzornem radarju in sistemih za preprečevanje trčenja (4. izdaja, julij 2007, vključno z vsemi spremembami do št. 82);

(e)

zvezek V o uporabi radijskega spektra za zračni promet (2. izdaja, julij 2001, vključno z vsemi spremembami do št. 82).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(2)  UL L 335, 21.12.2005, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 482/2008 (UL L 141, 31.5.2008, str. 5).


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 669/2008

z dne 15. julija 2008

o izpolnjevanju Priloge IC k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (1) in zlasti člena 58(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prilogo IC o posebnih navodilih za izpolnjevanje prijavnega in transportnega dokumenta se dopolni najpozneje do dneva začetka uporabe Uredbe (ES) št. 1013/2006 ob upoštevanju navodil OECD.

(2)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 18 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IC se izpolni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 190, 12.7.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 (UL L 309, 27.11.2007, str. 7).

(2)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.


PRILOGA

„PRILOGA IC

POSEBNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PRIJAVNEGA IN TRANSPORTNEGA DOKUMENTA

I.   Uvod

1.   V teh navodilih je predložena potrebna razlaga za izpolnjevanje prijavnega in transportnega dokumenta. Oba dokumenta sta združljiva z Baselsko konvencijo (1), Sklepom OECD (2) (ki pokriva samo pošiljke odpadkov, namenjenih postopkom predelave znotraj območja OECD) in s to uredbo, ker upoštevata posebne zahteve, opredeljene v teh treh listinah. Ker sta dokumenta pripravljena dovolj široko, da zajemata vse tri listine, se vsa polja v dokumentu ne nanašajo na vse tri listine, zato v posameznem primeru morda ne bo treba izpolniti vseh polj. Vse posebne zahteve, ki se nanašajo samo na en nadzorni sistem, so navedene v sprotnih opombah. Možno je tudi, da se v nacionalni izvedbeni zakonodaji uporablja terminologija, ki se razlikuje od terminologije, sprejete v Baselski konvenciji in Sklepu OECD. V tej uredbi se na primer namesto izraza ‚prehod‘ (‚movement‘) uporablja izraz ‚pošiljka‘ (‚shipment‘), v naslovih prijavnega in transportnega dokumenta pa se ta sprememba odraža z uporabo izraza ‚prehod/pošiljka‘ (‚movement/shipment‘).

2.   Dokumenta vključujeta oba izraza ‚odstranjevanje‘ in ‚predelava‘, ker sta izraza v treh listinah različno opredeljena. Uredba Evropske skupnosti in Sklep OECD uporabljata izraz ‚odstranjevanje‘ za sklicevanje na postopke odstranjevanja, naštete v Prilogi IV.A k Baselski konvenciji in Dodatku 5.A k Sklepu OECD, in ‚predelava‘ za postopke predelave, naštete v Prilogi IV.B k Baselski konvenciji in Dodatku 5.B k Sklepu OECD. V Baselski konvenciji pa se izraz ‚odstranjevanje‘ uporablja za postopke odstranjevanja in predelave.

3.   Pristojni organi držav odpreme so odgovorni za zagotovitev in izdajo prijavnih in transportnih dokumentov (v papirnati in elektronski različici). Pri tem bodo uporabili sistem številčenja, ki omogoča sledljivost posamezne pošiljke odpadkov. Sistem številčenja ima oznako države odpreme, ki jo je mogoče najti v seznamu okrajšav po standardu ISO 3166. V EU mora dvomestni oznaki države slediti presledek. Temu lahko sledi neobvezna oznaka z največ štirimi številkami, ki jih je določil pristojni organ odpreme, nato zopet sledi presledek. Sistem številčenja se mora končati s šestmestnim številom. Npr.: če je oznaka države XY in šestmestno število 123456, bi bila številka prijave XY 123456, če ni določena neobvezna oznaka. Če je neobvezna oznaka določena, na primer 12, bi bila številka prijave XY 12 123456. Vendar se v primeru, kadar se prijavni ali transportni dokument pošljeta elektronsko in neobvezna oznaka ni določena, namesto neobvezne oznake vstavi ‚0000‘ (npr. XY 0000 123456); v primeru, kadar je določena neobvezna oznaka z manj kot štirimi številkami, na primer 12, bi bila številka prijave XY 0012 123456.

4.   Države morda želijo izdati dokumente v formatu velikosti papirja, ki je v skladu z njihovimi nacionalnimi standardi (navadno ISO A4, kot priporočajo Združeni narodi). Zaradi lažje mednarodne uporabe obrazcev in upoštevanja razlike med ISO A4 in velikostjo papirja, ki se uporablja v Severni Ameriki, njihova okvirna velikost naj ne bo večja od 183 × 262 mm z robovi, poravnanimi na zgornji in levi strani papirja. Prijavni dokument (polje 1–polje 21 vključno s sprotnimi opombami) naj bo na eni strani, seznam okrajšav in oznak, uporabljenih v prijavnem dokumentu, pa na drugi strani. Pri transportnem dokumentu naj bo polje 1–polje 19 vključno s sprotnimi opombami na eni strani, polje 20–22 in seznam okrajšav in oznak, uporabljenih v transportnem dokumentu, pa na drugi strani.

II.   Namen prijavnega in transportnega dokumenta

5.   Namen prijavnega dokumenta je, da pristojni zadevni organi dobijo informacije, ki jih potrebujejo za oceno sprejemljivosti predlaganih pošiljk odpadkov. Vsebuje tudi prostor, kjer potrdijo prejem prijave in po potrebi dodajo pisno soglasje k predlagani pošiljki.

6.   Transportni dokument je namenjen potovanju s pošiljko odpadkov ves čas, od trenutka, ko zapusti povzročitelja odpadkov, do prihoda v objekt za odstranjevanje ali predelavo v drugi državi. Vsaka oseba, ki prevzame odgovornost za pošiljko (prevozniki in morda prejemnik (3)), mora podpisati transportni dokument bodisi ob izročitvi bodisi ob prejemu zadevnih odpadkov. V transportnem dokumentu je tudi prostor za zabeležke o prevozu pošiljke skozi carinske urade v vseh zadevnih državah (kot zahteva ta uredba). Nazadnje dokument uporabi ustrezen objekt za odstranjevanje ali predelavo in potrdi, da so bili odpadki sprejeti in da je bil dokončan postopek predelave ali odstranitve.

III.   Splošne zahteve

7.   Načrtovana pošiljka, za katero velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, se sme poslati šele potem, ko se izpolnita prijavni in transportni dokument na podlagi te uredbe, ob upoštevanju členov 16(a) in 16(b) in v obdobju veljavnosti pisnega ali tihega soglasja vseh zadevnih pristojnih organov.

8.   Tisti, ki izpolnjujejo natisnjene izvode dokumentov, naj dosledno uporabljajo tipkane ali velike tiskane črke z neizbrisnim črnilom. Podpisi morajo biti vedno napisani z neizbrisnim črnilom in ob podpisu naj bo z velikimi tiskanimi črkami vedno navedeno ime pooblaščenega predstavnika. V primeru manjše napake, na primer ob uporabi napačne oznake za odpadke, se sme s soglasjem pristojnega organa narediti popravek. Novo besedilo mora biti označeno in podpisano ali žigosano ter pripisan datum spremembe. Za večje spremembe ali popravke je treba izpolniti nov obrazec.

9.   Obrazci so načrtovani tako, da se zlahka izpolnijo tudi elektronsko. V takem primeru so potrebni ustrezni varnostni ukrepi proti zlorabi obrazcev. Vse spremembe izpolnjenega obrazca s soglasjem pristojnih organov morajo biti vidne. Ob uporabi elektronskih obrazcev, poslanih z e-pošto, je potreben digitalni podpis.

10.   Da bi poenostavili prevajanje, se pri izpolnjevanju več polj zahteva oznaka, ne besedilo. Kjer se zahteva besedilo, mora biti to v jeziku, sprejemljivem za pristojne organe v ciljni državi in, če je potrebno, za druge zadevne organe.

11.   Za navedbo datuma se uporablja šestmestni format. Na primer, 29. januar 2006 se prikaže kot 29.01.06 (dan.mesec.leto).

12.   Kadar je treba k dokumentom priložiti priloge z dodatnimi informacijami, mora vsaka priloga vsebovati referenčno številko ustreznega dokumenta in navajati polje, na katero se nanaša.

IV.   Posebna navodila za izpolnjevanje prijavnega dokumenta

13.   Prijavitelj (4) mora ob prijavi izpolniti polja 1–18 (razen številke prijave v polju 3). V nekaterih tretjih državah, ki niso države članice OECD, lahko ta polja izpolni pristojni organ države odpreme. Kadar prijavitelj ni ista oseba kot izvirni povzročitelj, ta povzročitelj ali ena od oseb, navedenih v točki 15(a)(ii) ali (iii) člena 2, kadar je primerno, tudi podpiše polje 17, kot je določeno v drugem pododstavku točke 1 člena 4 in v Prilogi II, del 1, točka 26.

14.   Polji 1 (glej Prilogo II, del 1, točki 2 in 4) in 2 (glej Prilogo II, del 1, točka 6): Vpišite zahtevane informacije (registracijsko številko vpišite le, kjer je primerno, naslov, vključno z imenom države ter telefonsko številko in številko faksa, vključno z oznako države; kontaktna oseba mora biti odgovorna za pošiljko, tudi če med prevozom pošiljke pride do incidentov). V nekaterih tretjih državah se lahko namesto tega navedejo informacije o pristojnem organu države odpreme. Prijavitelj je lahko trgovec ali posrednik v skladu s točko 15 člena 2 te uredbe. V tem primeru v prilogi (prim. Priloga II, del 1, točka 23) priskrbite izvod pogodbe ali dokazilo o pogodbi (ali izjavo, ki potrjuje njen obstoj) med povzročiteljem, novim povzročiteljem ali zbiralcem in posrednikom ali trgovcem. Številka telefona in faksa in naslov e-pošte naj bi olajšali stik z vsemi ustreznimi osebami v primeru zapleta s pošiljko.

15.   Normalno je prejemnik objekt za odstranjevanje ali predelavo, naveden v polju 10. V nekaterih primerih pa je prejemnik lahko druga oseba, na primer trgovec, posrednik (5) ali pravna oseba, kot je sedež ali poštni naslov objekta za odstranjevanje ali predelavo iz polja 10, ki dejansko prejme odpadke. Da bi imel trgovec, posrednik ali pravna oseba vlogo prejemnika, mora biti v sodni pristojnosti ciljne države in imeti v posesti ali imeti kakšno drugo obliko pravnega nadzora nad odpadki v trenutku, ko pošiljka prispe v ciljno državo. V takih primerih se v polju 2 navedejo informacije v zvezi s trgovcem, posrednikom ali pravno osebo.

16.   Polje 3 (glej Prilogo II, del 1, točke 1, 5, 11 in 19): Ob izdaji prijavnega dokumenta bo pristojni organ v skladu s svojim lastnim sistemom navedel identifikacijsko številko, ki bo natisnjena v tem polju (glej odstavek 3 zgoraj). Pod A se izraz ‚ena pošiljka‘ nanaša na posamezno prijavo in izraz ‚več pošiljk‘ na splošno prijavo. Pod B navedite vrsto postopka, za katerega je namenjena pošiljka odpadkov. Pod C se predhodno soglasje nanaša na člen 14 te uredbe.

17.   Polja 4 (glej Prilogo II, del 1, točka 1), 5 (glej Prilogo II, del 1, točka 17) in 6 (glej Prilogo II, del 1, točka 12): Navedite število pošiljk v polju 4 in v polju 6 predvideni datum pošiljke ali v primeru več pošiljk datum prve in zadnje pošiljke. V polju 5 navedite ocenjeno najmanjšo in največjo težo v tonah (1 tona je enaka 1 megagramu (Mg) ali 1 000 kg) odpadkov. V nekaterih tretjih državah je lahko sprejemljiva tudi navedba v kubičnih metrih (1 kubični meter je enak 1 000 litrom) ali drugih metričnih enotah, kot sta kilogram ali liter. Kadar se uporabijo druge metrične enote, se lahko navede ta enota mere, enota v dokumentu pa se prečrta. Celotna poslana količina ne sme presegati največje količine, navedene v polju 5. Predvideno časovno obdobje za pošiljke iz polja 6 ne sme biti daljše od enega leta, z izjemo večkratnih pošiljk v objekt za predelavo s predhodnim soglasjem v skladu s členom 14 te uredbe (glej odstavek 16), za katerega predvideno obdobje ne sme biti daljše od treh let. Vse pošiljke morajo biti poslane v obdobju veljavnosti pisnega ali tihega soglasja med vsemi zadevnimi pristojnimi organi, ki ga sklenejo pristojni organi v skladu s členom 9(6) te uredbe. V primeru večkratnih pošiljk lahko nekatere tretje države na podlagi Baselske konvencije zahtevajo, da se v poljih 5 in 6 ali v dodani prilogi navedejo pričakovani datumi ali pričakovana pogostost in ocenjena količina vsake pošiljke. Kadar pristojni organ izda pisno soglasje za pošiljko in se obdobje veljavnosti tega soglasja v polju 20 razlikuje od obdobja, navedenega v polju 6, odločitev pristojnega organa razveljavi informacijo v polju 6.

18.   Polje 7 (glej Prilogo II, del 1, točka 18): Vrste embalaže naj se navedejo z uporabo oznak, navedenih v seznamu okrajšav in oznak, priloženem k prijavnemu dokumentu. Če so potrebni posebni varnostni ukrepi za ravnanje, kot so ukrepi, ki jih zahtevajo proizvajalčeva navodila za delo zaposlenih, zdravstvene in varnostne informacije, vključno z informacijami o ravnanju v primeru razlitja, in pisna navodila za prevoz nevarnega blaga, odkljukajte ustrezno okence in priložite informacije v prilogi.

19.   Polje 8 (glej Prilogo II, del 1, točki 7 in 13): Navedite zahtevane informacije (registracijsko številko navedite le, kjer je primerno, naslov, vključno z imenom države ter telefonsko številko in številko faksa, vključno z oznako države; kontaktna oseba mora biti odgovorna za pošiljko). Če sodeluje več kot en prevoznik, priložite k prijavnemu dokumentu celotni seznam, ki daje zahtevane informacije za vsakega prevoznika. Kadar prevoz organizira špediter, se morajo podrobni podatki o špediterju in informacije o dejanskih prevoznikih navesti v prilogi. Priskrbite dokazilo o registraciji prevoznika(-ov) v zvezi s prevozom odpadkov (npr. izjavo, ki potrjuje njen obstoj) v prilogi (prim. Priloga II, del 1, točka 15). Transportna sredstva naj se navedejo z uporabo okrajšav, navedenih v seznamu okrajšav in oznak, priloženem k prijavnemu dokumentu.

20.   Polje 9 (glej Prilogo II, del 1, točki 3 in 16): Navedite zahtevane informacije o povzročitelju odpadkov (6). Kjer je primerno, navedite registracijsko številko povzročitelja. Če je prijavitelj povzročitelj odpadkov, napišite ‚Enako kot v polju 1‘. Če je odpadke povzročil več kot en povzročitelj, napišite ‚Glej priloženi seznam‘ in priložite seznam z zahtevanimi informacijami za vsakega povzročitelja. Kadar povzročitelj ni znan, navedite ime osebe, ki ima v posesti ali ima nadzor nad temi odpadki (imetnik). Navedite tudi informacije o procesu, v katerem so odpadki nastali, in mesto nastanka.

21.   Polje 10 (glej Prilogo II, del 1, točka 5): Navedite zahtevane informacije (navedite ciljni kraj tako, da odkljukate objekt za odstranjevanje ali objekt za predelavo, registracijsko številko navedite le, kjer je primerno, in dejansko mesto odstranjevanja ali predelave, če je drugačno od naslova objekta). Če je odstranjevalec ali predelovalec tudi prejemnik, tukaj navedite ‚Enako kot v polju 2‘. Če je postopek odstranjevanja ali predelave postopek D13–D15 ali R12 ali R13 (v skladu s Prilogo IIA ali IIB k Direktivi 2006/12/ES o odpadkih), se v polju 10 navede objekt, ki izvaja postopek, pa tudi lokacijo, kjer bo postopek izveden. V takem primeru se ustrezne informacije o poznejšem objektu ali objektih, kjer poteka ali potekajo ali bi lahko potekali poznejši postopek ali postopki R12/R13 ali D13–D15 in D1–D12 ali R1–R11, navedejo v prilogi. Če je objekt za predelavo ali odstranjevanje naveden v seznamu v točki 5 Priloge I k Direktivi 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, je treba v primeru, ko je objekt v Evropski skupnosti, v prilogi predložiti dokazilo (npr. izjavo, ki potrjuje obstoj) o veljavnem dovoljenju, izdanem v skladu s členoma 4 in 5 navedene direktive.

22.   Polje 11 (glej Prilogo II, del 1, točke 5, 19 in 20): Navedite vrsto postopka predelave ali odstranjevanja z uporabo oznak R ali oznak D iz Priloge IIA ali IIB k Direktivi 2006/12/ES o odpadkih (glej tudi seznam okrajšav in oznak, priložen k prijavnemu dokumentu) (7). Če je postopek odstranjevanja ali predelave postopek D13–D15 ali R12 ali R13, se v prilogi navedejo tudi ustrezne informacije o poznejših postopkih (vsak R12/R13 ali D13–D15, pa tudi D1–D12 ali R1–R11). Navedite tudi tehnologijo, ki bo uporabljena. Če so odpadki namenjeni za predelavo, navedite v prilogi predvideno metodo odstranjevanja frakcije odpadkov, ki jih po predelavi ni mogoče predelati, količino predelanega materiala glede na odpadke, ki jih ni mogoče predelati, ocenjeno vrednost predelanega materiala in stroške predelave ter stroške odstranjevanja frakcije odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Poleg tega v primerih uvoza odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, v Skupnost, pod ‚razlog za izvoz‘ navedite predhodni ustrezno utemeljeni zahtevek države odpreme v skladu s členom 41(4) te uredbe in priložite ta zahtevek v prilogi. Nekatere tretje države, ki niso članice OECD, lahko na podlagi Baselske konvencije zahtevajo tudi podrobnejšo navedbo razloga za izvoz.

23.   Polje 12 (glej Prilogo II, del 1, točka 16): Navedite ime ali imena, po katerih je material splošno znan, ali trgovsko ime in imena njegovih glavnih sestavin (glede na količino in/ali tveganje) in njihovo koncentracijo (izraženo v odstotku), če je znana. V primeru mešanice odpadkov navedite iste informacije za različne frakcije in navedite, katere frakcije so namenjene za predelavo. V skladu s Prilogo II, del 3, točka 7, te uredbe se lahko zahteva kemična analiza sestave odpadkov. Po potrebi priložite dodatne informacije v prilogi.

24.   Polje 13 (glej Prilogo II, del 1, točka 16): Navedite fizikalne lastnosti odpadkov pri normalnih temperaturah in pritiskih.

25.   Polje 14 (glej Prilogo II, del 1, točka 16): Navedite oznako, ki določa odpadke v skladu s prilogami III, IIIA, IIIB, IV ali IVA k tej uredbi. Navedite oznako v skladu s sistemom, sprejetim na podlagi Baselske konvencije (pod točko (i) v polju 14) in, kjer je primerno, s sistemi, sprejetimi s Sklepom OECD (pod točko (ii)), in drugimi sprejetimi klasifikacijskimi sistemi (pod točkami (iii) do (xii)). V skladu s točko 6 drugega pododstavka člena 4 te uredbe navedite le eno oznako odpadkov (iz prilog III, IIIA, IIIB, IV ali IVA k tej uredbi) z naslednjima izjemama: v primeru odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IIIB, IV ali IVA, navedite samo eno vrsto odpadkov. V primeru mešanic odpadkov, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko niti v Prilogi III, IIIB, IV niti v Prilogi IVA, razen če so navedene v Prilogi IIIA, navedite oznako vsake frakcije odpadkov po vrstnem redu glede na pomembnost (po potrebi v prilogi).

