I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

11.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 183/1

UREDBA SVETA (ES) št. 654/2008

z dne 29. aprila 2008

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), in zlasti členov 9, 11(2), 8 in 13 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 769/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 3 479 EUR na tono na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in jo z Uredbo Sveta (ES) št. 2272/2004 (3) razširil na uvoz, poslan iz Indije in Tajske ter z Uredbo Sveta št. 1650/2006 (4) na uvoz, poslan iz Indonezije in Malezije.

(2)	Komisija je s Sklepom (5) z dne 3. januarja 2005 sprejela zavezo, ki jo je indijski proizvajalec ponudil v zvezi s preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom z uvozom kumarina, poslanega iz Indije ali Tajske.

2. Zahtevek za pregled

(3)	Zahtevek je 8. februarja 2007 vložil CEFIC (Svet evropske kemične industrije) („vložnik“) v imenu enega samega proizvajalca v Skupnosti, ki predstavlja celotno proizvodnjo kumarina v Skupnosti.

(4)	Vložniki so trdili in predložili zadostne prima facie dokaze, da (a) obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za industrijo Skupnosti in (b) da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske v Skupnost nadaljeval v znatnih količinah in po dampinških cenah.

(5)	Trdilo se je tudi, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim še naprej negativno vplivali na raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar je bistveno škodilo njenemu finančnemu stanju in zaposlovanju.

(6)

Poleg tega je vložnik poudaril, da so se v obdobju uvedbe ukrepov izvozniki/proizvajalci zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske izogibali obstoječim ukrepom in tako zmanjšali njihov učinek, proti čemur sta bili sprejeti Uredba Sveta (ES) št. 2272/2004 in Uredba Sveta (ES) št. 1650/2006, s katerima so bili ukrepi razširjeni.

3. Začetek

(7)	Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepov, in v Uradnem listu Evropske unije (6) objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4. Obdobje preiskave

(8)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (OPP) za preučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007. Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu „obdobje pregleda“).

5. Stranke, ki jih preiskava zadeva

(9)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika proizvajalca Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz LRK in njihove zastopnike, kitajske organe ter uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je bilo znano, da jih pregled zadeva. Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcu iz Indije (primerljiva država, kot je navedeno v uvodni izjavi 26), edinemu proizvajalcu Skupnosti, znanim uvoznikom, uporabnikom in strankam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

Vzorčenje za izvoznike/proizvajalce v Ljudski republiki Kitajski

(10)

Glede na pričakovano veliko število proizvajalcev izvoznikov, vključenih v postopek, je bilo v obvestilu o začetku predvidena uporaba vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Za odločitev o tem, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbiro vzorca, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in predložijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v zvezi s kumarinom v obdobju preiskave. Dve družbi iz Ljudske republike Kitajske sta poslali izpolnjen vprašalnik za vzorčenje, vendar je le ena izrazila pripravljenost na sodelovanje in poslala izpolnjeni vprašalnik o dampingu, kot sledi:

—	Nanjing Jingqiao Perfumery/China Tuhsu Flavours & Fragrances Imp. & Exp. Corp.

(11)	Izpolnjene vprašalnike so poslali proizvajalec Skupnosti in štirje uvozniki/uporabniki. Indijski proizvajalec, torej proizvajalec iz primerljive države, s katerim so službe Komisije stopile v stik, je sodelovanje zavrnil.

6. Preverjanje prejetih informacij

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, škode in interesa Skupnosti. Komisija je dala vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(13)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalec Skupnosti:

—	Rhodia Organics, (Lyon) Francija

Uvozniki/uporabniki:

—	Henkel KGaA, (Krefeld) Nemčija

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(14)	Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, torej kumarin, belkast kristalinični prah z značilnim vonjem sveže pokošenega sena. Uporablja se predvsem kot aromat in kot fiksativ pri izdelavi dišav, le-te pa se uporabljajo pri proizvodnji pralnih sredstev, kozmetike in parfumov.

(15)

Kumarin je bil prvotno naravni izdelek, ki se je pridobival iz tonka fižola, danes pa se proizvaja sintetično. Pridobiva se lahko s sintezo na osnovi fenola, iz katerega se pridobi salicilaldehid (Perkinova reakcija), ali s sintezo iz ortokrezola (Raschigova reakcija). Najpomembnejša fizikalna specifikacija kumarina je njegova čistost, katere je indikator njegovo tališče. Tališče kumarina standardne kakovosti, ki se prodaja v Skupnosti, je med 68 °C in 70 °C, kar ustreza čistosti 99 %.

(16)	Zadevni izdelek spada pod oznako KN ex 2932 21 00 .