(a)   Točka (i): Oznake iz Priloge VIII k Baselski konvenciji je treba uporabljati za odpadke, za katere velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja (glej del I Priloge IV k tej uredbi); oznake iz Priloge IX k Baselski konvenciji je treba uporabljati za odpadke, za katere običajno ne velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, vendar zanje zaradi posebnega razloga, npr. kontaminacije z nevarnimi snovmi (prim. odstavek 1 Priloge III k tej uredbi) ali drugačne uvrstitve v skladu s členom 63 te uredbe ali nacionalnimi predpisi (8), velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja (glej del I Priloge III k tej uredbi). Prilogi VIII in IX k Baselski konvenciji je mogoče najti v Prilogi V k tej uredbi, v besedilu Baselske konvencije, pa tudi v Priročniku z navodili, ki je na voljo pri Sekretariatu Baselske konvencije. Če odpadek ni naveden v Prilogi VIII ali IX k Baselski konvenciji, vstavite ‚ni na seznamu/nerazvrščen‘.

(b)   Točka (ii): Države članice OECD naj uporabljajo oznake OECD za odpadke, navedene v delu II prilog III in IV k tej uredbi, to je za odpadke, ki nimajo enakovredne razvrstitve v prilogah k Baselski konvenciji, ali tiste, ki imajo na podlagi te uredbe drugačno raven nadzora od tiste, ki jo zahteva Baselska konvencija. Če odpadek ni naveden v delu II prilog III in IV k tej uredbi, vstavite ‚ni na seznamu/nerazvrščen‘.

(c)   Točka (iii): Države članice Evropske unije morajo uporabljati oznake, vključene na seznam odpadkov Evropske skupnosti (glej Odločbo komisije 2000/532/ES, kakor je bila spremenjena) (9). Te oznake so lahko vključene tudi v Prilogi IIIB k tej uredbi.

(d)   Točki (iv) in (v): Kjer je primerno, je treba uporabljati nacionalne identifikacijske oznake, ki so drugačne od seznama ES in se uporabljajo v državi odpreme, ter, če so znane, v ciljni državi. Takšne oznake so lahko vključene v prilogah IIIA, IIIB ali IVA k tej uredbi.

(e)   Točka (vi): Če je uporabno ali to zahtevajo zadevni pristojni organi, dodajte tukaj katero koli drugo oznako ali dodatno informacijo, ki bi olajšala identifikacijo odpadka.

(f)   Točka (vii): Navedite ustrezno oznako Y ali oznake Y v skladu s ‚Kategorijami odpadkov, ki jih je treba nadzorovati‘ (glej Prilogo I k Baselski konvenciji in Dodatek 1 k Sklepu OECD) ali v skladu s ‚Kategorijami odpadkov, ki zahtevajo posebno obravnavo‘, navedenimi v Prilogi II k Baselski konvenciji (glej Prilogo IV, del I, te uredbe ali Dodatek 2 k baselskemu Priročniku z navodili), če obstaja(-jo). Ta uredba in Sklep OECD ne zahtevata navedbe oznak Y, razen kadar spada pošiljka odpadkov v eno od obeh ‚Kategorij, ki zahtevajo posebno obravnavo‘ na podlagi Baselske konvencije (odpadki Y46 in Y47 ali iz Priloge II), v tem primeru pa je treba navesti baselsko oznako Y. Kljub temu navedite oznako Y ali oznake Y za odpadke, ki so opredeljeni kot nevarni v skladu s členom 1(1) Baselske konvencije, da bi izpolnili zahteve poročanja na podlagi Baselske konvencije.

(g)   Točka (viii): Če je primerno, tukaj navedite ustrezno oznako H ali oznake H, to je oznake, ki označujejo nevarne lastnosti, ki jih izkazujejo odpadki (glej seznam okrajšav in oznak, priložen k prijavnemu dokumentu). Če ni nevarnih značilnosti, ki so zajete v Baselski konvenciji, vendar je odpadek nevaren v skladu s Prilogo III k Direktivi 91/689/EGS o nevarnih odpadkih, navedite oznako H ali oznake H v skladu s to Prilogo III in vstavite ‚ES‘ za oznako H (npr. H14 ES).

(h)   Točka (ix): Če je primerno, tukaj navedite razred ali razrede Združenih narodov, ki označujejo nevarne značilnosti odpadkov v skladu s klasifikacijo Združenih narodov (glej seznam okrajšav in oznak, priložen k prijavnemu dokumentu) in se zahtevajo zaradi skladnosti z mednarodnimi pravili za prevoz nevarnega blaga (glej Priporočila Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga. Vzorčni predpisi (Oranžna knjiga), zadnja izdaja) (10).

(i)   Točki (x in xi): Če je primerno, tukaj navedite številko ali številke Združenih narodov in odpremno ime ali imena Združenih narodov. Ti se uporabljajo za identifikacijo odpadkov v skladu s klasifikacijskim sistemom Združenih narodov in se zahtevajo zaradi skladnosti z mednarodnimi pravili za prevoz nevarnega blaga (glej Priporočila Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga. Vzorčni predpisi (Oranžna knjiga), zadnja izdaja).

(j)   Točka (xii): Če je primerno, tukaj navedite carinsko oznako ali oznake, ki omogočajo identifikacijo odpadkov s strani carinskih organov (glej seznam oznak in blaga v ‚Harmoniziranem sistemu kombinirane nomenklature carinske tarife‘, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija).

26.   Polje 15 (glej Prilogo II, del 1, točke 8–10, 14): V vrstici (a) v polju 15 navedite ime odpremne, tranzitne in ciljne države (11) ali oznako vsake države z uporabo okrajšav po standardu ISO 3166 (12). V vrstici (b) navedite, kjer je primerno, številčno oznako zadevnega pristojnega organa za vsako državo in v vrstici (c) vpišite ime mejnega prehoda ali luke in, kjer je primerno, številčno oznako carinskega urada, kot točko vstopa ali izstopa iz določene države. Za tranzitne države predložite informacijo o točki vstopa in izstopa v vrstici (c). Če so pri določeni pošiljki udeležene več kot tri tranzitne države, priložite ustrezne informacije v prilogi. Nameravano pot med točko izstopa in vstopa, vključno z možnimi alternativami, tudi v primerih nepredvidenih okoliščin, navedite v prilogi.

27.   Polje 16 (glej Prilogo II, del 1, točka 14): Navedite zahtevane informacije za pošiljke, ki vstopijo v Evropsko unijo, jo preidejo ali zapustijo.

28.   Polje 17 (glej Prilogo II, del 1, točke 21–22 in 24–26): Vsak izvod prijavnega dokumenta mora prijavitelj (ali trgovec ali posrednik, če nastopa v vlogi prijavitelja) podpisati in datirati, preden ga pošlje pristojnim organom zadevnih držav. V nekaterih tretjih državah lahko podpiše in datira pristojni organ. Kadar prijavitelj ni ista oseba kot izvirni povzročitelj, ta povzročitelj, novi povzročitelj ali zbiralec, kadar je primerno, tudi podpiše in datira; treba je omeniti, da to morda ni izvedljivo v primerih, kjer je več povzročiteljev (opredelitve glede izvedljivosti lahko vsebuje nacionalna zakonodaja). Kadar povzročitelj ni znan, naj podpiše oseba, ki ima v posesti ali ima nadzor nad odpadki (imetnik). Ta izjava naj bi potrjevala tudi obstoj zavarovanja odgovornosti za škodo proti tretjim osebam. Nekatere tretje države lahko zahtevajo, da se k prijavnemu dokumentu priloži dokazilo o zavarovanju ali drugih finančnih garancijah in pogodbo.

29.   Polje 18: Navedite število prilog, ki vsebujejo morebitne dodatne informacije, ki se dostavljajo s prijavnim dokumentom (13). Vsaka priloga mora vključevati sklicevanje na številko prijave, na katero se nanaša, in je navedena v kotu polja 3.

30.   Polje 19: Na podlagi Baselske konvencije pristojni organ ali organi ciljne države ali držav (kjer je primerno) in tranzitne države ali držav izdajo takšno potrdilo. Na podlagi Sklepa OECD pristojni organ ciljne države izda potrdilo. Nekatere tretje države lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo zahtevajo, da izda potrdilo tudi pristojni organ odpreme.

31.   Polji 20 in 21: Polje 20 je predvideno za uporabo pristojnih organov katere koli zadevne države, ki daje pisno soglasje. Baselska konvencija (razen če se država odloči, da ne zahteva pisnega soglasja za tranzit in o tem obvesti druge stranke v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije) in nekatere države vedno zahtevajo pisno soglasje (v skladu s členom 9(1) te uredbe lahko pristojni organ tranzita da tiho soglasje), medtem ko Sklep OECD ne zahteva pisnega soglasja. Navedite ime države (ali njeno oznako z uporabo okrajšav po standardu ISO 3166). Če za pošiljko veljajo posebni pogoji, naj pristojni organ odkljuka ustrezno okence in podrobno opiše pogoje v polju 21 ali v prilogi k prijavnemu dokumentu. Če hoče pristojni organ pošiljki nasprotovati, naj to stori tako, da v polje 20 napiše ‚UGOVOR‘. Potem lahko uporabi polje 21 ali posebno pismo, da pojasni razloge za nasprotovanje.

V.   Posebna navodila za izpolnjevanje transportnega dokumenta

32.   V času prijave naj prijavitelj izpolni polja 3, 4 in 9–14. Po prejemu soglasja pristojnih organov države odpreme, tranzitne in ciljne države ter če se lahko v zvezi z zadnjimi predvideva, da je bilo sklenjeno tiho soglasje, in pred dejanskim začetkom pošiljanja naj prijavitelj izpolni polja 2, 5–8 (razen sredstva prevoza, datuma premestitve in podpisa), 15 in po potrebi 16. V nekaterih tretjih državah, ki niso države članice OECD, lahko pristojni organ odpreme izpolni ta polja namesto prijavitelja. V času, ko prevzame pošiljko, naj prevoznik ali njegov predstavnik vpiše sredstvo prevoza, datum prenosa in se podpiše v poljih 8(a) do 8(c) in po potrebi 16. Prejemnik izpolni polje 17 v primeru, da ni odstranjevalec ali predelovalec in ko prevzame odgovornost za pošiljko odpadkov, potem ko prispe v državo odpreme in, če je primerno, 16.

33.   Polje 1: Številko prijave mora vpisati pristojni organ odpreme (to je treba prepisati iz polja 3 v prijavnem dokumentu).

34.   Polje 2 (glej Prilogo II, del 2, točka 1): Za splošno prijavo za več pošiljk vpišite zaporedno številko pošiljke in skupno predvideno število pošiljk, navedeno v polju 4 v prijavnem dokumentu (na primer, vnesite ‚4/11‘ za štiri pošiljke od enajstih predvidenih pošiljk na podlagi splošne prijave). V primeru posamezne prijave, vpišite ‚1/1‘.

35.   Polji 3 in 4: Prepišite iste informacije o prijavitelju (14) in prejemniku, kot so podane v polju 1 in 2 v prijavnem dokumentu.

36.   Polje 5 (glej Prilogo II, del 2, točka 6): Navedite dejansko težo v tonah (1 tona je enaka 1 megagramu (Mg) ali 1 000 kg odpadkov). V nekaterih tretjih državah je lahko sprejemljiva tudi navedba v kubičnih metrih (1 kubični meter je enak 1 000 litrom) ali drugih metričnih enotah kot sta kilogram ali liter. Kadar se uporabijo druge metrične enote, se lahko navede enota mere, enota v obrazcu pa se prečrta. Vedno, kadar je mogoče, priložite kopije potrdil mostne tehtnice.

37.   Polje 6 (glej Prilogo II, del 2, točka 2): Vpišite datum, ko se pošiljanje dejansko začne (glejte tudi navodila iz polja 6 prijavnega dokumenta).

38.   Polje 7 (glej Prilogo II, del 2, točki 7 in 8): Vrste embalaže naj se navedejo z uporabo oznak, navedenih v seznamu okrajšav in oznak, priloženem k transportnemu dokumentu. Če so potrebni posebni varnostni ukrepi za ravnanje, kot so ukrepi, ki jih predpisujejo proizvajalčeva navodila za delo zaposlenih, zdravstvene in varnostne informacije, vključno z informacijami o ravnanju v primeru razlitja in transportne intervencijske izkaznice, odkljukajte ustrezno okence in priložite informacije v prilogi. Vpišite tudi število enot embalaže, ki sestavljajo pošiljko.

39.   Polja 8(a), (b) in (c) (glej Prilogo II, del 2, točki 3 in 4): Navedite zahtevane informacije (registracijsko številko vpišite le, kjer je primerno, naslov, vključno z imenom države ter telefonsko številko in številko faksa, vključno z oznako države). Če so udeleženi več kot trije prevozniki, se ustrezne informacije o vsakem prevozniku priložijo k transportnemu dokumentu. Za navedbo prevoznega sredstva, datuma prenosa in podpis poskrbi prevoznik ali prevoznikov predstavnik, ki prevzame pošiljko. En izvod podpisanega transportnega dokumenta zadrži prijavitelj. Po vsakem zaporednem prenosu pošiljke mora nov prevoznik ali prevoznikov predstavnik, ki prevzame pošiljko, izpolniti isto zahtevo in tudi podpisati dokument. En izvod podpisanega dokumenta zadrži prejšnji prevoznik.

40.   Polje 9: Prepišite informacije, podane v polju 9 prijavnega dokumenta.

41.   Polji 10 in 11: Prepišite informacije, podane v poljih 10 in 11 prijavnega dokumenta. Če je odstranjevalec ali predelovalec tudi prejemnik, napišite v polje 10: ‚Enako kot v polju 4‘. Če je postopek odstranjevanja ali predelave postopek D13–D15 ali R12 ali R13 (v skladu s Prilogo IIA ali IIB k Direktivi 2006/12/ES o odpadkih), zadoščajo informacije o objektu, ki izvaja postopek, ki so navedene v polju 10. V transportni dokument ni treba vključiti nobenih nadaljnjih informacij o morebitnih naknadnih objektih, ki izvajajo postopke R12/R13 ali D13–D15 in objektu(-ih), ki izvajajo postopek(-ke) D1–D12 ali R1–R11.

42.   Polja 12, 13 in 14: Prepišite informacije, podane v poljih 12, 13 in 14 v prijavnem dokumentu.

43.   Polje 15 (glej Prilogo II, del 2, točka 9): V času pošiljke prijavitelj (ali trgovec ali posrednik, če nastopa v vlogi prijavitelja) podpiše in datira transportni dokument. V nekaterih tretjih državah lahko pristojni organ odpreme ali povzročitelj odpadkov v skladu z Baselsko konvencijo podpiše in datira transportni dokument. V skladu s členom 16(c) te uredbe priložite transportnemu dokumentu kopije prijavnega dokumenta, ki vsebuje pisno soglasje, vključno z morebitnimi pogoji pristojnih organov. Nekatere tretje države lahko zahtevajo, da se priložijo izvirniki.

44.   Polje 16 (glej Prilogo II, del 2, točka 5): To polje lahko uporabi katera koli oseba, ki sodeluje pri pošiljki (prijavitelj ali pristojni organ odpreme, kot je primerno, prejemnik, kateri koli pristojni organ, prevoznik) v posebnih primerih, kjer nacionalna zakonodaja zahteva podrobnejše informacije v zvezi z določenim vprašanjem (na primer informacije o luki, kjer poteka prenos na drug način prevoza, številu zabojnikov in njihovi identifikacijski številki ali dodatno dokazilo ali žigi, ki dokazujejo, da so s pošiljko soglašali pristojni organi). Navedite načrt poti (točko izstopa in vstopa v vsako zadevno državo, vključno s carinskimi uradi vstopa v in/ali izstopa iz in/ali izvoza iz Skupnosti) in pot (pot med točko izstopa in vstopa), vključno z možnimi alternativami, tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, bodisi v polju 16 bodisi jih priložite v prilogi.

45.   Polje 17: To polje izpolni prejemnik v primeru, da ni odstranjevalec ali predelovalec (glej odstavek 15 zgoraj) in v primeru, da prejemnik prevzame nadzor nad odpadki, potem ko pošiljka prispe v ciljno državo.

46.   Polje 18: To polje izpolni pooblaščeni predstavnik objekta za odstranjevanje ali predelavo po prejemu pošiljke odpadkov. Odkljukajte okence ustrezne vrste objekta. Glede prejete količine prosimo poglejte posebna navodila v polju 5 (odstavek 36). Podpisan izvod transportnega dokumenta se preda zadnjemu prevozniku. Če je pošiljka iz katerega koli razloga zavrnjena, mora predstavnik objekta za odstranjevanje ali predelavo nemudoma kontaktirati svoj pristojni organ. V skladu s členom 16(d) ali, če je primerno, 15(c) te uredbe in Sklepom OECD je treba podpisane kopije transportnega dokumenta v treh delovnih dneh poslati prejemniku in pristojnim organom zadevnih držav (z izjemo tistih tranzitnih držav OECD, ki so obvestile sekretariat OECD, da ne želijo prejemati takih kopij transportnega dokumenta). Izvirnik transportnega dokumenta zadrži objekt za odstranjevanje ali predelavo.

47.   Prejem pošiljke odpadkov mora potrditi kateri koli objekt, ki izvaja kateri koli postopek odstranjevanja ali predelave, vključno s katerim koli postopkom D13–D15 ali R12 ali R13. Objektu, ki izvaja kateri koli postopek D13–D15 ali R12/R13 ali postopek D1–D12 ali R1–11, ki sledi postopku D13–D15 ali R12 ali R13 v isti državi, ni treba potrditi prejema pošiljke iz objekta D13–D15 ali R12 ali R13. Tako v takem primeru polja 18 ni treba uporabiti za končni prevzem pošiljke. Navedite tudi vrsto postopka predelave ali odstranjevanja z uporabo oznak R ali oznak D iz Priloge IIA ali IIB k Direktivi 2006/12/ES o odpadkih in približen datum, do katerega bo odstranjevanje ali predelava odpadkov končana.

48.   Polje 19: To polje izpolni odstranjevalec ali predelovalec, da potrdi dokončanje odstranjevanja ali predelave odpadkov. V skladu s členom 16(e) ali, če je primerno, 15(d) te uredbe in Sklepom OECD je treba podpisane kopije transportnega dokumenta z izpolnjenim poljem 19 poslati prejemniku in pristojnim organom države odpreme, tranzitne (se ne zahtevajo po Sklepu OECD) in ciljne države čim prej, vendar najpozneje v 30 dneh po končanju predelave ali odstranitve in najpozneje eno koledarsko leto po prejemu odpadkov. Nekatere tretje države, ki niso države članice OECD, lahko v skladu z Baselsko konvencijo zahtevajo, da je treba podpisane kopije dokumenta z izpolnjenim poljem 19 poslati prejemniku in pristojnemu organu odpreme. Za postopke odstranjevanja ali predelave D13–D15 ali R12 ali R13 zadoščajo tiste informacije o objektu, ki izvaja takšne postopke, ki so navedene v polju 10, in v transportni dokument ni treba vključiti nobenih nadaljnjih informacij o morebitnih poznejših objektih, ki izvajajo postopke R12/R13 ali D13–D15 in objektu(-ih), ki izvajajo postopek(-ke) D1–D12 ali R1–R11.

49.   Odstranitev ali predelavo odpadkov mora potrditi vsak objekt, ki izvaja kateri koli postopek odstranjevanja ali predelave, vključno s postopkom D13–D15 ali R12 ali R13. Zato naj objekt, ki izvaja kateri koli postopek D13–D15 ali R12/R13 ali postopek D1–D12 ali R1–R11, ki sledi postopku D13–D15 ali R12 ali R13 v isti državi, ne uporablja polja 19 za potrditev predelave ali odstranjevanja odpadkov, ker to polje izpolni že objekt D13–D15 ali R12 ali R13. Način potrjevanja odstranitve ali predelave mora v tem posebnem primeru določiti vsaka država.