2. Podobni izdelek

(17)	Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo kumarin, ki se izvaža v Skupnost iz LRK, ter kumarin, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, dejansko enake fizikalne lastnosti in uporabo ter so zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

1. Splošna vprašanja

(18)	V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(19)	V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena ista metodologija kot pri prvotni preiskavi. Pregled zaradi izteka ukrepov ne določa preučitve spremenjenih okoliščin, zato ni bilo ponovno preučeno, ali so bili proizvajalci upravičeni do tržnogospodarske obravnave (TGO).

(20)	Statistični podatki so pokazali, da je bilo v EU iz vseh virov uvoženih približno 214 ton, od katerih je bilo 137 ton s poreklom iz Kitajske, kar predstavlja približno 20 % potrošnje EU.

2. Vzorčenje (izvozniki) in sodelovanje

(21)	Opominja se, da v prejšnji preiskavi, katere rezultati so bili objavljeni maja 2002, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali in nobenemu ni bila odobrena TGO ali IO.

(22)

Obrazci za vzorčenje so bili poslani 21 možnim proizvajalcem/izvoznikom v LRK, vendar sta se odzvali le dve družbi, od katerih je le ena pri preiskavi sodelovala tako, da je poslala izpolnjen vprašalnik; zato vzorčenje ni bilo upravičeno. Edina družba, ki se je odzvala, je zajemala le 5 % kitajskega uvoza v OPP. Ta sodelujoča družba je pomenila 17 % celotne kitajske zmogljivosti.

(23)

Glede na zelo nizko raven sodelovanja in omejeno reprezentativnost ene družbe za kitajski trg in proizvodnjo, je bilo ugotovljeno, da neposredno od proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče dobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Skupnost med OPP. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da uporabi razpoložljiva dejstva, tj. podatke oznak KN. Vendar so bile informacije iz edinega izpolnjenega vprašalnika, kolikor je bilo to mogoče, uporabljene za navzkrižno preverjanje rezultatov na podlagi razpoložljivih podatkov v skladu s členom 18.

(24)	Ugotovljeno je bilo, da so bile oznake KN najboljša razpoložljiva dejstva za večino vidikov te preiskave. Podatki TARIC in podatki, zbrani v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, so potrdili natančnost podatkov oznak KN.

(25)	Kadar je bilo to utemeljeno, so se kot dopolnitev uporabili tudi izvozni podatki sodelujočih proizvajalcev in kitajska izvozna statistika, ki so bili na voljo Komisiji (in so poleg zadevnega izdelka zajemali tudi druge izdelke).

3. Primerljiva država

(26)

Kumarin je dišava, ki se proizvaja le v nekaj državah po svetu, zato je izbira primerljive države izjemno omejena. V skladu z informacijami, ki so bile preiskavi na voljo, so ga med OPP proizvajale le Francija, Kitajska in Indija. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom so bile uporabljene tudi ZDA, vendar je družba od takrat svojo proizvodnjo ustavila. V obvestilu o začetku je bila predlagana Indija, vendar se noben indijski proizvajalce ni strinjal s sodelovanjem.

(27)	Glede na te ugotovitve je bilo treba normalno vrednost določiti na „kateri koli drugi razumni osnovi“ v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Podatki industrije Skupnosti so se za ta namen šteli kot razumna osnova.

4. Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(28)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 23, so bile stopnje dampinga izračunane z uporabo podatkov oznak KN, ki so bile navzkrižno preverjene z informacijami, ki jih je poslal edini kitajski proizvajalec izvoznik. Izvozne cene uvoza iz Kitajske so bile prilagojene, da bi se zagotovila primerjalna osnova normalni vrednosti. Te prilagoditve so zagotovile, da so bili izračuni narejeni na podlagi franko tovarna, razlika med izvozno ceno in normalno vrednostjo pa je bila izražena kot odstotek izvozne cene CIF. Na tej podlagi je bila stopnja dampinga v OPP približno 45 %.

5. Primerjava cen

(29)

Jasno je bilo, da bi ukinitev ukrepov kitajske izvoznike nedvomno spodbudila k prodaji znatnih količin na ogromnem trgu EU. Ta ugotovitev temelji na naslednjih informacijah, izračunanih med preiskavo:

(i)	kitajske domače cene v OPP so bile približno 25 % nižje od cen na trgu EU;

(ii)	kitajski proizvajalci večino svoje proizvodnje prodajo na izvoznih trgih, ker njihov domači trg ni dovolj velik, da bi absorbiral njihovo celotno proizvodnjo in ker so domače cene podobne tistim, ki jih lahko dosežejo na trgih tretjih držav;

(iii)

cene na trgu Skupnosti so bile višje od izvoznih cen v tretje države, ki so jih dosegli kitajski proizvajalci izvozniki, kar pomeni, da do dampinga prihaja tudi na trgih drugih tretjih držav in da bi ukinitev ukrepov pomenila znatno spodbudo za proizvajalce v LRK, da svoj izvoz preusmerijo v Skupnost.