50.   Polja 20, 21 in 22: Polja morajo uporabljati carinski uradi za nadzor na mejah Skupnosti.“


(1)  Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, 22. marca 1989. Glej www.basel.int

(2)  Sklep C(2001)107/KONČ. Sveta OECD o spremembah Sklepa C(92)39/KONČ. o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja; prvi sklep je prečiščeno besedilo, ki ga je Svet sprejel 14. junija 2001 in 28. februarja 2002 (s spremembami).

Glej http://www.oecd.org/department/0,2688,en_2649_34397_1_1_1_1_1,00.html

(3)  Zunaj Evropske skupnosti se lahko namesto izraza ‚prejemnik‘ uporablja izraz ‚uvoznik‘.

(4)  Zunaj Evropske skupnosti se lahko namesto izraza ‚prijavitelj‘ uporablja izraz ‚izvoznik‘.

(5)  V nekaterih tretjih državah, ki so države članice OECD, se lahko v skladu s Sklepom OECD uporablja izraz priznani trgovec.

(6)  Zunaj Evropske skupnosti se lahko namesto izraza ‚povzročitelj‘ uporablja izraz ‚generator‘.

(7)  V Evropski skupnosti je opredelitev postopka R1 na seznamu okrajšav drugačna od tiste, ki se uporablja v Baselski konvenciji in Sklepu OECD; zato sta navedena oba izraza. Med terminologijo, ki jo uporablja Evropska skupnost, in tisto, ki jo uporabljata Baselska konvencija in Sklep OECD, so še druge razlike, ki niso na seznamu okrajšav.

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja (UL L 316, 4.12.2007, str. 6).

(9)  Glej http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/main/2000/en_2000D0532_index.html

(10)  Glej http://www.unece.org/trans/danger/danger.htm

(11)  V Baselski konvenciji se v angleškem jeziku namesto izraza ‚country‘ uporablja izraz ‚state‘.

(12)  Zunaj Evropske skupnosti se lahko namesto izrazov ‚odpremna‘ in ‚ciljna‘ uporabljata izraza ‚izvozna‘ in ‚uvozna‘.

(13)  Glej polja 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 20 ali 21 in, če pristojni organi zahtevajo dodatne informacije in dokumentacijo, glej točke v Prilogi II, del 3, k tej uredbi, ki niso zajete v nobenem polju.

(14)  V nekaterih tretjih državah se lahko namesto tega navedejo informacije o pristojnem organu države odpreme.


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 670/2008

z dne 15. julija 2008

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Arroz Carolino das Lezírias Ribatejanas (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Portugalske za registracijo imena „Arroz Carolino das Lezírias Ribatejanas“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2008 (UL L 125, 9.5.2008, str. 27).

(2)  UL C 258, 31.10.2007, str. 12.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PORTUGALSKA

Arroz Carolino das Lezírias Ribatejanas (ZGO).


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 671/2008

z dne 15. julija 2008

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. julija 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. julija 2008.

(5)

Vendar je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 608/2008 z dne 26. junija 2008 o začasni opustitvi uvoznih carin za nekatera žita v tržnem letu 2008/2009 (3) uporaba nekaterih dajatev, ki jih določa ta uredba, začasno opuščena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 16. julija 2008 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1816/2005 (UL L 292, 8.11.2005, str. 5).

(3)  UL L 166, 27.6.2008, str. 19.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 16. julija 2008

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00 (2)

srednje kakovosti

0,00 (2)

nizke kakovosti

0,00 (2)

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00 (2)

1002 00 00

0,00 (2)

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

0,00

1005 90 00

KORUZA razen semenske (3)

0,00 (2)

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

0,00 (2)


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  V skladu z Uredbo (ES) št. 608/2008 je uporaba te dajatve začasno ustavljena.

(3)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

30.6.2008-14.7.2008

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

225,48

178,70

Cena FOB ZDA

270,50

260,50

240,50

156,00

Premija za Zaliv

8,28

Premija za Velika jezera

20,21

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

43,30 EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

44,46 EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/21


SKLEP SVETA

z dne 15. julija 2008

o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Sklepa 2007/868/ES

(2008/583/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) ter zlasti člena 2(3) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 20. decembra 2007 sprejel Sklep 2007/868/ES o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (2) ter oblikovanju posodobljenega seznama oseb in organizacij, za katere se uporablja omenjena uredba.

(2)

Svet je pripravil utemeljitev, v kateri vsaki osebi, skupini in organizaciji, za katere je bilo to praktično izvedljivo, pojasnjuje razloge, zakaj so bile zadevne osebe, skupine in organizacije, navedene na seznamu iz Sklepa 2007/868/ES. Eni skupini in trem osebam so bili, če je to bilo možno, aprila 2008 vročeni spremenjeni razlogi.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije22. decembra 2007 (3) je Svet obvestil osebe, skupine in organizacije, navedene na seznamu iz Sklepa 2007/868/ES, da jih namerava obdržati na seznamu. Svet je tudi obvestil zadevne osebe, skupine in organizacije, da je mogoče zahtevati utemeljitev Sveta za njihovo vključitev na seznam (če jim to ni bilo že sporočeno).

(4)

Svet je natančno pregledal seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, kakor se to zahteva v skladu s členom 2(3) te uredbe. Tako je upošteval pripombe, ki jih je zadevna oseba predložila Svetu.

(5)

Svet je v primeru ene skupine upošteval dejstvo, da odločba pristojnega organa, na podlagi katere je skupina bila vključena na seznam, ni veljala od 24. junija 2008. Vendar pa so Svetu bile predložene nove informacije o tej skupini. Svet meni, da so te nove informacije podlaga za vključitev skupine na seznam.

(6)

Svet je ugotovil, da je treba eno osebo črtati s seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001.

(7)

Svet je sklenil, da so bile razen osebe iz uvodne izjave 6, osebe, skupine in organizacije, naštete v Prilogi k Skupnemu stališču 2007/871/SZVP (4), povezane s terorističnimi dejanji v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (5), da so v zvezi z njimi pristojni organi sprejeli odločitev v smislu člena 1(4) omenjenega skupnega stališča in da bi zanje še vedno morali veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(7)

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, bi bilo treba ustrezno posodobiti –

SKLENIL:

Člen 1

Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 se nadomesti s seznamom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Sklep 2007/868/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom 2007/868/ES (UL L 340, 22.12.2007, str. 100).

(2)  UL L 340, 22.12.2007, str. 100. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/343/ES (UL L 116, 30.4.2008, str. 25).

(3)  UL C 314, 22.12.2007, str. 42.

(4)  Skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem Sveta 2008/346/SZVP z dne 29. aprila 2008 (UL L 116, 30.4.2008, str. 53).

(5)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.


PRILOGA

Seznam oseb, skupin in organizacij iz člena 1

1.   OSEBE

1.

ABOU, Rabah Naami (alias Naami Hamza, alias Mihoubi Faycal, alias Fellah Ahmed, alias Dafri Rèmi Lahdi), rojen 1.2.1966 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

2.

ABOUD, Maisi (alias švicarski Abderrahmane), rojen 17.10.1964 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

3.

AL-MUGHASSIL, Ahmad Ibrahim (alias Abu Omran, alias Al-Mughassil, Ahmed Ibrahim), rojen 26.6.1967 v Qatif-Bab al Shamalu, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

4.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

5.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

6.

ARIOUA, Azzedine, rojen 20.11.1960 v Costantinu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

7.

ARIOUA, Kamel (alias Lamine Kamel), rojen 18.8.1969 v Costantinu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

8.

ASLI, Mohamed (alias Dahmane Mohamed), rojen 13.5.1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

9.

ASLI, Rabah, rojen 13.5.1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

10.

ATWA, Ali (alias Bouslim, Ammar Mansour, alias Salim, Hassan Rostom), Libanon, rojen 1960 v Libanonu, državljan Libanona;

11.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR; SOBIAR; Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu, Nizozemska – član skupine „Hofstadgroep“;

12.

DARIB, Noureddine (alias Carreto, alias Zitoun Mourad), rojen 1.2.1972 v Alžiriji – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

13.

DJABALI, Abderrahmane (alias Touil), rojen 1.6.1970 v Alžiriji – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

14.

EL FATMI, Nouredine (alias Nouriddin EL FATMI; Nouriddine EL FATMI; Noureddine EL FATMI; Abu AL KA'E KA'E; Abu QAE QAE; FOUAD; FZAD; Nabil EL FATMI; Ben MOHAMMED; Ben Mohand BEN LARBI; Ben Driss Muhand IBN LARBI; Abu TAHAR; EGGIE), rojen 15.8.1982 v Midarju, Maroko, št. maroškega potnega lista N829139 – član skupine „Hofstadgroep“;

15.

EL-HOORIE, Ali Saed Bin Ali (alias Al-Houri, Ali Saed Bin Ali, alias El-Houri, Ali Saed Bin Ali), rojen 10.7.1965 ali 11.7.1965 v El Dibabiyi, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

16.

FAHAS, Sofiane Yacine, rojena 10.9.1971 v Alžiru (Alžirija) – članica skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

17.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias Garbaya, Ahmed, alias Sa-Id, alias Salwwan, Samir), Libanon, rojen 1963 v Libanonu, državljan Libanona;

18.

LASSASSI, Saber (alias Mimiche), rojen 30.11.1970 v Costantinu (Alžirija) – (član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

19.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias Ali, Salem, alias Bin Khalid, Fahd Bin Adballah, alias Henin, Ashraf Refaat Nabith, alias Wadood, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu, potni list št. 488555;

20.

MOKTARI, Fateh (alias Ferdi Omar), rojen 26.12.1974 v Hussein Deyu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

21.

NOUARA, Farid, rojen 25.11.1973 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

22.

RESSOUS, Hoari (alias Hallasa Farid), rojen 11.9.1968 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

23.

SEDKAOUI, Noureddine (alias Nounou), rojen 23.6.1963 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

24.

SELMANI, Abdelghani (alias Gano), rojen 14.6.1974 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

25.

SENOUCI, Sofiane, rojena 15.4.1971 v Hussein Deyu (Alžirija) – članica skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

26.

SISON, Jose Maria (alias Armando Liwanag, alias Joma), rojen 8.2.1939 v Cabugau, Filipini – vodja „Komunistične partije Filipinov“, vključno z „NPA“;

27.

TINGUALI, Mohammed (alias Mouh di Kouba), rojen 21.4.1964 v Blidi (Alžirija) – član skupin „l-Takfir“ in „al-Hijra“;

28.

WALTERS, Jason Theodore James (alias Abdullah, David), rojen 6.3.1985 v Amersfoortu, Nizozemska, št. nizozemskega potnega lista NE8146378 – član skupine „Hofstadgroep“.

2.   SKUPINE IN ORGANIZACIJE

1.

„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov));

2.

„Al-Aqsa Martyr's Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse);

3.

„Al Aksa e.V.“;

4.

„Al-Takfir“ in „al-Hijra“;

5.

„Aum Shinrikyo“ (alias „AUM“, alias „Aum Supreme Truth“ (Aum vrhovna resnica), alias „Aleph“);

6.

„Babbar Khalsa“;

7.

„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična partija Filipinov), vključno z „New Peoples Army“ (Novo ljudsko vojsko) – „NPA“, Filipini, povezana s Sisonom Jose Mariom (alias Armandom Liwanagom, alias Jomom, vodjo Komunistične partije Filipinov, vključno z „NPA“);

8.

„Gama'a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama'a al-Islamiyya“), „Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“;

9.

„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda));

10.

„Hamas“ (vključno z „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“);

11.

„Hizbul Mudjahideen“ – „HM“;

12.

„Hofstadgroep“;

13.

„Holy Land Foundation for Relief and Development“ (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj);

14.

„International Sikh Youth Federation“ – „ISYF“ (Mednarodna federacija sikhovske mladine);

15.

„Kahane Chai“ (alias „Kach“);

16.

„Khalistan Zindabad Force“ – „KZF“;

17.

„Kurdistan Workers' Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“);

18.

„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – LTTE;

19.

„Mujahedin-e Khalq Organisation“ – „MEK“ ali „MKO“, brez „National Council of Resistance of Iran“ – „NCRI“ (alias „The National Liberation Army of Iran“ – „NLA“ (militantno krilo „MEK“), alias „The People's Mujahidin of Iran“ – „PMOI“, alias „Muslim Iranian Student's Society“);

20.

„Ejército de Liberación Nacional“ („National Liberation Army“ (Nacionalna osvobodilna vojska));

21.

„Palestine Liberation Front“ (Fronta za osvoboditev Palestine) – „PLF“;

22.

„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“;

23.

„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“;

24.

„Popular Front for the Liberation of Palestine-General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias „PFLP-General Command“ (PFLP-glavno poveljstvo);

25.

„Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia“ („Revolutionary Armed Forces of Colombia“ (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)) – „FARC“;

26.

„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ („Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka) – „DHKP/C“, alias „Devrimci Sol“ („Revolucionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“;

27.

„Sendero Luminoso“ („Shining Path“ (Sijoča pot)) – „SL“;

28.

„Stichting Al Aksa“ (alias „Stichting Al Aqsa Nederland“, alias „Al Aqsa Nederland“);

29.

„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedon Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode));

30.

„Autodefensas Unidas de Colombia“ („United Self-Defense Forces/Group of Colombia“ (Združene samoobrambne sile/skupine Kolumbije)) – „AUC“;


16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/26


SKLEP SVETA

z dne 15. julija 2008

o spremembi Sklepa 2006/493/ES o določitvi zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letne razdelitve in najmanjše zneske, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja „konvergenca“

(2008/584/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 69(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep 2006/493/ES (2) določa znesek podpore Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, letno razdelitev in najmanjši znesek, ki se dodeli regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja „konvergenca“.

(2)

Ker se je proračunski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005 odločil za prerazporeditev nekaterih razpoložljivih odobrenih sredstev za prevzem obveznosti v okviru podpore Skupnosti za razvoj podeželja, ki niso bila porabljena v letu 2007, na podlagi določb točke 48 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3), je treba Sklep 2006/493/ES spremeniti, da se ta sredstva prerazporedijo na obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013.

(3)

Sklep 2006/493/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2006/493/ES se nadomesti z besedilom Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2008 dalje.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

(2)  UL L 195, 15.7.2006, str. 22.

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8).


PRILOGA

„PRILOGA

Skupni znesek odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za obdobje 2007–2013, letna razdelitev in najmanjši zneski, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja ‚konvergenca‘ (1)

Cene v letu 2004 v EUR (2)

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj

Skupni znesek za EU-25 ter Bolgarijo in Romunijo

9 325 497 783

10 788 767 263

10 515 007 756

10 278 583 653

9 824 886 713

9 588 187 168

9 356 225 581

69 677 155 918

Najmanjši zneski za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja ‚konvergenca‘

27 676 975 284


Skupni znesek odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za obdobje 2007–2013, letna razdelitev in najmanjši zneski, ki se dodelijo regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja ‚konvergenca‘ (3)

Tekoče cene v EUR (4)

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Skupaj

Skupni znesek za EU-25 ter Bolgarijo in Romunijo

9 896 292 851

11 678 108 653

11 609 418 209

11 575 354 634

11 285 706 554

11 234 089 442

11 181 555 662

78 460 526 005

Najmanjši zneski za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja ‚konvergenca‘

31 232 644 963


(1)  Pred obvezno modulacijo in drugimi prenosi tržnih izdatkov in neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike na razvoj podeželja.

(2)  Zneski so zaokroženi na euro.

(3)  Pred obvezno modulacijo in drugimi prenosi tržnih izdatkov in neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike na razvoj podeželja.

(4)  Zneski so zaokroženi na euro.“


Komisija

16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/28


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. julija 2008

o izvzetju proizvodnje električne energije v Avstriji od uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3382)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/585/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 30(4) in (6) Direktive,

ob upoštevanju zahtevka, ki ga je Republika Avstrija poslala po elektronski pošti 10. januarja 2008,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Avstrija je 10. januarja 2008 Komisiji po elektronski pošti poslala zahtevek v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES. Komisija je v elektronski pošti z dne 4. februarja 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih avstrijski organi po podaljšanju prvotnega roka posredovali po elektronski pošti 29. februarja 2008.

(2)

Zahtevek Republike Avstrije se nanaša na proizvodnjo električne energije.

(3)

Zahtevku je priložen dopis neodvisnega državnega organa E-Control (Energie-Control GmbH, ki ureja avstrijska trga električne energije in zemeljskega plina), ki se omejuje na izjavo, da „… ni pripomb proti izvzetju od uporabe zakona o javnih naročilih na področju proizvodnje električne energije.“

II.   PRAVNI OKVIR

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katere dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Šteje se, da dostop ni omejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti, ki odpira določen sektor ali njegov del. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še višjo stopnjo odprtosti trgov.

(5)

Avstrija ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in funkcionalno ločevanje za prenosno in distribucijsko omrežje, razen za najmanjša podjetja, ki so izvzeta iz zahteve funkcionalnega ločevanja. Zato in na podlagi prvega pododstavka člena 30(3) je treba dostop do trga šteti za prostega.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalcev, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjav dobavitelja.

(7)

Ta odločba ne posega v uporabo pravil o konkurenci.

III.   OCENA

(8)

Zahtevek Avstrije se nanaša na proizvodnjo električne energije v tej državi.

(9)

Avstrija je razdeljena na tri izravnalna območja in v enem od teh se pojavljajo notranje točke prezasedenosti (izravnalno območje APG, v katerem se lahko pojavi prezasedenost med območji Dunaja in Gradca, ki sta medsebojno povezani prek t. i. „Steirmarkleitung“). Zato bi se lahko zastavilo vprašanje, ali obstaja geografski trg, ki je manjši od državnega (4). Vendar se glede na razpoložljive informacije v večini primerov posledice teh notranjih točk prezasedenosti odpravljajo z uporabo tehničnih ukrepov, kot je uporaba preklopnikov napetosti za nadzor prenosne zmogljivosti. V nekaterih primerih bi bilo morda treba uporabiti dodatne elektrarne, da se omrežje stabilizira. Če se zaradi teh notranjih točk prezasedenosti od proizvajalcev na severu Avstrije zahteva, da zmanjšajo svojo proizvodno zmogljivost, kar se po navedbi avstrijskih organov zgodi le redko, upravljavec omrežja zadevnim proizvajalcem plača odškodnino. Poleg tega med tem izravnalnim območjem in drugima dvema avstrijskima izravnalnima območjema ter med izravnalnim območjem APG in Nemčijo ni točk prezasedenosti. Posledice notranjih točk prezasedenosti zato glede na razpoložljive informacije niso pomembne z vidika dobave električne energije in konkurence. Ker pri povezavah z Nemčijo ni prezasedenosti, se je pojavilo vprašanje, ali morda obstaja geografski trg, ki pokriva ti dve državi. Komisija je prišla do sklepa, da tak trg ne obstaja (5). Zato se za ozemlje Republike Avstrije šteje, da predstavlja ustrezen trg za namene ocenjevanja pogojev, določenih s členom 30(1) Direktive 2004/17/ES, čeprav se ga ne more šteti za ločenega od sosednjih držav.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo“ (6) (v nadaljevanju: poročilo iz leta 2005) navedla, da „mnogo nacionalnih trgov kaže visoko stopnjo koncentracije industrije, ki ovira razvoj učinkovite konkurence“ (7). Zato je menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih […] skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“ (8). Za leto 2006 je v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 15. aprila 2008 (SEC(2008) 460) (9) delež treh največjih proizvajalcev naveden kot 52,2 %. Vendar Avstrija električno energijo veliko izvaža in uvaža. Leta 2005 jo je izvozila več kot 17 500 GWh, uvozila pa več kot 20 000 GWh. Zato velja za neto uvoznico, električna energija, ki jo je uvozila, pa znaša približno četrtino (10) njenih celotnih potreb (11), zlasti za električno energijo za osnovno obremenitev. Pri vodilnih avstrijskih proizvajalcih se zato opaža določeno zadržanost pri določanju cen zaradi uvoza električne energije iz tujine, pri naložbah v sektor električne energije znotraj avstrijskega ozemlja pa se upoštevajo drugi proizvajalci iz sosednjih držav, zlasti iz Nemčije. Te dejavnike je treba zato upoštevati kot pokazatelje določene stopnje neposredne izpostavljenosti konkurenci, kar zadeva proizvodnjo električne energije.

(11)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih trgov, kljub temu, da predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodatni pokazatelj. Dejansko „je lahko kateri koli udeleženec na trgu, ki le s težavo prilagodi svoj proizvodni portfelj lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnih omrežij prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljavcem prenosnih omrežij neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot druga rešitev uporabi tržni mehanizem, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol […]. Glavna težava za male udeležence na trgu se pojavi, kadar obstaja nevarnost velike razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnih omrežij in prodajno ceno. To se pojavlja v mnogih državah članicah in lahko škodi razvoju konkurence. Velika razlika je lahko znak nezadostne stopnje konkurence na izravnalnem trgu, na katerem lahko prevladujeta samo eden ali dva glavna proizvajalca.“ (12) Glavne značilnosti avstrijskega izravnalnega trga – zlasti tržno določanje cen ter nizka cenovna razlika (13) med nakupno ceno upravljavca prenosnega omrežja in prodajno ceno – pa so takšne, da lahko veljajo kot dodatni pokazatelj neposredne izpostavljenosti proizvodnje električne energije konkurenci.

(12)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev je treba cenovni konkurenci in oblikovanju cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pripisati večji pomen. Pri industrijskih (končnih) uporabnikih, ki električno energijo prejemajo najbolj neposredno od dobaviteljev, ki so hkrati tudi proizvajalci, je število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, lahko pokazatelj cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (14). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev […]. Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (15).

(13)

Glede na zadnje razpoložljive podatke delež odjemalcev, ki zamenjajo ponudnika, znaša 41,5 % za velike in zelo velike industrijske odjemalce v Avstriji (16). Poleg tega v Avstriji ni nadzora nad cenami za končne uporabnike (17), kar pomeni, da cene določijo gospodarski subjekti sami in jih pred njihovo uporabo ni treba odobriti nobenemu drugemu organu. Stanje v Avstriji je zato zadovoljivo, kar zadeva menjave velikih in zelo velikih industrijskih (končnih) uporabnikov in nadzor nad cenami za končne uporabnike, in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(14)

Glede na dejavnike iz uvodnih izjav 9 do 13 je treba šteti, da je pogoj glede neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjen, kar zadeva proizvodnjo električne energije v Avstriji.

(15)

Ker se poleg tega zdi, da je pogoj glede neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje proizvodnje električne energije v Avstriji, ali če se v Avstriji v ta namen organizirajo natečaji.

(16)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju iz obdobja od januarja do februarja 2008, kot je razvidno iz informacij Republike Avstrije, poročila iz leta 2005 in tehnične priloge k poročilu, sporočila iz leta 2007 in dokumenta služb iz leta 2007 ter končnega poročila. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za naročila, ki naročnikom omogočajo proizvodnjo električne energije v Austriji.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Avstrijo.

V Bruslju, 7. julija 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 (UL L 74, 15.3.2008, str. 1).

(2)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(3)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/3/ES (UL L 17, 22.1.2008, str. 6).

(4)  Glej COM(2006) 851 konč. z dne 10.1.2007. Sporočilo Komisije: „Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi“ (v nadaljnjem besedilu: končno poročilo), Priloga B, točka A1, 2).

(5)  Glej končno poročilo, Priloga B, točka A2, 7).

(6)  COM(2005) 568 konč., 15.11.2005.

(7)  Poročilo iz leta 2005, str. 2.

(8)  Glej poročilo iz leta 2005, str. 7.

(9)  Preglednica 6 „Wholesale Market Position 2006“, str. 12 delovnega dokumenta služb Komisije: Spremni dokument k poročilu „Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije“, COM(2008) 192 konč., 15.4.2008.

(10)  23,5 % v skladu s podatki, ki so jih posredovali avstrijski organi.

(11)  Tj. količina električne energije, potrebna za notranjo potrošnjo in izvoz.

(12)  Delovni dokument služb Komisije, Tehnična priloga k Poročilu iz leta 2005, SEC(2005) 1448 (v nadaljnjem besedilu: tehnična priloga), str. 67–68.

(13)  Glede na končno poročilo, odstavek 993, preglednica 52, avstrijski izravnalni trg deluje s cenovno razliko 27, kar ga uvršča v spodnjo polovico, saj je cenovna razlika na izravnalnih trgih v EU v razponu med 0 in 79. V analizi se proučuje učinke delovanja izravnalnih trgov na proizvodnjo električne energije in ne na stopnjo konkurence na samem izravnalnem trgu. V ta namen zato ni pomembno, ali je nizka cenovna razlika posledica konkurence ali cenovne zgornje meje, ki jo predpiše regulatorni organ; enako velja tudi za povečano koncentracijo na izravnalnem trgu.

(14)  Poročilo iz leta 2005, str. 9.

(15)  Tehnična priloga, str. 17.

(16)  Glej dokument z naslovom „Austria – Internal Market Fact Sheet“, ki je objavljen na spletni strani http://ec.europa.eu/energy/energy_policy/doc/factsheets/market/market_at_en.pdf in ki temelji na podatkih Energie-Control GmbH, 2007.

(17)  Tehnična priloga, str. 107.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/32


 

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343/, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 21 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo notranjo opremo

Vključuje vse veljavno besedilo do:

dopolnila 3 k spremembam 01 – datum veljavnosti: 31. januar 2003

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za notranjo opremo osebnih vozil glede na:

1.1.

notranje dele prostora za potnike razen vzvratnega ogledala ali ogledal;

1.2.

razporeditev upravljalnih naprav;

1.3.

streho ali pomično streho in

1.4.

naslon sedeža in zadnje dele sedežev;

1.5.

stekla, pomične strehe in pregrade na električni pogon.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku

2.1.

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na njegovo notranjo opremo;

2.2.

„tip vozila“ glede na notranjo opremo prostora za potnike pomeni vozila kategorije M1, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.2.1.

oblike ali sestavni materiali karoserije, ki obdaja prostor za potnike;

2.2.2.

razporeditev upravljalnih naprav;

2.2.3.

delovanje varnostnega sistema, kadar vlagatelj izbere referenčno območje znotraj območja udarca z glavo, določeno v skladu s Prilogo VIII (dinamično vrednotenje).

2.2.3.1.

Vozila, ki se razlikujejo le v delovanju varnostnega sistema/varnostnih sistemov, spadajo v isti tip vozil, če ponujajo enako ali boljšo zaščito potnikov v primerjavi s sistemom ali vozilom, predloženim tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

2.3.

„referenčno območje“ pomeni območje udarca z glavo, kot je opredeljeno v Prilogi I k temu pravilniku, ali po izbiri proizvajalca, v skladu s Prilogo VIII, razen naslednjih območij: (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.3. in odstavka 2.3.1.)

2.3.1.

območja, omejenega s sprednjo vodoravno projekcijo kroga, ki obkroža zunanje meje območja naprave za upravljanje krmilja, povečanega za periferni pas širine 127 mm; to območje je spodaj omejeno z vodoravno ravnino, tangencialno na spodnji rob naprave za upravljanje krmilja, kadar je ta naprava v položaju za vožnjo v smeri naravnost naprej. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.3. in odstavka 2.3.1.);

2.3.2.

dela površine armaturne plošče med robom območja iz zgornjega odstavka 2.3.1. in najbližjo notranjo stransko steno vozila; ta del površine je spodaj omejen z vodoravno ravnino, tangencialno na spodnji rob naprave za upravljanje krmilja; in (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.3. in odstavka 2.3.1.)

2.3.3.

stranskih stebričkov vetrobranskega stekla; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.3. in odstavka 2.3.1.)

2.4.

„raven armaturne plošče“ pomeni črto, določeno s točkami, v katerih se navpične tangente dotaknejo armaturne plošče; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.4. in odstavka 2.3.1.)

2.5.

„streha“ pomeni zgornji del vozila, ki se razteza od zgornjega roba vetrobranskega stekla do zgornjega roba zadnjega stekla, ob straneh pa je omejen z zgornjim okvirom stranskih sten; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.5.)

2.6.

„črta pasu“ pomeni črto, ki jo sestavlja spodnji obris prozornega dela stranskih oken vozila;

2.7.

„kabriolet“ pomeni vozilo, ki pri nekaterih izvedbah nima togega dela karoserije nad črto pasu, razen sprednjih nosilcev za streho in/ali varnostnega loka in/ali pritrdišč za varnostne pasove pri sedežih; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavkov 2.5. in 2.7.)

2.8.

„vozilo s pomično streho“ pomeni vozilo, pri katerem je mogoče zgolj streho ali njen del zložiti nazaj, jo odpreti ali drsno pomakniti nazaj, pri čemer obstoječi strukturni elementi vozila nad črto pasu ostanejo na svojih mestih (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.5.);

2.9.

„zložljivi (preklopni) sedež“ pomeni pomožni sedež, ki je namenjen občasni uporabi in je običajno zložen, tako da ni v napoto;

2.10.

„varnostni sistem“ pomeni notranjo opremo ali naprave, ki so namenjene za zadržanje potnikov;

2.11.

„tip varnostnega sistema“ pomeni kategorijo varnostnih naprav, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

2.11.1.

njihova tehnologija;

2.11.2.

njihova geometrija;

2.11.3.

njihovi sestavni materiali;

2.12.

„stekla na električni pogon“ pomeni stekla, ki se zapirajo z energijo iz vozila;

2.13.

„pomična streha na električni pogon“ pomeni pomične dele strehe vozila, ki se zapirajo z energijo iz vozila, in sicer pomično in/ali z nagibom, kar ne vključuje strehe kabrioleta;

2.14.

„pregrade na električni pogon“ pomenijo sisteme, ki delijo prostor za potnike najmanj na dva dela in se zapirajo z energijo iz vozila;

2.15.

„odprtina“ pomeni največjo nezakrito odprtino med zgornjim robom ali sprednjim robom, glede na smer zapiranja stekla, pregrade ali pomične strehe na električni pogon in konstrukcijo vozila, ki omejuje steklo, pregrado ali pomično streho, če se gleda iz notranjosti vozila ali iz zadnjega dela potniškega prostora pri pregradah.

Da se izmeri odprtina, se iz notranjosti vozila ali po potrebi iz zadnjega dela potniškega prostora potisne valjasta preskusna palica skozi odprtino (brez uporabe sile) ponavadi pravokotno do roba stekla, pomične strehe ali pregrade in pravokotno na smer zapiranja stekla, kakor kaže slika 1 Priloge IX.

2.16.

„ključ“

2.16.1.

„kontaktni ključ“ pomeni napravo, ki upravlja napajanje z električno energijo, potrebno za upravljanje motorja vozila. Ta opredelitev ne izključuje nemehanske naprave.

2.16.2.

„energijski razdelilnik“ pomeni napravo, ki omogoča oskrbovanje pogonskih sistemov vozila z energijo. Ta razdelilnik je lahko tudi kontaktni ključ. Ta opredelitev ne izključuje nemehanske naprave.

2.17.

„zračna blazina“ pomeni napravo, ki je nameščena kot dodatek varnostnih pasov in sistemov za zadržanje potnikov, tj. sistemov, ki vsebujejo stisnjeni plin, s katerim se ob močnem trčenju, ki vozilo poškoduje, samodejno sproži gibljiva konstrukcija, kar je namenjeno omejitvi nevarnost zaradi udarca potnika v vozilu z enim ali več delov notranjosti prostora za potnike.

2.18.

„oster rob“ pomeni rob iz togega materiala s polmerom zaobljenja manj kot 2,5 mm, razen pri štrlečih delih, manjših od 3,2 mm, merjeno od ravni osnovne površine po postopku iz odstavka 1 Priloge VI. V tem primeru ne velja najmanjši polmer zaobljenja, če višina štrlečega dela ni večja od polovice njegove širine in so njegovi robovi zaobljeni (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.18.)

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1.   Vlogo za podelitev homologacije za tip vozila glede na njegovo notranjo opremo vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2.   Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in sporočijo naslednji podatki:

podroben opis tipa vozila glede na postavke iz zgornjega odstavka 2.2 s priloženo fotografijo ali eksplozijsko sliko potniškega prostora. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila.

3.3.   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, je treba predložiti:

3.3.1.

po presoji proizvajalca bodisi vzorec tipa vozila, namenjenega homologaciji, bodisi del ali dele vozila, ki naj bi bili odločilni za preverjanja in preskuse, predpisane v tem pravilniku;

3.3.2.

na zahtevo zadevne tehnične službe nekatere dele in nekatere vzorce uporabljenih materialov.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1.   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 5, se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2.   Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01, ki so začele veljati 26. aprila 1986) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob podelitvi homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu vozila.

4.3.   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge II k temu pravilniku.

4.4.   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, označena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1.

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (1);

4.4.2.

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaja in številke homologacije na desni strani kroga iz zgornjega odstavka 4.4.1.

4.5.   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1.; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz zgornjega odstavka 4.4.1. vstavijo Pravilnik, številke homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6.   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7.   Homologacijska oznaka se namesti v bližino napisne ploščice vozila, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8.   V Prilogi III k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.   ZAHTEVE

5.1.   Notranji sprednji deli potniškega prostora nad ravnjo armaturne plošče pred točkami „H“ sprednjih sedežev, razen stranskih vrat

5.1.1.   Referenčno območje iz zgornjega odstavka 2.3. ne sme imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki lahko povečajo tveganje resnih poškodb potnikov. Če je območje udarca z glavo opredeljeno po Prilogi I, deli iz spodnjih odstavkov 5.1.2. do 5.1.6. veljajo za sprejemljive, če so v skladu z zahtevami iz teh odstavkov. Če je območje udarca z glavo opredeljeno po Prilogi VIII, se uporabljajo zahteve iz odstavka 5.1.7. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.1.).

5.1.2.   Deli vozila na referenčnem območju, razen tistih, ki niso del armaturne plošče in so manj kot 10 cm oddaljeni od zastekljenih površin, so izdelani tako, da se energija na njih absorbira, kot je predpisano v Prilogi IV k temu pravilniku. Iz obravnave so prav tako izključeni tudi tisti deli znotraj referenčnega območja, ki izpolnjujejo oba od naslednjih dveh pogojev, če: (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.2.)

5.1.2.1.

se med preskusom v skladu z zahtevami iz Priloge IV k temu pravilniku nihalo dotakne delov zunaj referenčnega območja; in

5.1.2.2.

so preskušani deli manj kot 10 cm oddaljeni od delov, ki se jih nihalo dotakne zunaj referenčnega območja, pri čemer je ta razdalja izmerjena na površini referenčnega območja;

kakršni koli kovinski deli, namenjeni za oporo, nimajo nobenih štrlečih robov.

5.1.3.   Spodnji rob armaturne plošče je zaobljen tako, da polmer zaobljenosti ni manjši od 19 mm, razen če izpolnjuje zahteve iz zgornjega odstavka 5.1.2. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.3.)

5.1.4.   Stikala, vlečni gumbi in podobno, izdelani iz togega materiala, ki izmerjeni po postopku, opisanem v Prilogi VI, štrlijo za 3,2 mm do 9,5 mm od armaturne plošče, nimajo površine preseka manjše od 2 cm2, če je izmerjena na razdalji 2,5 mm od točke, ki najbolj štrli, in imajo zaobljene robove s polmerom zaobljenosti, ki ni manjši od 2,5 mm. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.4.)

5.1.5.   Če ti deli štrlijo za več kot 9,5 mm od površine armaturne plošče, so zasnovani in izdelani tako, da se pod vplivom vzdolžne vodoravne sile 37,8 daN, s katero deluje bat s svojo plosko površino, katere premer ni večji od 50 mm, ali umaknejo nazaj v površino plošče, tako da ne štrlijo za več kot 9,5 mm, ali da se od plošče odtrgajo; v zadnjem primeru ne ostanejo nobeni nevarni štrleči deli, večji od 9,5 mm; površina preseka na oddaljenosti, ki ni večja od 6,5 mm od najbolj štrleče točke, ni manjša od 6,5 cm2. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.5.)

5.1.6.   Če je štrleči del izdelan iz mehkega materiala s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, in je nameščen na tog nosilec, se zahteve iz odstavkov 5.1.4. in 5.1.5. uporabljajo le za togi nosilec ali se z zadovoljivimi preskusi po postopku, opisanem v Prilogi IV, dokaže, da mehek material s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, ne bo rezan tako, da se med navedenim udarnim preskusom dotika nosilca. V takšnem primeru se ne uporabljajo zahteve za polmer (glej Prilogo X pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.6.)

5.1.7.   Uporabljajo se naslednji odstavki:

5.1.7.1.

Če varnostni sistem tipa vozila ne more preprečiti stika potnikove glave, opredeljenega v odstavku 1.2.1. Priloge VIII, z armaturno ploščo in je določeno dinamično referenčno območje po Prilogi VIII, se uporabljajo zahteve iz odstavkov 5.1.2. do 5.1.6. le za dele iz tega območja.

Če se je delov nad ravnjo armaturne plošče mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, so najmanj zaobljeni.

5.1.7.2.

Če varnostni sistem tipa vozila lahko prepreči stik potnikove glave, opredeljen v odstavku 1.2.1. Priloge VIII, z armaturno ploščo in zato ne more biti določeno nobeno referenčno območje, se zahteve iz odstavkov 5.1.2. do 5.1.6. za ta tip vozila ne uporabljajo.

Če se je delov nad ravnjo armaturne plošče mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, so najmanj zaobljeni.

5.2.   Notranji sprednji deli prostora za potnike pod ravnjo armaturne plošče in pred točkami „H“ sprednjih sedežev, razen stranskih vrat in pedalov

5.2.1.   Razen pedalov in delov, na katere so pritrjeni, in tistih delov, ki se jih ni mogoče dotakniti z napravo iz Priloge VII k temu pravilniku, uporabljeno v skladu s tam opisanim postopkom, deli, obravnavani v odstavku 5.2., kot so stikala, kontaktni ključ itd,. izpolnjujejo zahteve iz zgornjih odstavkov 5.1.4. do 5.1.6.

5.2.2.   Če je naprava za upravljanje ročne zavore nameščena na armaturno ploščo ali pod njo, je na takem mestu, da v položaju mirovanja ni možnosti, da bi potniki v vozilu pri čelnem trčenju udarili ob njo. Če ta pogoj ni izpolnjen, površinski del upravljalne naprave izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 5.3.2.3. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.2.2.)

5.2.3.   Police in drugi podobni predmeti so zasnovani in izdelani tako, da nosilci v nobenem primeru nimajo štrlečih robov in da izpolnjujejo enega od naslednjih dveh pogojev: (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.2.3.)

5.2.3.1.

Del, ki je obrnjen v notranjost vozila, ima površino, katere višina ni manjša od 25 mm, robovi so zaobljeni tako, da polmer zaobljenja ni manjši od 3,2 mm. Ta površina je sestavljena iz materiala ali prekrita z materialom, ki absorbira energijo, kot je določeno v Prilogi IV k temu pravilniku, in se preskusi v skladu z omenjeno prilogo, pri čemer je udarec usmerjen v vzdolžni vodoravni smeri. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.2.3.1.)

5.2.3.2.