6. Neizkoriščene zmogljivosti in zaloge v LRK

(30)

V prejšnji preiskavi, zaključeni maja 2002, je bil ugotovljen izredno velik delež neizkoriščenih kitajskih proizvodnih zmogljivosti (med 50 % in 60 % proizvodnih zmogljivosti). Zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bilo v preiskavi na voljo izredno malo informacij glede trenutnih neizkoriščenih zmogljivosti in zalog v LRK.

(31)

Po podatkih iz izpolnjenega vprašalnika pa je bila neizkoriščena zmogljivost edinega proizvajalca znatna. Navedeni proizvajalec je imel na koncu OPP približno 500 ton zalog, kar je pomenilo več kot 70 % trga EU v OPP. Če upoštevamo, da navedeni proizvajalec predstavlja le 15–20 % kitajske proizvodne zmogljivosti, je verjetno, da bi imel v primeru ukinitve ukrepov na voljo še večje zaloge za prodor na trg EU.

7. Možna absorpcijska sposobnost trgov tretjih držav ali domačega trga LRK

(32)

Ob upoštevanju zgoraj navedene primerjave cen in razpoložljivosti neizkoriščenih zmogljivosti ter zalog ni mogoče trditi, da bodo kitajsko proizvodnjo absorbirali trgi tretjih držav in kitajski domači trg. Razlog je v tem, da je potrošnja na trgih tretjih držav v zadnjih 10 letih ostala razmeroma nespremenjena in bo po pričakovanjih ostala stabilna tudi v prihodnosti. Tako je jasno, da bodo kitajski proizvajalci verjetno še naprej potrebovali izvoz v Skupnost. To pa zato, ker je trg EU eden najprivlačnejših trgov na svetu glede na velikost in razmeroma visoke cene, ki jih je mogoče doseči. Če se ukrepi ukinejo, bodo na trg EU nedvomno preusmerjene celo večje količine dampinškega uvoza.

8. Izogibanje

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, so bili ukrepi, ki se pregledujejo, razširjeni na Indijo, Tajsko, Malezijo in Indonezijo, kar je bil rezultat preiskave o izogibanju. To kaže na velik interes kitajskih proizvajalcev za vstop na trg Skupnosti in njihovo pripravljenost, da to storijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom. Obstoj izogibanja torej podpira ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da se bodo v primeru razveljavitve ukrepov na trgu Skupnosti ponovno pojavile višje količine dampinškega uvoza.

9. Sklepna ugotovitev o verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga

(34)	Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping verjetno nadaljeval.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(35)	Podjetje, ki ga je zastopal vložnik, je bilo v obdobju preiskave edini proizvajalec kumarina v Skupnosti. Ta proizvajalec Skupnosti zato predstavlja industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

E. ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

1. Potrošnja Skupnosti (7)

(36)

Izdelek, ki se pregleduje, je del enotne oznake KN. Za določitev obsega izdelkov znotraj te oznake KN, ki niso zadevni izdelek, so službe Komisije primerjale podatke KN z drugimi razpoložljivimi statističnimi viri, kot je navedeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da skoraj 100 % izdelkov, uvoženih pod to oznako, dejansko pomeni zadevni izdelek.

(37)	Za določitev potrošnje Skupnosti se je zato k obsegu prodaje industrije Skupnosti trgu Skupnosti po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov prištelo podatke celotne oznake KN za uvoz v Evropsko skupnost.

(38)	Skupno se je očitna potrošnja kumarina med obdobjem pregleda zmanjšala za 8 %, in sicer se je zmanjševala do leta 2005 ter se nato zvišala. Zdi se, da so se ravni potrošnje sedaj ustalile.

(39)

Potrošnja Skupnosti se je razvijala, kot sledi:

Preglednica 1

2003

2004

2005

2006

OPP

Potrošnja Skupnosti

Indeks (2003 = 100)

100

91,4

82,4

92,3

2. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg in tržni delež

(40)	Kot je razloženo v uvodni izjavi 36 se je oznaka KN 2932 21 00 uporabljala kot vir za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost.

(41)

V zvezi z uvozom iz Kitajske je treba opozoriti na dokazano izogibanje ukrepom, ki je bilo razlog za razširitev ukrepov na uvoz kumarina iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije. Zaradi sprejetih ukrepov proti izogibanju sta se uvoz s poreklom iz LRK in uvoz s poreklom iz LRK, vendar poslan iz drugih držav, v obdobju pregleda zmanjšala. Medtem ko je uvoz s kitajskim poreklom še vedno znaten, je to zmanjšanje pokazalo, da so bili ukrepi proti izogibanju učinkoviti.