Police in drugi podobni predmeti se pod vplivom v smeri naprej delujoče vodoravne vzdolžne sile 37,8 daN, s katero deluje valj z navpično osjo in premerom 110 mm, odtrgajo, zlomijo, znatno ukrivijo ali umaknejo nazaj, ne da bi pri tem na robu police nastale nevarne oblike. Sila mora biti usmerjena na najtrdnejši del polic ali drugih podobnih predmetov. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.2.3.2.)

5.2.4.   Če zadevni predmeti vsebujejo del iz materiala s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, in so nameščeni na tog nosilec, se zgoraj navedene zahteve, razen zahtev za absorbiranje energije iz Priloge IV, uporabljajo le za togi nosilec ali se z zadovoljivimi preskusi po postopku, opisanem v Prilogi IV, dokaže, da mehek material s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, ne bo rezan tako, da se med navedenim udarnim preskusom dotika nosilca. V takšnem primeru se zahteve za polmer ne uporabljajo.

5.3.   Druga notranja oprema v prostoru za potnike pred prečno ravnino, ki poteka skozi referenčno črto trupa preskusne lutke, nameščene na skrajnem zadnjem sedežu (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.)

5.3.1.   Področje uporabe

Zahteve iz spodnjega odstavka 5.3.2. se uporabljajo za upravljanje ročajev, vzvodov in gumbov ter vseh drugih štrlečih predmetov iz zgornjih odstavkov 5.1. in 5.2. (Glej tudi odstavek 5.3.2.2.)

5.3.2.   Zahteve

Če so predmeti iz zgornjega odstavka 5.3.1. na takšnih mestih, da se jih potniki v vozilu lahko dotaknejo, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.3.2.1. do odstavka 5.3.4. Če se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm in so nad najnižjo točko „H“ (glej Prilogo V k temu pravilniku) sprednjih sedežev pred prečno ravnino referenčne črte trupa preskusne lutke na skrajnem zadnjem sedežu in zunaj območij iz odstavkov 2.3.1. in 2.3.2., te zahteve veljajo za izpolnjene, če (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.2.)

5.3.2.1.

se njihova površina zaključuje z zaobljenimi robovi, polmeri zaobljenja pa niso manjši od 3,2 mm (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.2.1.)

5.3.2.2.

so vzvodi za upravljanje in gumbi zasnovani in izdelani tako, da se pod vplivom v smeri naprej delujoče vodoravne vzdolžne sile 37,8 daN njihov štrleči del, kadar so v svojem najbolj ugodnem položaju, zmanjša, da ne štrlijo za več kot 25 mm iz površine, ali pa se navedeni deli odtrgajo ali zvijejo: v zadnjih dveh primerih ne ostanejo nobeni nevarni štrleči deli. Vseeno ročice za upravljanje okenskih stekel štrlijo največ 35 mm iz površine; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.2.2.)

5.3.2.3.

naprava za upravljanje ročne zavore v sproščenem položaju in ročica menjalnika v katerem koli položaju za vožnjo v smeri naprej, razen kadar sta na območjih, opredeljenih v odstavkih 2.3.1. in 2.3.2., in na območjih pod vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko „H“ sprednjih sedežev, imata površino najmanj 6°, izmerjeno pri prečnem preseku v običajni vodoravni vzdolžni smeri do oddaljenosti 6,5 mm od najbolj štrlečega dela, pri tem pa polmer zaobljenja ni manjši od 3,2 mm (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.2.3.)

5.3.3.   Zahteve iz odstavka 5.3.2.3. se ne uporabljajo za napravo za upravljanje ročne zavore; za takšne upravljalne naprave, če je višina katerega koli dela v sproščenem položaju pod vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko „H“ sprednjih sedežev (glej Prilogo V k temu pravilniku), ima krmilnik površino preseka najmanj 6,5 cm2, če je izmerjena na vodoravni ravnini na oddaljenosti, ki ni večja od 6,5 mm od najbolj štrlečega dela (izmerjena v vodoravni smeri). Polmer zaobljenosti ni manjši od 3,2 mm.

5.3.4.   Drugi elementi opreme v vozilu, ki niso bili obravnavani v zgornjem odstavku, kot so drsne tirnice sedežev, oprema za upravljanje vodoravnega ali navpičnega dela sedeža, naprave za navijanje varnostnih pasov itd., niso predmet nobenega pravilnika, če so pod vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko „H“ vsakega sedeža, čeprav je verjetno, da se potniki dotaknejo takšnih predmetov. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.4.)

5.3.4.1.   Sestavni deli, ki so nameščeni na streho, vendar niso del sestave strehe, kot so ročaji za prijem, žarometi, senčniki itd., imajo polmer zaobljenosti, ki ni manjši od 3,2 mm. Razen tega štrleči deli ne smejo biti ožji od dolžine njihovega navzdol usmerjenega dela; druga možnost je, da ti štrleči deli opravijo preskus za absorpcijo energije v skladu z zahtevami iz Priloge IV. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.3.4.1.)

5.3.5.   Če zgoraj obravnavani deli vsebujejo sestavni del iz materiala s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, in so nameščeni na tog nosilec, se zgoraj navedene zahteve uporabljajo le za togi nosilec ali se z zadovoljivimi preskusi po postopku, opisanem v Prilogi IV, dokaže, da mehek material s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, ne bo rezan tako, da se med navedenim udarnim preskusom dotika nosilca. V takšnem primeru se zahteve za polmer ne uporabljajo.

5.3.6.   Razen tega stekla in pregrade na električni pogon ter njihove upravljalne naprave izpolnjujejo zahteve iz spodnjega odstavka 5.8.

5.4.   Streha (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.4.)

5.4.1.   Področje uporabe

5.4.1.1.   Zahteve iz spodnjega odstavka 5.4.2. se uporabljajo za notranjo stran strehe.

5.4.1.2.   Vendar se te zahteve ne uporabljajo za tiste dele strehe, ki se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm.

5.4.2.   Zahteve

5.4.2.1.   Tisti del notranje strani strehe, ki je nad potniki ali pred njimi, nima nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi bili usmerjeni nazaj ali navzdol. Štrleči deli niso ožji od dolžine njihovega navzdol usmerjenega dela, robovi pa imajo polmer zaobljenosti, ki ni manjši od 5 mm. Zlasti je pomembno, da togi obloki ali rebra strehe, razen sprednje prečke zastekljenih površin in okvirov vrat, ne štrlijo iz površine za več kot 19 mm. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.4.2.1.)

5.4.2.2.   Če obloki ali rebra strehe ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 5.4.2.1., opravijo preskus za absorpcijo energije v skladu z zahtevami iz Priloge IV k temu pravilniku.

5.4.2.3.   Kovinske žice, ki oblikujejo podlago strehe, in okvirji senčnikov imajo največji premer 5 mm ali so sposobni absorbirati energijo, kot je predpisano v Prilogi IV k temu pravilniku. Netogi sestavni deli za pritrditev okvirjev senčnikov izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 5.3.4.1.

5.5.   Vozila s pomično streho (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.5.)

5.5.1.   Zahteve

5.5.1.1.   Naslednje zahteve in zahteve iz zgornjega odstavka 5.4. se uporabljajo pri vozilih s pomično streho, kadar je streha v zaprtem položaju.

5.5.1.2.   Razen tega so naprave za odpiranje in upravljanje: (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.5.1.2. ter odstavkov 5.5.1.2.1. in 5.5.1.2.2.):

5.5.1.2.1.

zasnovane in izdelane tako, da kolikor je to mogoče, izključujejo nenamerno ali neugodno delovanje (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.5.1.2. ter odstavkov 5.5.1.2.1. in 5.5.1.2.2.):

5.5.1.2.2.

njihove površine se zaključujejo z zaobljenimi robovi, polmeri zaobljenja pa niso manjši od 5 mm; (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.5.1.2. ter odstavkov 5.5.1.2.1. in 5.5.1.2.2.):

5.5.1.2.3.

v položaju mirovanja so spravljene na območjih, ki se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm. Če ta pogoj ne more biti izpolnjen, sklopi za odpiranje in upravljanje v položaju mirovanja ostanejo umaknjeni v ozadje ali so zasnovani in izdelani tako, da se to štrlenje, kakor je opisano v Prilogi IV k temu pravilniku, pod vplivom sile 37,8 daN, ki deluje v smeri udarca, opredeljenega v Prilogi VI k temu pravilniku, kot tangenta na krivuljo, po kateri se giblje preskusna priprava, ki posnema obliko udarne glave, zmanjša na manj kot 25 mm nad površino, na katero so naprave nameščene, ali se sklopi odtrgajo; v zadnjem primeru ne ostanejo nobeni nevarni štrleči deli. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.5.1.2.3.)

5.5.2.   Razen tega pomične strehe na električni pogon in njihove upravljalne naprave izpolnjujejo zahteve iz spodnjega odstavka 5.8.

5.6.   Kabrioleti (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.6.)

5.6.1.   V primeru kabrioletov le spodnja stran vrha varnostnega loka in vrh okvira vetrobranskega stekla v vseh svojih običajnih položajih izpolnjujeta zahteve iz odstavka 5.4. Sistem zložljivih palic ali členkov, ki se uporabljajo za podporo netoge strehe, kadar so nad potniki ali pred njimi, nima nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi bili usmerjeni nazaj ali navzdol. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.6.1.)

5.7.   Zadnji deli sedežev, pritrjeni na vozilo

5.7.1.   Zahteve

5.7.1.1.   Površina zadnjih delov sedežev ne sme imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki lahko povečajo tveganje za nastanek ali resnost poškodb potnikov. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.7.1.1.).

5.7.1.2.   Razen v primerih iz spodnjih odstavkov 5.7.1.2.1., 5.7.1.2.2. in 5.7.1.2.3. je tisti del naslona sprednjega sedeža, ki je v območju udarca z glavo, opredeljenem v Prilogi I k temu pravilniku, izdelan tako, da absorbira energijo, kot je predpisano v Prilogi IV k temu pravilniku. Pri določanju območja udarca z glavo so sprednji sedeži, če so nastavljivi, v položaju za vožnjo pomaknjeni najbolj nazaj, pri čemer so njihovi nasloni nagnjeni tako, da se velikost tega nagiba čim bolj približa 25°, razen če proizvajalec ni določil drugače. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.7.1.2.).

5.7.1.2.1.

Pri ločenih sprednjih sedežih se območje udarca z glavo za potnike, ki sedijo zadaj, razširi za 10 cm na obeh straneh srednjice sedeža na vrhnjem delu zadnje strani naslona sedeža.

5.7.1.2.1.1.

Če so sedeži opremljeni z nasloni za glavo, se vsak preskus opravi tako, da je naslon za glavo v najnižjem položaju in na točki, ki je na navpični črti, ki poteka skozi sredino naslona za glavo.

5.7.1.2.1.2.

Če je sedež zasnovan tako, da bi ga bilo mogoče vgraditi v različne tipe vozil, se območje udarca določi pri vozilu, pri katerem je položaj, ko je sedež v položaju za vožnjo pomaknjen najbolj nazaj, od vseh preverjenih tipov vozil najmanj ugoden; dobljeno območje udarca bo veljajo za ustrezno tudi za druge tipe vozil.

5.7.1.2.2.

Pri sprednjih sedežih v obliki klopi se območje udarca z glavo med vzdolžnima navpičnima ravninama razširi za 10 cm na zunanjo stran od središčnice vsakega predvidenega sedežnega položaja na zunanji strani. Središčnico vsakega sedežnega položaja na zunanji strani pri sedežih v obliki klopi določi proizvajalec.

5.7.1.2.3.

Na območju udarca z glavo zunaj omejitev iz odstavkov 5.7.1.2.1. do vključno 5.7.1.2.2. je struktura sedeža oblazinjena, da se prepreči neposreden stik glave z njim; in ima polmer zaobljenja najmanj 5 mm. Ti deli lahko izpolnjujejo zahteve za absorpcijo energije, navedene v Prilogi IV k temu pravilniku. (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 5.7.1.2.3.).

5.7.2.   Te zahteve se ne uporabljajo za skrajne zadnje sedeže, za sedeže, obrnjene na stran ali nazaj, za sedeže, ki imajo skupne naslone ali za zložljive (preklopne) sedeže. Če območja udarca pri sedežih, naslonjalih za glavo in njihovih nosilcih vsebujejo dele, prekrite z materialom s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, se zgoraj navedene zahteve, razen tistih v zvezi z absorpcijo energije, opisanih v Prilogi IV k temu pravilniku, uporabljajo le pri togih delih.

5.7.3.   Zahteve iz odstavka 5.7. se štejejo za izpolnjene v primeru zadnjih delov sedežev, ki so del tipa vozila, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 17 (spremembe 03 ali poznejše).

5.8.   Stekla, strehe in pregrade na električni pogon

5.8.1.   Spodaj navedene zahteve se uporabljajo za stekla/strehe/pregrade na električni pogon, da bi se čim bolj zmanjšale možnosti poškodb pri nenamernem ali nepravilnem delovanju.

5.8.2.   Običajne zahteve za delovanje

Razen po določbah iz odstavka 5.8.3. se lahko stekla/pomične strehe/pregradne stene na električni pogon zaprejo le pod enim ali več od naslednjih pogojev:

5.8.2.1.

če je kontaktni ključ vstavljen v kontaktno ključavnico in je v enem od položajev uporabe ali v enakovrednem stanju v primeru nemehanske naprave;

5.8.2.2.

kadar se energetski razdelilnik uporabi za vključitev napajalnika za stekla, pregrade ali pomične strehe na električni pogon;

5.8.2.3.

z mišično silo brez uporabe napajalnika vozila;

5.8.2.4.

z neprekinjeno vključitvijo zapiralnega sistema na zunanji strani vozila;

5.8.2.5.

v časovnem intervalu od takrat, ko se naprava izklopi ali se ključ potegne iz kontaktne ključavnice, ali pod enakovrednim pogojem v primeru nemehanske naprave, do takrat, ko se pri tem nobena od sprednjih vrat ne odprejo toliko, da bi osebe iz vozila izstopile;

5.8.2.6.

če se vključi gibanje zapiranja stekla, pomične strehe ali pregradne stene na električni pogon pri odprtini, ki ni večja od 4 mm;

5.8.2.7.

če se stekla na električni pogon v vratih vozila brez zgornjega okvira samodejno zaprejo, ko so ustrezna vrata zaprta. V tem primeru največja odprtina, kot je določeno v odstavku 2.15., pred zapiranjem stekla ne presega 12 mm.

5.8.2.8.

Daljinsko upravljano zapiranje z neprekinjeno vključitvijo naprave za krmiljenje stekla je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:

5.8.2.8.1.

razdalja delovanja med napravo za upravljanje in vozilom ni večja od 6 m;

5.8.2.8.2.

razdalja delovanja med napravo za upravljanje in vozilom ni večja od 11 m, če sistem zahteva nemoten prehod med napravo za upravljanje in vozilom. To se lahko preskusi tako, da postavimo neprozorno površino med napravo za upravljanje in vozilom.

5.8.2.9.

Z enim pritiskom na stikalo se lahko zapreta le steklo na vratih na strani voznika in pomična streha na električni pogon, če je kontaktni ključ v položaju, ki omogoča delovanje motorja. To je prav tako dovoljeno, ko se motor ugasne ali ko se kontaktni ključ/energijski razdelilnik potegne iz kontaktne ključavnice ali pod enakovrednim pogojem v primeru nemehanske naprave, dokler se nobena od sprednjih vrat ne odprejo toliko, da bi osebe iz vozila izstopile.

5.8.3.   Zahteve za samodejno spremembo smeri

5.8.3.1.   Zahteve iz odstavka 5.8.2. se ne uporabljajo, če so stekla/pomične strehe/pregradne stene na električni pogon opremljene s sistemom za samodejno spremembo smeri.

5.8.3.1.1.   Ta sistem spremeni smer gibanja iz zapiranja v odpiranje stekla/pomične strehe/pregradne stene, preden se doseže sila stiskanja, ki je večja od 100 N na območju 200 mm do 4 mm nad zgornjim robom stekla/pregradne stene na električni pogon ali pred sprednjim robom pomične strehe in na zadnjem robu strehe z nagibom.

5.8.3.1.2.   Po takšni samodejni spremembi gibanja se steklo ali pomična streha ali pregradna stena sama premakne v enega od naslednjih položajev:

5.8.3.1.2.1.

v položaj, ki omogoča vstavljanje poltoge valjaste palice s premerom 200 mm skozi odprtino v enaki stični točki/stičnih točkah, ki se uporablja/uporabljajo za določanje obnašanja pri spreminjanju gibanja v odstavku 5.8.3.1.1.;

5.8.3.1.2.2.

do položaja, ki ustreza najmanj začetnemu položaju pred začetkom zapiranja;

5.8.3.1.2.3.

do položaja z najmanj 50 mm večjo odprtino od tiste na začetku spremembe gibanja;

5.8.3.1.2.4.

pri pomični strehi z nagibom do največjega kota odpiranja.

5.8.3.1.3.   Za preverjanje stekel/pomičnih streh/pregradnih sten na električni pogon, opremljenih s sistemom za samodejno spremembo smeri gibanja kot v odstavku 5.8.3.1.1., se merilna naprava/preskusna palica potisne skozi odprtino na zunanjo stran vozila ali pri pregradni steni iz zadnjega dela potniškega prostora tako, da se valjasta površina preskusne palice dotika robov odprtine okvira stekla/pomične strehe/pregradne stene. Razmerje med silo in deformacijo merilne naprave je 10 ± 0,5 N/mm. Položaji preskusne palice (običajno nameščene pravokotno do roba stekla/pomične strehe/pregradne stene in pravokotno na smer zapiranja) so prikazani na sliki 1 Priloge IX k temu pravilniku. Položaj preskusne palice glede na smer zapiranja med preskusom ostane enak.

5.8.4.   Lega in delovanje stikala

5.8.4.1.   Stikala za okna/pomične strehe/pregradne stene na električni pogon so nameščena in upravljana tako, da je nevarnost nenamernega zapiranja čim manjša. Med zapiranjem se stikala neprekinjeno vključijo razen v primerih iz odstavkov 5.8.2.7. in 5.8.2.9. ali odstavka 5.8.3.

5.8.4.2.   Vsa stikala za krmiljenje zadnjih stekel, pomične strehe in pregradne stene, namenjena za uporabo potnikom v zadnjem delu vozila, se lahko izključijo s posebnim stikalom, ki ga upravlja voznik in je pred navpično prečno ravnino, ki poteka skozi točke R sprednjih sedežev. Stikalo, ki ga upravlja voznik, ni potrebno, če je zadnje steklo, pomična streha ali pregradna stena opremljena s sistemom za samodejno spremembo smeri gibanja. Če je stikalo, ki ga upravlja voznik, vendarle nameščeno, ne sme preprečevati delovanja sistema za samodejno spremembo smeri ali preprečiti zniževanja pregradnega sistema.

Stikalo, ki ga upravlja voznik, je nameščeno tako, da je nevarnost njegove nenamerne vključitve čim manjša. To stikalo je označeno s simbolom, prikazanim na sliki 2 Priloge IX k temu pravilniku ali enakovrednim simbolom, na primer po standardu ISO 2575:1998, povzetem na sliki 3 Priloge IX k temu pravilniku.

5.8.5.   Zaščitne naprave

Vse zaščitne naprave, ki se uporabljajo za preprečevanje okvar vira energije ob preobremenitvi ali prenehanju delovanja, se samodejno povrnejo v izhodiščno stanje po preobremenitvi ali samodejnem izklopu. Po ponovni nastavitvi zaščitnih naprav se nagib v smeri zapiranja ne ponovi brez namernega delovanja naprave za upravljanje.

5.8.6.   Navodila za uporabo

5.8.6.1.   Priročnik za uporabo lastnikovega vozila vključuje jasna navodila v zvezi z okenskimi stekli/pomično streho/pregradno steno na električni pogon, vključno z:

5.8.6.1.1.

razlago mogočih posledic zagozditve,

5.8.6.1.2.

uporabo stikala, ki ga upravlja voznik,

5.8.6.1.3.

„OPOZORILI“ o nevarnostih, zlasti za otroke, pri nepravilni uporabi/vključitvi stekel/pomičnih streh/pregradnih sten na električni pogon. V teh opozorilih morajo biti navedeni odgovornost voznika, navodila za druge osebe v vozilu ter priporočilo, da se vozilo zapusti šele po odstranitvi kontaktnega ključa/energijskega razdelilnika iz kontaktne ključavnice ali v enakovrednem stanju v primeru nemehanske naprave,

5.8.6.1.4.

„OPOZORILI“ o posebni previdnosti pri uporabi daljinsko upravljanega zapiranja (glej odstavek 5.8.2.8.), na primer, da ga je treba vključiti le takrat, ko uporabnik jasno vidi vozilo in je prepričan, da ni mogoče nikogar stisniti z okenskim steklom/pomično streho/pregradno steno na električni pogon.

5.8.7.   Če so steklo, pomična streha in/ali pregradni sistem na električni pogon vgrajeni v vozilo tako, da jih ni mogoče preskusiti po zgoraj omenjenimi preskusnih postopkih, se homologacija lahko podeli, če proizvajalec lahko dokaže enako ali izboljšano zaščito pred posledicami za potnike.

5.9.   Druga nenavedena oprema

5.9.1.   Zahteve iz odstavka 5 se uporabljajo za dele opreme, ki niso navedeni v predhodnih odstavkih in ki se jih potniki v smislu različnih zahtev iz odstavkov 5.1. do 5.7. in glede na njihov položaj v vozilu lahko dotaknejo. Če so ti deli sestavljeni iz materiala s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, in so nameščeni na tog nosilec, se zadevne zahteve uporabljajo le za togi nosilec ali se z zadovoljivimi preskusi po postopku, opisanem v Prilogi IV, dokaže, da mehek material s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, ne bo rezan med navedenim udarnim preskusom. V takšnem primeru se zahtevani polmer uporablja le za mehko površino.

5.9.2.   Za dele, kot je na primer središčna konzola, ali druge sestavne dele vozila iz odstavka 5.9.1., ni treba izvesti preskusa za absorpcijo energije v skladu s Prilogo IV katerega koli sestavnega dela, ki se ga je mogoče dotakniti z napravo ali postopkom, določenim v Prilogi I, če:

 

po mnenju tehnične službe ni verjetno, da bi se potnikova glava dotaknila sestavnega dela zaradi zadrževalnega sistema/zadrževalnih sistemov, vgrajenega/vgrajenih v vozilo, ali

 

ker lahko proizvajalec dokaže odsotnost takšnega stika, na primer z uporabo metode, opisane v Prilogi VIII, ali enakovredne metode.

6.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

6.1.   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je tip vozila homologiral. Organ lahko potem:

6.1.1.

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile nobenega znatnega škodljivega učinka in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

6.1.2.

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

6.2.   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz zgornjega odstavka 4.3. sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3.   Pristojni organ, ki podeli razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge II k temu pravilniku.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1.   Vsako vozilo, ki ima v skladu s tem pravilnikom nameščeno homologacijsko oznako, je v skladu s homologiranim tipom vozila.

7.2.   Za preverjanje skladnosti iz zgornjega odstavka 7.1. se uporabi serijsko vozilo, ki ima v skladu s tem pravilnikom nameščeno homologacijsko oznako.

7.3.   Proizvodnja je v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, če so izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 5.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1.   Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz zgornjega odstavka 7.1. ali če vozilo ne opravi preskusov iz zgornjega odstavka 7.

8.2.   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge II k temu pravilniku.

9.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge II k temu pravilniku.

10.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in ki se jim pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo in 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35–36 (prosto), 37 za Turčijo, 38–39 (prosto), 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo in 46 za Ukrajino. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.


PRILOGA I

Določanje območja udarca z glavo

1.

Območje udarca z glavo obsega vse nezastekljene površine v notranjosti vozila, ki lahko pridejo v statični stik z glavo krogelne oblike s premerom 165 mm, sestavnim delom merilne naprave, pri kateri je mogoče mere, merjene od kolčnega sklepa do vrha glave, stalno spreminjati med 736 mm in 840 mm.

2.

Pri določanju zgoraj omenjenega območja se uporablja naslednji postopek ali enakovredna grafična ponazoritev:

2.1.

pregibna točka merilne naprave za vsak položaj sedenja, ki ga je predvidel proizvajalec, se postavi na naslednje točke:

2.1.1.

pri drsnih sedežih, pri katerih je mogoče razdaljo spreminjati:

2.1.1.1.

na točko „H“ (glej Prilogo V) in

2.1.1.2.

na točko, ki je v vodoravni smeri 127 mm pred točko H in na višini, doseženi s spremembo višine točke H, povzročeno s pomikom za 127 mm v smeri naprej ali s pomikom za 19 mm po višini (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.1.1.2. Priloge I).

2.1.2.

Pri drsnih sedežih, pri katerih je mogoče razdaljo spreminjati:

2.1.2.1.

na točko „H“ zadevnega sedeža.

2.2.

Za vsako vrednost razdalje od točke kolčnega sklepa do vrha glave, ki jo je mogoče izmeriti z merilno napravo v okviru notranjih mer vozila, se določijo vse točke dotika pred točko „H“ (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 2.2. Priloge I).

2.2.1.

Kadar udarna glava, katere ročica je nastavljena na najmanjši dolžini, prekriva sprednji sedež, za ta poseben postopek od zadnje točke „H“ ni vzpostavljena nobena točka dotika.

2.3.

Pri navpični merilni napravi se mogoče točke dotika določijo s pregibanjem merilne naprave v smeri naprej in navzdol, pri čemer naprava opiše vse loke v navpičnih ravninah vse do 90° na vsaki strani vzdolžne navpične ravnine vozila, ki poteka skozi točko „H“.

2.3.1.

Za določitev točk dotika se med kakršnim koli postopkom dolžina ročice merilne naprave ne spremeni. Vsak postopek se začne v navpičnem položaju.

3.

„Točka dotika“ je točka, v kateri se glava naprave dotakne dela notranjega prostora vozila. Največja vrednost pomika navzdol je omejena na položaj, v katerem se glava dotika vodoravne ravnine 25,4 mm nad točko „H“.


PRILOGA II

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image


PRILOGA III

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 4.4. tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na notranjo opremo homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko 012349. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 21, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

VZOREC B

(glej odstavek 4.5. tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikoma št. 21 in 33 (1). Prvi dve števki številk homologacije pomenita, da je v času podelitve teh homologacij Pravilnik št. 21 vključeval spremembe 01, Pravilnik št. 33 pa je bil v izvirni obliki.


(1)  Druga številka je navedena le kot primer.


PRILOGA IV

Postopek za preskušanje materialov, ki absorbirajo energijo

1.   NAMESTITEV; PRESKUSNA NAPRAVA; POSTOPEK

1.1.   Namestitev

1.1.1.

Sestavni del iz materialov, ki absorbirajo energijo, se namesti in preskuša na nosilnem elementu, na kakršnem naj bi bil v vozilu nameščen. Kadar je to mogoče, je preskus bolje opraviti neposredno na karoseriji. Nosilni element ali karoserija sta trdno pritrjena na preskusno napravo, da se zaradi udarca ne premikata.

1.1.2.

Vseeno se na zahtevo proizvajalca preskušani del lahko namesti na opremo, ki simulira njegovo namestitev v vozilu, pod pogojem, da ima kombinacija sestavnega dela in opreme enako geometrično razporeditev, stopnja njegove togosti ni manjša, sposobnost absorpcije energije pa ne večja kot pri dejanski ali resnični kombinaciji sestavnega dela in nosilnega elementa.

1.2.   Preskusna naprava

1.2.1.

Napravo sestavljajo nihalo, katerega os je vpeta v kroglični ležaj in katerega reducirana masa (1) je v središču udarca 6,8 kg. Spodnji konec nihala je toga udarna glava s premerom 165 mm, katere središče je enako središču udarca nihala.

1.2.2.

Udarna glava je opremljena z dvema merilcema pospeška in s pretvornikom hitrosti, s katerimi je mogoče izmeriti vrednosti v smeri udarca.

1.3.   Naprave za zapisovanje merilnih rezultatov

Uporabljene naprave za zapisovanje merilnih rezultatov so takšne, da omogočajo meritve z naslednjo točnostjo:

1.3.1.

Pospešek:

 

točnost = ± 5 % dejanske vrednosti;

 

frekvenčni odziv = do 1 000 Hz

 

prečna občutljivost = > 5 % najnižje točke na skali.

1.3.2.

Hitrost:

 

točnost = ± 2,5 % dejanske vrednosti

 

občutljivost = 0,5 km/h

1.3.3.

zapisovanje časa:

 

naprava omogoča zapisovanje poteka preskusa med celotnim časom trajanja, točnost odčitavanja pa mora biti do tisočinke sekunde natančna;

 

začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno glavo in preskušanim elementom se zapiše na zapisih, ki se uporabljajo za vrednotenje preskusa.

1.4.   Preskusni postopek (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 1.4. Priloge IV)

1.4.1.

Na vsaki točki udarca na preskušano površino je smer udarca podana s tangento na krivuljo, po kateri se giblje udarna glava merilne naprave iz Priloge I.

1.4.1.1.

Za preskus delov iz odstavkov 5.3.4.1. in 5.4.2.2. tega pravilnika se ročica merilne naprave podaljšuje, dokler se ne dotakne zadevnega dela, do mejne vrednosti 1 000 mm med vrtiščem in vrhom glave naprave. Vseeno kakršni koli obloki ali rebra iz odstavka 5.4.2.2., ki se jih ni mogoče dotakniti, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.4.2.1. tega pravilnika, razen tistih v zvezi z višino štrlečega dela.

1.4.2.

Če je kot med smerjo udarca in pravokotnico na površino v točki udarca 5 ° ali manj, se preskus opravi tako, da tangenta na krivuljo sredine udarca nihala sovpada s smerjo udarca. Udarna glava udari v preskušani element s hitrostjo 24,1 km/h ali, v primeru sestavnih delov z nenapihnjeno zračno blazino, s hitrostjo 19,3 km/h; ta hitrost se doseže s samo energijo nihanja ali dodatnim pogonom.

1.4.3.

Če je kot med smerjo udarca in pravokotnico na površino v točki udarca več kakor 5 °, se lahko preskus opravi tako, da tangenta na krivuljo gibanja sredine nihala sovpada s pravokotnico na površino v točki udarca. Vrednost pri preskusu uporabljene hitrosti se v tem primeru zmanjša na vrednost normalne komponente hitrosti, predpisane v odstavku 1.4.2.

2.   REZULTATI

2.1.   Pri preskusih, opravljenih po zgoraj opisanih postopkih, pojemek udarne glave ni večji od 80 g v neprekinjenem časovnem obdobju, ki ne traja več kot 3 milisekunde. Za izmerjeno vrednost pojemka se upošteva povprečje odčitanih vrednosti obeh naprav za merjenje pojemka.

3.   ENAKOVREDNI POSTOPKI

3.1.   Enakovredni preskusni postopki so dovoljeni, če je z njimi mogoče dobiti rezultate, kakršni so zahtevani v zgornjem odstavku 2.

3.2.   Za dokazovanje enakovrednosti metode, drugačne od opisanih v odstavku 1, mora poskrbeti tisti, ki uporablja takšno metodo.


(1)  Razmerje med reducirano maso „mr“ nihala in skupno maso „m“ nihala na razdalji „a“ med središčem udarca in osjo vrtenja in na razdalji „l“ med težiščem in osjo vrtenja je izraženo s formulo: Mr = (m.l)/a.


PRILOGA V

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedeže v motornih vozilih

1.   NAMEN

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežev v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi za oblikovanje specifikacij, ki jih določi proizvajalec vozila (1).

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tej prilogi:

2.1.

„referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih lastnosti sedežnega položaja:

2.1.1.

točka „H“ in točka „R“ ter razmerje med njima;

2.1.2.

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2.

„tridimenzionalna naprava za določanje točke ‚H‘“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Ta naprava je opisana v Dodatku 1 te priloge;

2.3.

„točka ‚H‘“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu, v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka „H“ je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za odstopanje glej spodnji odstavek 3.2.2.). Ko je točka „H“ določena v skladu s postopkom iz odstavka 4, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenega sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4.

„točka ‚R‘“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsak sedežni položaj, in to glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

2.5.

„linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajnem zadnjem položaju;

2.6.

„dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za odstopanje glej spodnji odstavek 3.2.2.);

2.7.

„konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „R“ in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določenem položaju naslona sedeža, kakor ga je določil proizvajalec vozila;

2.8.

„srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsak predvideni sedežni položaj; predstavljena je s koordinato točke „H“ na osi „Y“. Pri posameznih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9.

„tridimenzionalni referenčni sistem“ pomeni sistem, kot je opisan v Dodatku 2 te priloge;

2.10.

„izhodiščne oznake“ pomenijo fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec;

2.11.

„postavitev vozila za meritve“ pomeni položaj vozila, določen s koordinatami izhodiščnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3.   ZAHTEVE

3.1.   Predložitev podatkov

Za vsak sedežni položaj, za katerega so potrebni referenčni podatki, da se dokaže skladnost z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 te priloge predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1.

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

3.1.2.

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3.

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v položaj za meritve iz spodnjega odstavka 4.3.

3.2.   Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in specifikacijami konstrukcije

3.2.1.

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec.

3.2.2.

Relativna položaja točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejeta za zadovoljive za obravnavani sedežni položaj, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonale se sekajo v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3.

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4.

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustreza zahtevam iz zgornjega odstavka 3.2.2., se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh postopkov izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz zgornjega odstavka 3.2.3.

3.2.5.

Če rezultati najmanj dveh od treh postopkov iz zgornjega odstavka 3.2.4. ne izpolnjujejo zahtev iz zgornjega odstavka 3.2.2. ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil informacij o položaju točke „R“ ali konstrukcijsko določenega naklona trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali na konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.   PRESKUSNI POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA (glej Prilogo X, pojasnjevalne opombe odstavka 4 Priloge V)

4.1.

Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso od 70 do 80 kg, da bi oblazinjenje sedeža postalo prožno. Na zahtevo proizvajalca morajo ostati vsi sklopi sedeža vsaj 30 min. pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2.

Vozilo mora biti v postavitvi za meritve iz zgornjega odstavka 2.11.

4.3.

Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajni zadnji položaj za uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec, pri tem se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu ipd.), je treba uporabiti nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpični položaj togo fiksira za običajno uporabo pri vožnji, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4.

Površina sedežnega položaja, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in primerne teksture, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm in težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi lastnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, morajo imeti tla, na katerih je sedež, enake lastnosti (2) kakor tla v vozilu, za katerega je sedež namenjen.

4.5.

Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne dovoli izravnave naprave 3-D H.

4.6.

Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, je vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.

Položaj stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1.

Predvideni sedežni položaj: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedežu

4.7.1.1.

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravnem položaju na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravni položaj po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se ohrani pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.1.2.

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, je treba levo stopalo premikati, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov ostane nespremenjena.

4.7.2.

Predvideni sedežni položaj: zadnji zunanji

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo, kakor je določil proizvajalec. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki se prvo dotakne sprednjega sedeža, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3.

Drugi predvideni sedežni položaji:

Uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1., razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8.

Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna ter poravna se naprava 3-D H.

4.9.

Hrbtna plošča se nagne naprej do sprednjega omejevalnika in naprava 3-D H se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po eni od naslednjih metod:

4.9.1.

Če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se pusti drseti nazaj, dokler vodoravna naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T še ni potrebna, tj., dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se ponovno namesti spodnji del noge.

4.9.2.

Če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem na drog T z vodoravno nazaj usmerjeno silo premika nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 Dodatka 1 te priloge).

4.10.

Sila 100 ± 10 N deluje na hrbtišče in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se ohrani v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 Dodatka 1 te priloge). Potem se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11.

Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati poravnana.

4.12.

Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat premakne z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, akumuliranega med napravo 3-D H in sedežem.

Med premikanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisanega vodoravnega in navpičnega položaja. Zato je treba drog T med premikanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in premikanju naprave 3-D H je potrebna previdnost, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom stopal naprave 3-D H ni dovoljeno zadrževati. Če stopala spremenijo položaj, jih je treba pustiti v tem položaju.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in treba je preveriti, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med premikanjem naprave 3-D H premaknila, se vrnejo v prvotni položaj po naslednjem postopku:

Vsako stopalo se izmenično dvigne od tal vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dvigom se morajo stopala prosto vrteti; ne sme se uporabiti sprednja ali bočna sila. Ko se vsako stopalo vrne v prvotni položaj, se morajo pete dotikati za to zasnovanega dela konstrukcije.

Bočna libela mora biti na ničli; po potrebi se na zgornjem delu hrbtne plošče uporabi bočna sila, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13.

Da se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ob držanju droga T ravna tako:

(a)

hrbtna plošča se nasloni na naslon sedeža;

(b)

izmenično vodoravna nazaj usmerjena sila, ki ne presega 25 N, deluje na drog naklona naslona približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za kot kolka ne pokaže, da je stabilen položaj dosežen tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotovi se, da na napravo 3-D H ne deluje zunanja sila v smeri navzdol ali bočna sila. Če je potrebna dodatna izravnava naprave 3-D H, se hrbtna plošča obrne v smeri naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14.

Opravijo se vse meritve:

4.14.1.

Izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem.

4.14.2.

Na kotomeru za kot naklona naslona na napravi 3-D H se odčita dejanski naklon trupa, pri čemer je drog trupa v skrajnem zadnjem položaju.

4.15.

Če se želi ponovno postaviti naprava 3-D H, mora sklop sedeža vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo ostati neobremenjen. Naprava 3-D H ne sme ostati na sklopu sedeža dlje, kakor je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16.

Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži ipd.), se za vsako vrsto sedežev določi le ena točka „H“ in en „dejanski naklon trupa“ tako, da se naprava 3-D H, opisana v Dodatku 1 te priloge, postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1.

v sprednji vrsti voznikov sedež;

4.16.2.

v zadnji vrsti ali vrstah zunanji sedež.


(1)  V primeru katerih koli sedežev, razen sprednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti z uporabo „tridimenzionalne naprave za točko ‚H‘“ ali postopkov, se točka „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko upošteva kot referenca po presoji pristojnega organa.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

Dodatek 1

Opis tridimenzionalne naprave za točko „H“ (1)

(Naprava 3-D H)

1.   Hrbtna plošča in sedalo

Hrbtna plošča in sedalo sta izdelana iz armirane plastike in kovine; ponazarjata trup in stegno človeškega telesa ter sta vrtljivo pritrjena v točki „H“. Za merjenje dejanskega naklona trupa je na drogu trupa, vrtljivem v točki „H“, pritrjen kotomer. Nastavljivi stegenski drog, pritrjen na sedalo, tvori središčnico stegna in se uporablja kot osnovnica kotomera za kot kolka.

2.   Deli trupa in nog

Deli spodnjega dela noge so povezani s sklopom sedala na drogu T za povezavo kolen, ki je bočni podaljšek nastavljivega stegenskega droga. V spodnjem delu nog so vgrajeni kotomeri za merjenje kotov kolen. Sklopi čevlja in stopala so kalibrirani za meritev kota stopala. Dve libeli se uporabljata za uravnavanje naprave v prostoru. Uteži delov trupa so nameščene v ustreznih težiščih, da na sedež deluje pritisk, ki ustreza pritisku 76 kg težkega moškega. Preveriti je treba gibljivost vseh sklepov naprave 3-D H, pri čemer mora biti trenje zanemarljivo.