(42)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 38, se je očitna potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala. Uvoz iz Kitajske se je v razmerju do potrošnje še naprej zmanjševal, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v Skupnosti v prid industrije Skupnosti. Obseg uvoza iz tretjih držav v Skupnost je ostal na isti ravni kot v obdobju pregleda.

Preglednica 2

	2003	2004	2005	2006	OPP
Obseg dampinškega uvoza (indeks 2003 = 100)	100	99,4	49,7	47	50,1
Obseg uvoza iz tretjih držav	100	78	74,7	65,5	66,6
Razpon in tržni delež dampinškega uvoza	30 %–40 %	40 %–50 %	20 %–30 %	10 %–20 %	20 %–30 %

(b) Cene

(43)	V obdobju pregleda so bile povprečne cene CIF kumarina, uvoženega iz Kitajske, stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti.

3. Gospodarsko stanje industrije Skupnosti

(a) Proizvodnja

(44)

Industrija Skupnosti je morala med letom 2003 in OPP znižati obseg proizvodnje zadevnega izdelka za 25 %. To je povezano z dejstvom, da je naprej industrija Skupnosti zaradi izogibanja ukrepom od leta 2003 izgubljala obseg prodaje. Poleg tega je izgubila tudi obseg prodaje pri izvozu v tretje države, saj se industrija Skupnosti s pritiskom kitajskega izvoza po nizkih cenah srečuje tudi na izvoznih trgih tretjih držav.

(b) Zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 36 do 39, je bila prodaja industrije Skupnosti zadevnega izdelka v Skupnosti razmeroma stabilna v celotnem obdobju pregleda. Vendar je v istem obdobju industrija Skupnosti doživela velik padec obsega izvoza v tretje države. Da bi v teh okoliščinah optimizirala raven izkoriščenosti zmogljivosti, je morala industrija zmanjšati zmogljivost. Ne glede na to je izkoriščenost zmogljivosti ostala razmeroma nizka.

Preglednica 3

	2003	2004	2005	2006	OPP
Proizvodnja	100	63,4	66,3	70,3	75,4
Proizvodna zmogljivost	100	63,5	63,5	63,5	63,5
Izkoriščenost zmogljivosti	100	99,8	104,4	110,8	118,8

(46)

Obseg prodaje industrije Skupnosti v ES se je v obdobju pregleda povečal za 36 %. Ta razvoj sta omogočila razširitev ukrepov za novo obdobje 5 let in učinkovita odprava izogibanja. Posledično pa se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 41, uvoz iz Kitajske v istem obdobju zmanjšal. Uvoz iz Indije, edine znane tretje države, ki proizvaja kumarin, pa je bil omejen na uvoz pod zavezo.

(d) Zaloge

(47)	Raven zalog industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjšala.

(e) Tržni deleži

(48)

Industrija Skupnosti je v obdobju pregleda pridobila tržni delež. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41 in 42, je učinkovitost veljavnih ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da je ponovno pridobila tržni delež. Povečanje tržnega deleža za 22 odstotnih točk v obdobju pregleda je bilo jasno povezano z odpravo izogibanja.

(f) Cene

(49)	V primerjavi s cenami iz leta 2003 se je povprečna prodajna cena kumarina na trgu ES leta 2004 znižala za 10 %. Po letu 2004 so si cene postopno opomogle, vendar v OPP nikoli dosegle ravni iz leta 2003. Popolno okrevanje v smislu cene tako ni bilo doseženo, kot bi bilo pričakovati.

(50)

Položaj glede cen odraža močan pritisk uvoza iz Kitajske. V obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF uvoza iz Kitajske stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti. Ob veljavnih ukrepih se je kumarin s poreklom iz Kitajske prodajal po istih cenah kot kumarin industrije Skupnosti. V ta namen so kitajske izvozne cene delovale kot zgornja meja, ki je industrijo Skupnosti silila v ustrezno prilagoditev svojih cen. Zaradi tega so bile cene industrije Skupnosti resno oslabljene, njena dobičkonosnost pa nizka.

(51)

Za določitev nadaljevanja nelojalnega nižanja cen zaradi kumarina s poreklom iz Kitajske, so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti z uporabo oznak KN, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da so bile cene sicer blizu za industrijo Skupnosti ugotovljeni neškodljivi ceni, vendar uvoz ni nelojalno zniževal cen industrije Skupnosti.

Preglednica 4

	2003	2004	2005	2006	OPP
Zaloge	100	50,3	31	20,9	3,7
Tržni deleži industrije Skupnosti	100	98	136,5	149,3	148
Cene	100	90,4	93,7	96,6	97,3

(g) Dobičkonosnost

(52)

Dobičkonosnost prodaje zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Skupnosti je med OPP rahlo pozitivna. Od leta 2004 naprej je ostala negativna z manjšimi izboljšanji od leta 2006. Ta nizka raven dobičkonosnosti je delno posledica znižanih cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 in 50, skupaj z zvišanjem stroškov, zlasti kar zadeva ceno surovin. Izboljšanje produktivnosti lahko le delno nadomesti negativni vpliv teh elementov dobičkonosnosti. Na splošno je bil dobiček nižji od normalnega v celotnem obravnavanem obdobju.