Slika 1

Oznaka delov naprave 3-D H

Image

Slika 2

Mere delov naprave 3-D H in razporeditev obremenitve

Image


(1)  Za podrobnosti konstrukcije naprave 3-D H se obrnite na Society of Automotive Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, United States of America.

Naprava je skladna z napravo, navedeno v standardu ISO 6549-1980.

Dodatek 2

Tridimenzionalni referenčni sistem

1.

Tridimenzionalni referenčni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (1).

2.

Pri meritvah se vozilo postavi na površino podlage tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim, ki jih je določil proizvajalec.

3.

Koordinate točke „R“ in točke „H“ se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

Slika

Tridimenzionalni referenčni sistem

Image


(1)  Referenčni sistem ustreza standardu ISO 4130, 1978.

Dodatek 3

Referenčni podatki za sedežne položaje

1.   Kodiranje referenčnih podatkov

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsak sedežni položaj. Sedežni položaji so označeni z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska številka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od sprednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje lokacijo sedežnega položaja v vrsti, gledano v smeri vožnje; uporabijo se naslednje črke:

L

=

levi

C

=

sredinski

R

=

desni

2.   Opis postavitve vozila za meritve:

2.1.

Koordinate izhodiščnih oznak

X

Y

Z

3.   Seznam referenčnih podatkov:

3.1.

Sedežni položaj: …

3.1.1.

Koordinate točke „R“

X

Y

Z

3.1.2.

Konstrukcijsko določen naklon trupa: …

3.1.3.

Specifikacije za nastavitev sedeža (1):

vodoravno

:

navpično

:

naklon sedeža

:

naklon trupa

:

Opomba: Seznam referenčnih podatkov za nadaljnje sedežne položaje iz odstavkov 3.2., 3.3. itd.


(1)  Neustrezno črtati.


PRILOGA VI

Metoda merjenja štrlečih delov

1.   Za ugotavljanje vrednosti, za katero predmet štrli glede na podlago, na katero je nameščen, se krogla s premerom 165 mm pomika po dolžini in ostaja v stiku z obravnavanim sestavnim delom, od začetnega položaja stika z obravnavanim sestavnim delom. Vrednost štrlenja je največja mogoča sprememba vrednosti „y“, izmerjene od središča krogle pravokotno na podlago, in vrednosti „x“, izmerjene od središča krogle pravokotno na podlago.

1.1.   Če so podlage in sestavni deli itn. prekriti z materiali s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A, se zgoraj opisani postopek za merjenje štrlečih delov uporabi le po odstranitvi takih materialov.

2.   Štrlenje stikal, vlečnih gumbov ali vzvodov itn., nameščenih na referenčnem območju, se meri s preskusno napravo in po spodaj opisanem postopku:

2.1.   Naprava

2.1.1.

Naprava za merjenje štrlenja je sestavljena iz polkrožne udarne glave s premerom 165 mm, v kateri je drsni bat s premerom 50 mm.

2.1.2.

Relativni položaji ravnega dela bata in rob udarne glave so prikazani na merilni skali, na kateri pomični kazalec ohrani zapisano največjo vrednost meritve, doseženo takrat, ko se naprava odmika od preskušanega predmeta. Najmanjša merljiva razdalja je 30 mm; razdelba na merilni skali je polmilimetrska, da je mogoč prikaz velikosti obravnavanega štrlenja.

2.1.3.

Postopek umerjanja

2.1.3.1.

Naprava se namesti na ravno površino, tako da je njena os pravokotna na to površino. Ko se ravni del bata dotakne površine, se skala naravna na vrednost nič.

2.1.3.2.

Med ravni del bata in pritisno površino se vstavi 10-milimetrski distančnik; pri tem se preveri, da pomični kazalec pokaže to vrednost.

2.1.4.

Naprava za merjenje štrlečih delov je prikazana na sliki Dodatka te priloge.

2.2.   Preskusni postopek

2.2.1.

V udarni glavi se s potegom bata nazaj naredi vdolbina, pomični kazalec pa se mora dotikati bata.

2.2.2.

Naprava se namesti na merjeni štrleči del, in sicer tako da se udarna glava s silo, ki ne presega 2 daN, dotika največje okoliške površine.

2.2.3.

Bat se potiska v smeri naprej, dokler se ne dotakne merjenega štrlečega dela; na merilni skali pa se odčita velikost štrlečega dela.

2.2.4.

Udarna glava se postavi tako, da se dobi največja vrednost štrlenja. Ta vrednost se zapiše.

2.2.5.

Če sta dve ali več upravljalnih naprav dovolj skupaj, da se ju bat ali udarna glava dotakne sočasno, se obravnavata tako:

2.2.5.1.

Več upravljalnih naprav skupaj, ki so lahko vse sočasno v vdolbini udarne glave, se obravnava tako, kot da oblikujejo en štrleči del.

2.2.5.2.

Kadar je običajni potek preskusa oviran zato, ker se druge upravljalne naprave dotikajo udarne glave, se te odstranijo in preskus se opravi brez njih. Te upravljalne naprave se lahko pozneje ponovno namestijo nazaj in na vsaki od njih se opravi preskus skupaj z drugimi upravljalnimi napravami, ki so bile odstranjene, da bi bilo preskušanje mogoče.

Dodatek

Slika

Naprava za merjenje štrlečih delov

Image


PRILOGA VII

Naprava in postopek za uporabo odstavka 5.2.1. tega pravilnika

Tisti deli (stikala, vlečni gumbi, vzvodi itn.), ki se jih je mogoče dotakniti s spodaj opisano napravo in po spodaj opisanem postopku, se štejejo za elemente, ki se jih potniki lahko dotaknejo s koleni: Nožne upravljalne naprave so nameščene kot nožni pedali.

1.   Naprava

1.1.   Skica naprave

Image

2.   Postopek

Preskusna naprava je lahko nameščena v vsakem položaju pod armaturno ploščo, in sicer tako da:

2.1.

ravnina XX' ostane vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.2.

se os X lahko zavrti nad vodoravno ravnino in pod njo za kot do 30°.

3.   Pri izvajanju zgoraj opisanega preskusa se odstranijo vsi materiali s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A.


PRILOGA VIII

Določanje dinamično določenega območja udarca z glavo

1.   Določanje dinamično določenega območja udarca z glavo glede na varnostni sistem

1.1.

V primerjavi s postopkom iz Priloge 1 lahko vlagatelj s postopkom, ki ga je sprejela tehnična služba, ki izvaja preskuse, dokaže, da dinamično določeno območje udarca z glavo ustreza temu tipu vozila.

1.2.

Ustrezna metoda za določanje dinamično določenega območja udarca z glavo je lahko:

1.2.1.

udarni preskus vozila

za določanje zaporedja premikov potnikov glede na varnostni sistem, vgrajen v vozilo, pod pogoji čelnega trčenja v razponu ±30 ° v stalno togo oviro s hitrostjo ob trčenju najmanj 48,3 km/h. Običajno bo zadostoval preskus pri 0 °, +30 ° in –30 °.

Dinamično določeno območje udarca z glavo mora biti ocenjeno za potnike, ki jih predstavljajo preskusne lutke, in sicer lutka, ki v 5 % ustreza povprečni odrasli ženski, lutka, ki v 50 % ustreza povprečnemu odraslemu moškemu, in lutka, ki v 95 % ustreza povprečnemu odraslemu moškemu, ki so pred preskusom nameščene na priporočljivo sedežni položaj, kot določi proizvajalec, ali

1.2.2.

preskusi sani

Zaporedje premikov se preuči glede na učinek diagrama časa pojemanja, kot je prikazano v Prilogi 8 k Pravilniku št. 16 (sprememba hitrosti 50 km/h), ob upoštevanju zgoraj predpisane skupine preskusnih lutk in določitvi smeri premikanja zadevnih lutk naprej, ki ustreza gibanju lutk med dejanskimi preskusi čelnega trčenja glede na odstavek 1.2.1.

Smer premikanja lutk naprej se šteje za zadostno, če središčnica preskusnega telesa, običajno karoserija, obsega razpon ±18 ° od vzdolžne središčnice sani. Običajno bo zadostoval preskus pri 0 °, +18 ° in –18 °, ali

1.2.3.

simulirani udarni preskusi

Zaporedje premikov potnikov, ki jih predstavlja skupina lutk iz zgornjega odstavka 1.2.1., se preuči tako, kot je opisano v zgornjem odstavku 1.2.1. ali 1.2.2. Metoda simulacije se potrdi z najmanj tremi pogoji trčenja iz zgornjega odstavka 1.2.1. ali 1.2.2.

2.   Dinamično določeno območje udarca z glavo vključuje vsa območja armaturne plošče, ki se jih potniki lahko dotaknejo z glavo pri uporabi varnostnega sistema, vgrajenega v tip vozila.

3.   Če se v tip vozila lahko vgradijo različni varnostni sistemi, zadostuje preučitev varnostnega sistema z najmanjšo učinkovitostjo. Vseeno morajo biti varnostni sistemi, ki jih lahko izključi voznik ali potnik, navedeni kot priporočljivi, proizvajalec pa jih mora določiti v navodilih za uporabo.

Če proizvajalec zagotavlja stalno izključenost dela varnostnega sistema, mora biti ta del označen kot izključena konfiguracija.

4.   Proizvajalec ali zastopnik mora predložiti izračune, simulacije, podatke o preskusu ali rezultate preskusa, ki zadostno dokazujejo dinamično določeno območje udarca z glavo.


PRILOGA IX

Običajna lega valjaste preskusne palice pri pomični strehi in okenskih odprtinah

Image

Primeri simbolov za stikalo, ki ga upravlja voznik

Slika 2

Image

Slika 3

(ISO 2575:1998)

Image


PRILOGA X

Pojasnjevalne opombe

Odstavek 2.3.

Referenčno območje je predvideno brez vzvratnega ogledala. Preskus za absorpcijo energije se opravi brez vzvratnega ogledala. Nihalo ne vpliva na nameščanje ogledala.

Odstavka 2.3. in 2.3.1.

Izvzeto območje za volanom, kot je opisano v teh dveh odstavkih, velja tudi za območje udarca z glavo sprednjih potnikov.

Pri nastavljivih volanih je območje, izvzeto na koncu, zmanjšano na splošno območje izvzetih območij za vse položaje za vožnjo, ki jih dopušča volan.

Kadar je mogoče izbirati med različnimi volani, se izvzeto območje določi z uporabo najmanj ugodnega volana z najmanjšim premerom.

Odstavek 2.4.

Raven armaturne plošče sega čez celotno širino potniškega prostora in se določi s skrajnimi zadnjimi točkami dotika navpičnice s površino armaturne plošče, ko se navpičnica premakne čez širino vozila. Če istočasno obstajata dve ali več točk dotika, se za določitev ravni armaturne plošče uporabi spodnja točka dotika. Če v primeru konzol ni mogoče določiti ravni armaturne plošče glede na točke dotika navpičnice, je raven armaturne plošče tam, kjer vodoravna črta seka konzolo 25,4 mm nad točko „H“ sprednjih sedežev.

Odstavek 2.5.

Ob straneh vozila se streha začne pri zgornjem robu odprtine vrat. V običajnem primeru bodo bočne mejne vrednosti strehe predstavljali obrisi, ki nastanejo na spodnjem robu (bočni pogled) preostale karoserije, potem ko so se vrata odprla. V primeru oken bo bočna omejitev strehe neprekinjena prozorna črta (točka prodora bočnih okenskih stekel). Pri drogovih bodo bočne mejne vrednosti strehe potekale skozi povezovalno črto med prozornimi črtami. Opredelitev odstavka 2.5. velja tudi za kakršno koli odprtino na strehi, v zaprtem položaju, pri vozilih iz odstavka 2.7. ali 2.8. Pri meritvi se ne upoštevajo navzdol usmerjene prirobnice. Te se bodo štele za sestavni del stranske stene vozila.

Image

Odstavek 2.7.

Neodstranljivo vzvratno ogledalo se šteje za togi strukturni element.

Avtomobili z neodstranljivimi vzvratnimi ogledali iz trdega materiala se štejejo za avtomobile s pomično streho iz odstavka 2.8.

Odstavek 2.18.

V primeru vrzeli med robom trdega materiala in ploščo se ta rob zaobli na najmanjši polmer zaobljenja glede na vrzel, prikazano v tabeli pojasnjevalne opombe odstavka 5.1.1. To velja tudi, če je višina štrlečega dela, določena po postopku iz odstavka 1 Priloge VI, enaka ali manjša od 3,2 mm.

Če je vrzel na območju, kjer je treba opraviti preskus udarca z glavo, se robovi, ki se jih lahko dotakne med preskusom/preskusi zaradi premika delov, zaščitijo z najmanjšim polmerom 2,5 mm.

Odstavek 5.1.1.

Oster rob pomeni rob iz trdega materiala s polmerom zaobljenja manj kot 2,5 mm, razen v primeru štrlečih delov, manjših od 3,2 mm, merjenih od ploskve. V tem primeru se najmanjši polmer zaobljenja ne uporablja, če štrleči del ni za več kot polovico višji kot širši in so njegovi robovi zaobljeni.

Rešetke se štejejo za skladne s pravilniki, če izpolnjujejo najmanjše zahteve iz naslednje tabele:

Vrzel med elementi (mm)

Ploščati elementi

Zaobljeni elementi najmanjši polmer (mm)

e/min. (mm)

najmanjši polmer (mm)

0–10

1,5

0,25

0,5

10–15

2,0

0,33

0,75

15–20

3,0

0,50

1,25

Image

Odstavek 5.1.2.

Določeno je, ali se lahko med preskusom deli v območju udarca, uporabljeni za krepitev, premaknejo ali štrlijo in s tem povečajo nevarnost za potnike ali resnost poškodb.

Odstavek 5.1.3.

Ti zasnovi (raven in spodnji rob armaturne plošče) se lahko razlikujeta. Vseeno je ta točka vključena v odstavek 5.1. (… nad ravnjo armaturne plošče …) in velja le, če sta ti zasnovi združeni. Kadar ti dve zasnovi nista združeni, tj., kjer je spodnji rob armaturne plošče pod ravnjo armaturne plošče, bo to obravnavano v odstavku 5.3.2.1. v skladu z odstavkom 5.8.

Odstavek 5.1.4.

Če je ročaj ali vlečni gumb širok 50 mm ali več in je v območju, v katerem bi bila pri širini manj kot 50 mm največja vrednost štrlenja določena z uporabo merilne naprave v obliki udarne glave iz odstavka 2 Priloge VI. Največja vrednost štrlenja se določi v skladu z odstavkom 1 Priloge VI, tj. z uporabo krogle s premerom 165 mm in določanjem največjega odstopanja v višini osi „y“. Površina preseka se izmeri na ravnini, vzporedni s površino, na katero je nameščen sestavni del.

Odstavek 5.1.5.

Odstavka 5.1.4. in 5.1.5. se medsebojno dopolnjujeta; uporablja se prvi stavek odstavka 5.1.5. (tj. sila 37,8 daN za odmik ali odtrganje) in nato odstavek 5.1.4. v primeru odmika do izbočenja med 3,2 in 9,5 mm ali, v primeru odtrganja, zadnja dva stavka odstavka 5.1.5. (površina preseka se izmeri pred uporabo sile). Če je treba zaradi praktičnih okoliščin uporabiti odstavek 5.1.4. (odmik pod 9,5 mm in nad 3,2 mm), bi lahko bilo vseeno primerneje, po odločitvi proizvajalca, potrditi specifikacije iz odstavka 5.1.4. pred uporabo sile 37,8 daN iz odstavka 5.1.5.

Image

Odstavek 5.1.6.

Ker pri mehkih materialih zahteve veljajo le za togi nosilec, se štrlenje izmeri le za togi nosilec.

Merjenje trdote po Shoru se izvede na vzorcih preskusnega predmeta. Če zaradi stanja materiala meritve trdote ni mogoče opraviti po postopku Shore A, se za vrednotenje uporabijo primerjalne meritve.

Odstavek 5.2.1.

Nožni pedali, ročice in takojšnji pregibni mehanizem, razen podporne kovine, se ne obravnavajo.

Kontaktni ključ se šteje za skladnega z zahtevami iz tega odstavka, če je štrleči del osi sestavljen iz materiala s trdoto med 60 in 80 po Shoru A in debeline najmanj 5 mm ali je na vseh površinah prekrit z materialom z najmanjšo debelino 2 mm.

Odstavek 5.2.2.

Merilo za določitev, ali se je mogoče dotakniti krmila ročne zavore, je uporaba:

 

simulirane glave iz Priloge I, če je krmilo nad ravnjo ali na ravni armaturne plošče (za preskus v skladu z odstavkom 5.1. in znotraj območja udarca);

 

kolena iz Priloge VII, če je krmilni element pod ravnjo armaturne plošče (v tem primeru se ročica krmila preskusi v skladu z odstavkom 5.3.2.3.).

Odstavek 5.2.3.

Tehnične specifikacije, navedene v odstavku 5.2.3., veljajo tudi za police in tiste dele konzol pod ravnjo armaturne plošče med sprednjimi sedeži, ob upoštevanju da so pred točko „H“. Če je odprtina zaprta, se bo štela kot prostor za shranjevanje in ne bo zajeta v teh specifikacijah.

Odstavek 5.2.3.1.

Določene mere veljajo za površino pred dodatkom materiala s trdoto, manjšo od 50 po Shoru A (glej odstavek 5.2.4.). Preskusi za absorpcijo energije se opravijo v skladu s Prilogo IV.

Odstavek 5.2.3.2.

Če se polica sname ali zlomi, ne smejo nastati nevarne oblike; to ne velja le za platišče, ampak tudi za druge robove, ki štrlijo v prostor za potnike zaradi uporabljene sile.

Najmočnejši del police se šteje za najbližjega ogrodju. „Znatno ukrivljeno“ pomeni, da mora biti ukrivitev police, pod učinkom uporabljene sile, merjeno od začetne točke dotika s preskusnim valjem, guba ali deformacija, vidna s prostim očesom. Elastična deformacija je dovoljena.

Dolžina preskusnega valja je najmanj 50 mm.

Odstavek 5.3.

„Drugi deli“ zajemajo dele, kot so okenske kljuke, pritrdišča za varnostne pasove in drugi deli v sprednjem prostoru in na stranicah vrat, razen če so bili ti deli obravnavani prej ali so izvzeti iz besedila.

Odstavek 5.3.2.

Prostor med sprednjo pregrado in armaturno ploščo, ki je višje od spodnjega roba armaturne plošče, ni zajet v specifikacijah iz odstavka 5.3.

Odstavek 5.3.2.1.

Polmer 3,2 mm se uporablja za vse sestavne dele iz odstavka 5.3., ki se jih je mogoče dotakniti in se obravnavajo v vseh položajih uporabe.

Prostori za shranjevanje se obravnavajo le v zaprtem položaju; varnostni pasovi bodo običajno obravnavani le v zapetem položaju, vendar je tudi kateri koli del v fiksnem natovorjenem položaju v skladu z zahtevo 3,2 mm polmera v natovorjenem položaju.

Odstavek 5.3.2.2.

Referenčna površina nastane z uporabo naprave iz odstavka 2 Priloge VI s silo 2 daN. Če to ni mogoče, se uporabi metoda iz odstavka 1 Priloge VI s silo 2 daN.

Vrednotenje nevarnih štrlečih delov je odgovornost organa, ki opravlja te preskuse.

Sila 37,8 daN se uporabi, čeprav je prvotno štrlenje manjše od 35 mm ali 25 mm, kot je ustrezno. Štrlenje se izmeri pri uporabljeni obremenitvi.

Vodoravna vzdolžna sila 37,8 daN običajno deluje pri ravnem delu bata, s premerom največ 50 mm, vendar se, če to ni mogoče, uporabi enakovredna metoda; na primer z odstranitvijo ovir.