(h) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(53)	Razvoj denarnega toka, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo zadevnega izdelka na trgu EU, odraža razvoj dobičkonosnosti. Vredno je omeniti, da je bil denarni tok sicer nizek, vendar je v obdobju pregleda ostal v pozitivnih vrednostih.

(54)

Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti nima težav pri zbiranju kapitala in da so bili investicijski izdatki v obdobju pregleda zelo omejeni. Zmožnost zbiranja kapitala pa se ne more šteti za pomemben kazalnik pri tej preiskavi, saj je industrija Skupnosti velika skupina, za katero proizvodnja kumarina pomeni le majhen del njene celotne proizvodnje. Zmožnost zbiranja kapitala je močno odvisna od uspešnosti celotne skupine in ne od uspešnosti, povezane z zadevnim izdelkom.

(i) Zaposlenost, produktivnost in plače

(55)

Zaposlenost industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjševala, zlasti od leta 2004 naprej. To zmanjšanje je povezano s preoblikovanjem proizvodnega procesa kumarina, ki ga je izvedla industrija Skupnosti. Produktivnost industrije Skupnosti, merjena z obsegom proizvodnje na zaposlenega, se je v obdobju preiskave izrazito povečala.

(56)

Stroški plač v celoti so se zmanjšali, kar je bila neposredna posledica preoblikovanja, opisanega v uvodni izjavi 55. Povprečne plače na zaposlenega so ostale na isti ravni kot v obdobju pregleda.

Preglednica 5

	2003	2004	2005	2006	OPP
Zaposleni	100	86	61	57	57
Plače	100	89,6	65,5	63,4	63,4
Produktivnost	100	76,4	111,8	129,4	135,3

(j) Naložbe in donosnost naložb

(57)	V obdobju preiskave je raven naložb dosegla vrh leta 2004, od takrat naprej pa se je začela zmanjševati. V sedanjih tržnih razmerah se industrija Skupnosti bolj ukvarja z ohranjanjem obstoječe proizvodne opreme kot pa s širitvijo proizvodne zmogljivosti.

(58)	S tega vidika dobičkonosnost naložb, izražena kot razmerje med neto dobičkom industrije Skupnosti in knjižno vrednostjo njenih osnovnih sredstev, odraža gibanje dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52.

(k) Rast

(59)	Kot je pojasnjeno od uvodne izjave 36 naprej, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu EU znatno povečal, kar je industriji Skupnosti omogočilo znova pridobiti znaten tržni delež.

(l) Višina stopnje dampinga

(60)

Pri analizi glede višine dampinga je bilo upoštevano dejstvo, da so v veljavi ukrepi za odpravo škodljivega dampinga. Kljub temu pa se glede na obseg uvoza med OPP skupaj z ugotovljeno znatno stopnjo dampinga (glej uvodno izjavo 28) njen vpliv na položaj industrije Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

(m) Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

(61)

Vendar je treba upoštevati, da industrija Skupnosti ne bi bila sposobna okrevati od preteklega dampinga po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2002 zaradi izogibanja ukrepom, proti čemur so bili ukrepi uvedeni šele leta 2004 in 2006. Preden je Svet uvedel ukrepe proti izogibanju za Indijo, Tajsko, Indonezijo in Malezijo in preden je Komisija sprejela zavezo leta 2005, je bila raven uvoza iz navedenih štirih držav znatna in je industriji Skupnosti onemogočila okrevanje od učinkov dampinga.

4. Sklep o stanju na trgu Skupnosti

(62)

Uvedba protidampinških ukrepov na uvoz kumarina s poreklom iz LRK in razširitev ukrepov na države, preko katerih je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom, je pozitivno vplivala na industrijo Skupnosti, saj ji je omogočila delno izboljšanje težkega gospodarskega položaja. Stalna prizadevanja industrije Skupnosti na področju zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti na zaposlenega so lahko le izničila povišanje cen surovin in znižanje prodajnih cen na trgu Skupnosti.

(63)	Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33, izogibanje kitajskih proizvajalcev podpira ugotovitev, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki močan interes za vstop na trg Skupnosti.

(64)

Glede na zgornjo analizo je položaj industrije Skupnosti še vedno negotov, čeprav so ukrepi pomagali omejiti škodljive učinke dampinga. Vsako povečanje uvoza po dampinških cenah bi po vsej verjetnosti poslabšalo razmere in izbrisalo ves trud industrije Skupnosti, ki bi zelo verjetno morala ustaviti proizvodnjo kumarina.

F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1. Verjetnost ponovitve škode

(65)	Pri preučevanju verjetnih učinkov prenehanja veljavnih ukrepov na industrijo Skupnosti so se upoštevali dejavniki, predstavljeni v nadaljevanju, skladno s povzetimi vidiki iz uvodnih izjav 28 do 34.

(66)

Industrija Skupnosti je zaradi veljavnih ukrepov povečala obseg prodaje na trgu Skupnosti. Iz podatkov je razvidno, da se je tržni delež industrije Skupnosti znatno povečal na trgu, na katerem se je v obdobju pregleda potrošnja zmanjšala za 8 %. Vendar je industrija Skupnosti še naprej pod pritiskom padca cen.

(67)

Čeprav se je potrošnja zmanjšala za 8 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, po vsej verjetnosti ne bo prišlo do velikih sprememb v napovedi glede svetovne potrošnje kumarina, čeprav nanjo do določene mere vplivajo modni trendi. Obstajajo jasni znaki, da se bo zaradi odsotnosti ukrepov znaten uvoz iz Kitajske po dampinških cenah nadaljeval. Poleg tega velik del neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem pomeni, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov obseg uvoza v Skupnost po vsej verjetnosti povečal.

(68)

Razširitev ukrepov po uvedbi postopkov proti izogibanju je znatno prispevala k temu, da se je izogibanje, povezano z zadevnim izdelkom s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bil poslan iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ustavilo. Verjetno bodo morali kitajski proizvajalci izvozniki uvesti agresivno cenovno politiko v Skupnosti, da nadomestijo tržni delež, ki so ga ob ustavitvi izogibanja izgubili.

(69)	Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 29, se je na podlagi preiskave ugotovilo, da bi bila razveljavitev ukrepov nedvomna spodbuda kitajskim izvoznikom, da velik obseg svojega izvoza preusmerijo v Skupnost. To bi kitajskim izvoznikom omogočilo, da izkoristijo nekaj svojih presežnih zmogljivosti.

(70)	Verjetnost tega razvoja nadalje podpira dejstvo, da so cene v Skupnosti višje od cen kitajskega izvoza v druge tretje države. To bi najverjetneje spodbudilo kitajske proizvajalce k povečanju poslovanja na trgu Skupnosti.

(71)

Zvišanje uvoza po nižjih cenah, kar bi bila verjetna posledica odprave ukrepov, bi najverjetneje imela znatne škodljive učinke na industrijo Skupnosti. V takšnih razmerah bi morala industrija Skupnosti slediti znižanju cen, da ohrani tržni delež, ali pa ohraniti prodajne cene na sedanji ravni, s čimer bi izgubila potrošnike in nazadnje prodajo. V prvem primeru bi morala industrija Skupnosti poslovati z izgubo, v slednjem pa bi izguba prodaje kot taka nazadnje privedla do zvišanja stroškov, ki bi jim sledila izguba.

(72)	Preiskava je pokazala, da je v primeru pričakovanega povečanja uvoza zaradi izteka ukrepov zelo verjeten pojav škode za industrijo Skupnosti, ki je že v negotovem položaju. V bistvu industrija Skupnosti ne bi bila več sposobna nadaljevati s proizvodnjo kumarina.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(73)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike, trgovce in uporabnike kumarina. Za oceno možnega vpliva ohranitve ali razveljavitve ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(74)	Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interes industrije Skupnosti

(75)	Jasno je, da bi bilo v interesu edinega proizvajalca Skupnosti, da lahko nadaljuje s proizvodnjo kumarina.

(76)	Prav tako velja, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov damping verjetno nadaljeval in povečal, kar bi privedlo do stalnega poslabšanja položaja industrije Skupnosti do točke, ko bi industrija po vsej verjetnosti izginila.

(77)	Na splošno je mogoče skleniti, da bi bilo nadaljevanje ukrepov jasno v interesu industrije Skupnosti.

3. Interes uvoznikov in uporabnikov

(78)	Komisija je vzpostavila stik s 13 uvozniki in 10 industrijskimi uporabniki ter poslala vprašalnike. Službe Komisije so prejele štiri odgovore od podjetij, ki so potrdila sodelovanje.

(79)	Med štirimi odgovori je en uvoznik nasprotoval ukrepom, saj je bil v glavnem zaskrbljen glede cene pri uvozu zadevnega izdelka. To podjetje pa je prav tako navedlo, da je vpliv stroškov kumarina na njegove skupne proizvodne stroške zelo omejen.