Pri novih sodobnih oblikah vrat ročico za upravljanje okenskega stekla včasih obkroža vratna ploskev. Potnik se pogosto težko dotakne ročice s koleni ali je to nemogoče. V tem primeru se tehnične službe sporazumno s proizvajalcem odločijo o tem, ali bodo opravili opisan preskus potiska ali ne.

Odstavek 5.3.2.3.

Najbolj štrleči del, v primeru ročice menjalnika, je tisti del oprijema ali vlečnega gumba, ki se ga prvič dotakne navpična prečna ravnina, usmerjena vzdolžno in vodoravno. Če je kateri koli del ročice menjalnika nad ravnjo točke „H“, bo treba to ročico obravnavati tako, kot bi bila cela ročica nad ravnjo točke „H“.

Odstavek 5.3.4.

Če vodoravna ravnina/vodoravne ravnine, ki poteka/potekajo skozi točko „H“ najnižjih sprednjih in zadnjih sedežev, ne sovpada/sovpadajo, se določi navpična ravnina, pravokotna na vzdolžno os vozila, ki poteka skozi točko „H“ sprednjega sedeža. Izvzeto območje se bo potem obravnavalo ločeno za sprednji in zadnji prostor za potnike glede na ustrezno točko „H“ in zgoraj določeno navpično ravnino.

Odstavek 5.3.4.1.

Premični senčniki se obravnavajo v vseh položajih uporabe. Okvirji senčnikov se ne štejejo za toge nosilce (glej odstavek 5.3.5.).

Odstavek 5.4.

Pri preskusu strehe za merjenje štrlečih delov in delov, ki se jih je mogoče dotakniti s kroglo s polmerom 165 mm, je treba odstraniti podlago strehe. Pri vrednotenju določenih polmerov se upoštevajo deleži in lastnosti materialov podlage strehe. Območje preskušanja strehe zajema območje pred in nad prečno ravnino, omejeno z referenčno črto trupa preskusne lutke, nameščene na skrajnem zadnjem sedežu.

Odstavek 5.4.2.1.

(Glej odstavek 5.1.1. za opredelitev „ostrih robov“).

Navzdol usmerjen štrleči del se izmeri glede na lego strehe v skladu z odstavkom 1 Priloge VI.

Širina štrlečega dela se izmeri pravokotno na linijo štrlečega dela. Zlasti togi obloki ali rebra strehe ne štrlijo od notranje površine strehe za več kot 19 mm.

Odstavek 5.5.

Rebra strehe na pomičnih strehah, ki se jih lahko dotakne krogla s premerom 165 mm, morajo biti v skladu z odstavkom 5.4.

Odstavki 5.5.1.2., 5.5.1.2.1., 5.5.1.2.2.

Naprave za odpiranje in upravljanje v položaju mirovanja in pri zaprti strehi morajo izpolnjevati vse določene pogoje.

Odstavek 5.5.1.2.3.

Sila 37,8 daN se uporabi, čeprav je prvotno štrlenje 25 mm ali manj. Štrlenje se izmeri pri uporabljeni obremenitvi.

Sila 37,8 daN, ki deluje v smeri udarca iz Priloge IV kot tangenta na krivuljo udarne glave, običajno deluje pri ravnem delu bata s premerom največ 50 mm; vendar se, če to ni mogoče, uporabi enakovredna metoda; na primer z odstranitvijo ovir.

„Položaj mirovanja“ pomeni, da je delujoča naprava v blokiranem položaju.

Odstavek 5.6.

Sistem palic strehe kabrioleta ne predstavlja varnostnega loka.

Odstavek 5.6.1.

Zgornji del okvirja vetrobranskega stekla se začne nad prozornim obrisom vetrobranskega stekla.

Odstavek 5.7.1.1.

Glej odstavek 5.1.1. za opredelitev „ostrega roba“.

Odstavek 5.7.1.2.

Pri določanju območja udarca z glavo naslona sprednjih sedežev se katera koli struktura, potrebna za podporo naslona sedeža, šteje za sestavni del tega naslona sedeža.

Odstavek 5.7.1.2.3.

Pri oblazinjenju strukture sedeža se je treba izogniti nevarnim grobim površinam ali ostrim robovom, ki lahko povečajo tveganje za resne poškodbe potnikov.

PRILOGA I

Določanje območja udarca z glavo

Odstavek 2.1.1.2.

Med dvema postopkoma za določitev višine izbira proizvajalec.

Odstavek 2.2.

Pri določanju točk dotika se med posebnim postopkom dolžina ročice merilne naprave ne spremeni. Vsak postopek se začne v navpičnem položaju.

Odstavek 3.

Mera 25,4 mm pomeni meritev od vodoravne ravnine, ki poteka skozi točko „H“, do vodoravne tangente na spodnji profil udarne glave.

PRILOGA IV

Postopek za preskušanje materialov, ki absorbirajo energijo

Odstavek 1.4.

Pri zlomu katerega koli sestavnega dela med preskusom za absorpcijo energije glej opombo odstavka 5.1.2.

PRILOGA V

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežne položaje v motornih vozilih

Odstavek 4.

Pri določanju točke „H“ za vsak sedež se, če je to potrebno, odstranijo drugi sedeži.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

16.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/71


SKUPNO STALIŠČE SVETA 2008/586/SZVP

z dne 15. julija 2008

o posodobitvi Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/871/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 15 in 34 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (1).

(2)

Svet je 20. decembra 2007 sprejel Skupno stališče 2007/871/SZVP o posodobitvi Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2).

(3)

Svet je v skladu s Skupnim stališčem 2001/931/SZVP natančno pregledal seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Skupno stališče 2007/871/SZVP.

(4)

Svet je v primeru ene skupine upošteval dejstvo, da so bile predložene nove informacije, ki so razlog za vključitev te skupine na seznam.

(5)

Svet je ugotovil, da je treba eno osebo črtati s seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Skupno stališče 2001/931/SZVP.

(6)

Po pregledu je Svet ugotovil, da so bile razen osebe iz uvodne izjave 5, druge osebe, skupine in organizacije iz Priloge k Skupnemu stališču 2007/871/SZVP (3) vpletene v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP, da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) nazadnje omenjenega skupnega stališča in da morajo zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz tega skupnega stališča.

(7)

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Skupno stališče 2001/931/SZVP, bi bilo zato treba posodobiti –

SPREJEL NASLEDNJE SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Skupno stališče 2001/931/SZVP, je v prilogi k temu skupnemu stališču.

Člen 2

Skupno stališče 2007/871/SZVP se razveljavi.

Člen 3

To skupno stališče začne učinkovati z dnem sprejetja.

Člen 4

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. julija 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

(2)  UL L 340, 22.12.2007, str. 109. Skupno stališče, kakor je bilo nazadnje spremenjeno s Skupnim stališčem 2008/347/SZVP (UL L 116, 30.4.2008, str. 55).

(3)  Skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2008/346/SZVP z dne 29. aprila 2008 (UL L 116, 30.4.2008, str. 53).


PRILOGA

Seznam oseb, skupin in organizacij iz člena 1 (1)

1.   OSEBE

1.

ABOU, Rabah Naami (alias Naami Hamza, alias Mihoubi Faycal, alias Fellah Ahmed, alias Dafri Rèmi Lahdi), rojen 1.2.1966 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

2.

ABOUD, Maisi (alias švicarski Abderrahmane), rojen 17.10.1964 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

3.

* ALBERDI URANGA, Itziar, rojena 7.10.1963 v Durangu, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 78.865.693 – aktivistka Ete;

4.

* ALBISU IRIARTE, Miguel, rojen 7.6.1961 v San Sebastiánu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 15.954.596 – aktivist Ete, član skupine Gestoras Pro-amnistía;

5.

AL-MUGHASSIL, Ahmad Ibrahim (alias Abu Omran, alias Al-Mughassil, Ahmed Ibrahim), rojen 26.6.1967 v Qatif-Bab al Shamalu, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

6.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

7.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16.10.1966 v Tarutu, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

8.

* APAOLAZA SANCHO, Iván, rojen 10.11.1971 v Beasainu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 44.129.178 – aktivist Ete, član skupine „K. Madrid“;

9.

ARIOUA, Azzedine, rojen 20.11.1960 v Costantinu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

10.

ARIOUA, Kamel (alias Lamine Kamel), rojen 18.8.1969 v Costantinu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

11.

ASLI, Mohamed (alias Dahmane Mohamed), rojen 13.5.1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

12.

ASLI, Rabah, rojen 13.5.1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

13.

* ARZALLUS TAPIA, Eusebio, rojen 8.11.1957 v Regilu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 15.927.207 – aktivist Ete;

14.

ATWA, Ali (alias Bouslim, Ammar Mansour, alias Salim, Hassan Rostom), Libanon, rojen 1960 v Libanonu, državljan Libanona;

15.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR; SOBIAR; Abu ZOUBAIR), rojen 8.3.1978 v Amsterdamu, Nizozemska – član skupine „Hofstadgroep“;

16.

DARIB, Noureddine (alias Carreto, alias Zitoun Mourad), rojen 1.2.1972 v Alžiriji – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

17.

DJABALI, Abderrahmane (alias Touil), rojen 1.6.1970 v Alžiriji – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

18.

* ECHEBERRIA SIMARRO, Leire, rojen 20.12.1977 v Basauri, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 45.625.646 – aktivist Ete;

19.

* ECHEGARAY ACHIRICA, Alfonso, rojen 10.1.1958 v Plenciji, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 16.027.051 – aktivist Ete;

20.

EL FATMI, Nouredine (alias Nouriddin EL FATMI; Nouriddine EL FATMI; Noureddine EL FATMI; Abu AL KA'E KA'E; Abu QAE QAE; FOUAD; FZAD; Nabil EL FATMI; Ben MOHAMMED; Ben Mohand BEN LARBI; Ben Driss Muhand IBN LARBI; Abu TAHAR; EGGIE), rojen 15.8.1982 v Midarju, Maroko, št. maroškega potnega lista N829139 – član skupine „Hofstadgroep“;

21.

EL-HOORIE, Ali Saed Bin Ali (alias Al-Houri, Ali Saed Bin Ali, alias El-Houri, Ali Saed Bin Ali), rojen 10.7.1965 ali 11.7.1965 v El Dibabiyi, Saudova Arabija, državljan Saudove Arabije;

22.

FAHAS, Sofiane Yacine, rojena 10.9.1971 v Alžiru (Alžirija) – članica skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

23.

* GOGEASCOECHEA ARRONATEGUI, Eneko, rojen 29.4.1967 v Guerniki, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 44.556.097 – aktivist Ete;

24.

* IPARRAGUIRRE GUENECHEA, Ma Soledad, rojena 25.4.1961 v Escoriazi, Navarra (Španija), osebna izkaznica št. 16.255.819 – aktivistka Ete;

25.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias Garbaya, Ahmed, alias Sa-Id, alias Salwwan, Samir), Libanon, rojen 1963 v Libanonu, državljan Libanona;

26.

LASSASSI, Saber (alias Mimiche), rojen 30.11.1970 v Costantinu (Alžirija) – (član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

27.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias Ali, Salem, alias Bin Khalid, Fahd Bin Adballah, alias Henin, Ashraf Refaat Nabith, alias Wadood, Khalid Adbul), rojen 14.4.1965 ali 1.3.1964 v Pakistanu, potni list št. 488555;

28.

MOKTARI, Fateh (alias Ferdi Omar), rojen 26.12.1974 v Hussein Deyu (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

29.

* MORCILLO TORRES, Gracia, rojen 15.3.1967 v San Sebastiánu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 72.439.052 – aktivist Ete; član „K.a.s.“/„Ekin“;

30.

* NARVÁEZ GOÑI, Juan Jesús, rojen 23.2.1961 v Pamploni, Navarra (Španija), osebna izkaznica št. 15.841.101 – aktivist Ete;

31.

NOUARA, Farid, rojen 25.11.1973 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

32.

* ORBE SEVILLANO, Zigor, rojen 22.9.1975 v Basauri, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 45.622.851 – aktivist Ete, član skupine Jarrai-Haika-Segi;

33.

* PALACIOS ALDAY, Gorka, rojen 17.10.1974 v Beasainu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 30.654.356 – aktivist Ete, član skupine „K. Madrid“;

34.

* PEREZ ARAMBURU, Jon Iñaki, rojen 18.9.1964 v San Sebastiánu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 15.976.521 – aktivist Ete, član skupine „Jarrai-Haika-Segi“;

35.

* QUINTANA ZORROZUA, Asier, rojen 27.2.1968 v Bilbau, Biskaja, (Španija), osebna izkaznica št. 30.609.430 – aktivist Ete, član skupine „K. Madrid“;

36.

RESSOUS, Hoari (alias Hallasa Farid), rojen 11.9.1968 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

37.

* RUBENACH ROIG, Juan Luis, rojen 18.9.1963 v Bilbau, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 18.197.545 – aktivist Ete, član skupine „K. Madrid“;

38.

SEDKAOUI, Noureddine (alias Nounou), rojen 23.6.1963 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

39.

SELMANI, Abdelghani (alias Gano), rojen 14.6.1974 v Alžiru (Alžirija) – član skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

40.

SENOUCI, Sofiane, rojena 15.4.1971 v Hussein Deyu (Alžirija) – članica skupin „al-Takfir“ in „al-Hijra“;

41.

SISON, Jose Maria (alias Armando Liwanag, alias Joma), rojen 8.2.1939 v Cabugau, Filipini – vodja „Komunistične partije Filipinov“, vključno z „NPA“;

42.

TINGUALI, Mohammed (alias Mouh di Kouba), rojen 21.4.1964 v Blidi (Alžirija) – član skupin „l-Takfir“ in „al-Hijra“;

43.

* URANGA ARTOLA, Kemen, rojen 25.5.1969 v Ondarroji, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 30.627.290 – aktivist Ete, član skupine „Herri Batasuna“/„Euskal Herritarrok“/„Batasuna“;

44.

* VALLEJO FRANCO, Iñigo, rojen 21.5.1976 v Bilbau, Biskaja (Španija), osebna izkaznica št. 29.036.694 – aktivist Ete;

45.

* VILA MICHELENA, Fermín, rojen 12.3.1970 v Irúnu, Guipúzcoa (Španija), osebna izkaznica št. 15.254.214; aktivist Ete, član skupine „Kas/Ekin“;

46.

WALTERS, Jason Theodore James (alias Abdullah, David), rojen 6.3.1985 v Amersfoortu, Nizozemska, št. nizozemskega potnega lista NE8146378 – član skupine „Hofstadgroep“.

2.   SKUPINE IN ORGANIZACIJE

1.

„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov));

2.

„Al-Aqsa Martyr's Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse);

3.

„Al Aksa e.V.“;

4.

„Al-Takfir“ in „al-Hijra“;

5.

* „Cooperativa Artigiana Fuoco ed Affini – Occasionalmente Spettacolare“ („Artisans' Cooperative Fire and Similar – Occasionally Spectacular“ (Obrtna zadruga „ogenj in podobno“ – občasno spektakularna));

6.

* „Nuclei Armati per il Comunismo“ („Armed Units for Communism“ (Oborožene enote za komunizem));

7.

„Aum Shinrikyo“ (alias „AUM“, alias „Aum Supreme Truth“ (Aum vrhovna resnica), alias „Aleph“);

8.

„Babbar Khalsa“;

9.

* „Cellula Contro Capitale, Carcere i suoi Carcerieri e le sue Celle“ – „CCCCC“ („Cell Against Capital, Prison, Prison Warders and Prison Cells“ (Celica proti kapitalu, zaporom, paznikom in zaporniškim celicam));

10.

„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična partija Filipinov), vključno z „New Peoples Army“ (Novo ljudsko vojsko) – „NPA“, Filipini, povezana s Sisonom Jose Mariom (alias Armandom Liwanagom, alias Jomom, vodjo Komunistične partije Filipinov, vključno z „NPA“);

11.

* „Continuity Irish Republican Army“ (Naslednica Irske republikanske armade)- CIRA;

12.

* „EPANASTATIKOS AGONAS“ (Revolucionarni boj);

13.

* „Euskadi Ta Askatasuna“/„Tierra Vasca y Libertad“ – „E.T.A.“ („Baskovska domovina in svoboda“; naslednje organizacije so del teroristične skupine „E.T.A.“: „K.a.s.“, „Xaki“, „Ekin“, „Jarrai-Haika-Segi“, „Gestoras pro-amnistía“, „Askatasuna“, „Batasuna“ (alias „Herri Batasuna“, alias „Euskal Herritarrok“);

14.

„Gama'a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama'a al-Islamiyya“), „Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“;

15.

„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda));

16.

* „Grupos de Resistencia Antifascista Primero de Octubre“ – „G.R.A.P.O“ („Antifascist Resistance Groups First of October“ (Skupine antifašističnega odpora Prvi oktober));

17.

„Hamas“ (vključno z „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“);

18.

„Hizbul Mudjahideen“ – „HM“;

19.

„Hofstadgroep“;

20.

„Holy Land Foundation for Relief and Development“ (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj);

21.

„International Sikh Youth Federation“ – „ISYF“ (Mednarodna federacija sikhovske mladine);

22.

* „Solidarietà Internazionale“ (Mednarodna solidarnost);

23.

„Kahane Chai“ (alias „Kach“);

24.

„Khalistan Zindabad Force“ – „KZF“;

25.

„Kurdistan Workers' Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“);

26.

„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – LTTE;

27.

* „Loyalist Volunteer Force“ (Lojalistična prostovoljna sila) – LVF;

28.

„Mujahedin-e Khalq Organisation“ – „MEK“ ali „MKO“, brez „National Council of Resistance of Iran“ – „NCRI“ (alias „The National Liberation Army of Iran“ – „NLA“ (militantno krilo „MEK“), alias „The People's Mujahidin of Iran“ – „PMOI“, alias „Muslim Iranian Student's Society“);

29.

„Ejército de Liberación Nacional“ („National Liberation Army“ (Nacionalna osvobodilna vojska));

30.

* „Orange Volunteers“ (Oranževski prostovoljci) – OV;

31.

„Palestine Liberation Front“ (Fronta za osvoboditev Palestine) – „PLF“;

32.

„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“;

33.

„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“;

34.

„Popular Front for the Liberation of Palestine-General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias „PFLP-General Command“ (PFLP-glavno poveljstvo);

35.

* „Real IRA“ (Prava IRA);

36.

* „Brigate Rosse per la Costruzione del Partito Comunista Combattente“ („Red Brigades for the Construction of the Fighting Communist Party“ (Rdeče brigade za izgradnjo borbene komunistične partije));

37.

* „Red Hand Defenders“ (Branilci Rdeče roke) – „RHD“;

38.

„Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia“ („Revolutionary Armed Forces of Colombia“ (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)) – „FARC“;

39.

* „Epanastatiki Pirines“ (Revolucionarna jedra);

40.

* „Dekati Evdomi Noemvri“ (Revolucionarna organizacija 17. november);

41.

„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ („Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka) – „DHKP/C“, alias „Devrimci Sol“ („Revolucionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“;

42.

„Sendero Luminoso“ („Shining Path“ (Sijoča pot)) – „SL“;

43.

„Stichting Al Aksa“ (alias „Stichting Al Aqsa Nederland“, alias „Al Aqsa Nederland“);

44.

„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“, alias „Kurdistan Freedon Hawks“ (Kurdistanski sokoli svobode));

45.

* „Brigata XX Luglio“ („Twentieth of July Brigade“ (Brigada 20. julij));

46.

* „Ulster Defence Association/Ulster Freedom Fighters“ (Obrambno združenje Ulstra/Borci za svobodo Ulstra) – „UDA/UFF“;

47.

„Autodefensas Unidas de Colombia“ („United Self-Defense Forces/Group of Colombia“ (Združene samoobrambne sile/skupine Kolumbije)) – „AUC“;

48.

* Neformalna anarhistična federacija (F.A.I. – Federazione Anarchica Informale)


(1)  Za osebe, skupine in subjekte, označene z *, velja samo člen 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.