(80)	Čeprav se zadevni izdelek uporablja v drugih industrijah, kjer ga zelo pogosto ni mogoče nadomestiti, je njegov pomen v sestavi končnega izdelka količinsko in cenovno zelo omejen, v večini primerov pod enim odstotkom. Vpliv dajatve na uporabnika in končnega potrošnika je zato zelo omejen.

(81)	Nekateri uporabniki so navedli, da so zelo naklonjeni kumarinu s poreklom iz Skupnosti zaradi njegove kakovosti. Ti uporabniki bi bili močno prizadeti, če bi morala industrija Skupnosti ustaviti svojo proizvodnjo zaradi razveljavitve ukrepov.

(82)

Pri analizi interesa Skupnosti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti zlasti potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence. V zvezi s tem je treba omeniti, da je svetovni trg kumarina zelo skoncentriran, s samo nekaj proizvajalci, od katerih imajo najpomembnejši sedeže na Kitajskem in v Skupnosti. S tega vidika bi bilo treba zaščito več virov oskrbe (vključno z industrijo Skupnosti) obravnavati kot pomembno. Poleg tega je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni omejiti oskrbe iz virov zunaj Skupnosti in da se lahko kumarin s poreklom iz Kitajske še naprej uvaža v Skupnost v zadostnih količinah.

(83)

Zgoraj navedeni premisleki v povezavi z nizko ravnjo sodelovanja potrjujejo, da uvozniki in uporabniki zaradi trenutno veljavnih ukrepov niso utrpeli nobenih znatnih negativnih učinkov na svoj gospodarski položaj. Poleg tega preiskava ni pokazala, da bi se v primeru podaljšanja ukrepov takšni negativni učinki še zaostrili.

4. Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(84)	Ob upoštevanju vseh zgornjih dejavnikov se sklene, da glede interesa Skupnosti ni utemeljenih razlogov proti nadaljevanju ukrepov.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(85)	Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(86)	Iz zgoraj navedenega izhaja, da je trenutno veljavne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske treba ohraniti.

(87)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 1, so bile veljavne protidampinške dajatve za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske razširjene na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Protidampinška dajatev, ki jo je treba ohraniti za uvoz zadevnega izdelka, mora ostati razširjena na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Indijski proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 2, ki je bil izvzet iz ukrepa na podlagi zaveze, ki jo je Komisija sprejela, bi moral biti pod istimi pogoji nadalje izvzet iz ukrepa, ki ga uvaja ta uredba –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz kumarina, ki spada pod oznako KN ex 2932 21 00 (oznaka TARIC 2932 21 00 19), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Dajatev znaša 3 479 EUR na tono.

3. Dokončna protidampinška dajatev v višini 3 479 EUR na tono, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Kitajske, se razširi na uvoz istega izdelka, navedenega v odstavku 1 in poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklarirano s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne (oznake TARIC 2932 21 00 11, 2932 21 00 15 in 2932 21 00 16).

Člen 2

1. Uvoz, deklariran za sprostitev v prosti promet, se izvzame iz protidampinške dajatve, uvedene s členom 1, če izdelke proizvajajo družbe, katerih zaveze je sprejela Komisija in katerih imena so našteta v ustreznem, občasno spremenjenem sklepu Komisije, in če so bili ti izdelki uvoženi v skladu z navedenim sklepom.

2. Uvoz iz odstavka 1 se izvzame iz protidampinške dajatve, če:

(a)	se carinskim organom držav članic ob predložitvi izjave za sprostitev v prosti promet predloži tudi trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge, ter

(b)	blago, deklarirano in predloženo carini, natanko ustreza opisu na trgovinski fakturi.

Člen 3

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 4

V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prost promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (8), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi zgoraj določenega zneska, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2) UL L 123, 9.5.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1854/2003 (UL L 272, 23.10.2003, str. 1).

(3) UL L 396, 31.12.2004, str. 18.

(4) UL L 311, 10.11.2006, str. 1.

(5) UL L 1, 4.1.2005, str. 15.

(6) UL C 103, 8.5.2007, str. 15.

(7) Industrijo Skupnosti predstavlja samo en proizvajalec Skupnosti, zato bodo podatki v tej uredbi zaradi zaupnosti izraženi v indeksih ali navedeni samo v približnih vrednostih.

(8) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

PRILOGA

Na trgovinski fakturi, ki jo izda družba pri prodaji kumarina v Skupnost, za katero velja zaveza, se navedejo naslednje informacije:

1.	Naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA“.

2.	Ime družbe iz člena 2(1), ki izda trgovinsko fakturo.

3.	Številka trgovinske fakture.

4.	Datum izdaje trgovinske fakture.

5.	Dodatna oznaka TARIC, pod katero se mora blago na fakturi cariniti na meji Skupnosti.

Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

—	številčna oznaka izdelka (PCN), ki se uporablja za preiskavo in zavezo,

—	enostaven opis blaga, ki ustreza zadevni PCN (npr. „PCN …“),

—	številčna oznaka izdelka družbe (CPC) (po potrebi),

—	oznaka KN,

—	količina (v kilogramih).

7.	Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateri družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

Ime uslužbenca družbe, ki je izdal fakturo, in naslednja podpisana izjava:

„Podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, ki ga zajema ta faktura, za neposredni izvoz v Evropsko skupnost izvaja v obsegu in pod pogoji zaveze, ki jo je ponudila družba [ime družbe] in sprejela Evropska komisija s Sklepom [vstaviti številko]. Izjavljam, da so podatki iz te fakture popolni in resnični.“

11.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 183/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 657/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 102 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2707/2000 z dne 11. decembra 2000 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (2) je bila večkrat znatno spremenjena (3). Ker so potrebna dodatna dopolnila, je treba to uredbo zaradi jasnosti in racionalnosti razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Pomoč za oskrbo učencev z mlekom in nekaterimi mlečnimi izdelki mora biti na voljo v otroških vrtcih in drugih predšolskih ustanovah ter v osnovnih in srednjih šolah. V boju proti debelosti in da bi otrokom zagotovili zdrave mlečne izdelke, je treba tovrstne šole obravnavati enako, vse morajo imeti možnost sodelovanja v programu. Zaradi preprostejšega upravljanja se izključi poraba za učence v počitniških taborih.

(3)	Zaradi večje jasnosti uporabe programa pomoči je treba poudariti, da lahko učenci uporabljajo pomoč le ob šolskih dnevih. Poleg tega mora skupno število šolskih dni brez pouka prostih dni potrditi pristojni organ za izobraževanje ali izobraževalna ustanova posamezne države članice.

(4)	Izkušnje kažejo, da se pri uporabi subvencioniranih mlečnih izdelkov pojavljajo težave z nadzorom pri pripravi obrokov za učence. Zdi pa se tudi, da to ni učinkovit način za dosego vzgojnih ciljev programa pomoči. Pripravo obrokov bi bilo zato treba ustrezno omejiti.

(5)

Zaradi različnosti potrošniških navad pri porabi mleka in nekaterih mlečnih izdelkov v Skupnosti ter zaradi upoštevanja današnjih zdravstvenih in prehranjevalnih trendov je treba seznam proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje pomoči, razširiti in poenostaviti, hkrati pa državam članicam omogočiti, da same določijo obseg izdelkov, ki ustrezajo seznamu.

(6)

Za zagotovitev, da izdelki, upravičeni do pomoči, ponujajo visoko raven varovanja zdravja, morajo biti ti proizvodi pripravljeni v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) ter biti označeni z identifikacijsko oznako, kot to zahteva Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5).

(7)	Zaradi upravljanja in nadzora programa pomoči je treba za vlagatelje vzpostaviti postopek za odobritev zahtevkov.

(8)	Opredeliti je treba stopnjo pomoči za različne izdelke, ki so upravičeni do pomoči, ter pri tem upoštevati stopnjo za mleko, kot je določena v členu 102 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in tehnična razmerja med izdelki.

(9)	Glede plačila pomoči je treba opredeliti zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, kakor tudi pravila za zahtevke, preverjanja in sankcije, ki jih izvajajo pristojni organi, ter postopek izplačila.

(10)	Skladno s členom 102(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 največja dnevna količina na učenca, za katero se lahko dodeli pomoč, ustreza količini 0,25 litra mleka. Opredeliti je treba ustrezna razmerja med mlekom in različnimi mlečnimi izdelki.

(11)	Pravila za nadzor sheme pomoči morajo predpisati države članice in s tem zagotoviti, da je pomoč ustrezno izražena v ceni, ki jo plačujejo prejemniki, in da se subvencionirani izdelki ne uporabljajo v druge namene.

(12)

Zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti je treba sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe za boj proti nepravilnostim in goljufijam. Ti nadzorni ukrepi morajo vključevati popoln upravni nadzor, dopolnjen s pregledi na kraju samem. Opredeliti je treba obseg, vsebino, časovno razporeditev in poročanje o takih nadzornih ukrepih, da se zagotovi pravičen in enoten pristop držav članic ob upoštevanju njihovega različnega izvajanja programa pomoči. Poleg tega je treba vrniti neupravičeno plačane zneske in določiti kazni, da se vlagatelji odvrnejo od goljufivega ravnanja.

(13)	Zaradi poenostavitve upravnega dela držav članic je treba izračunati največjo subvencionirano količino na podlagi števila učencev, ki redno obiskujejo pouk, navedenega v vlogi vlagatelja.

(14)	Izkušnje kažejo, da se upravičenci ne zavedajo dovolj vloge, ki jo ima Evropska unija v programu „mleko za šole“. Vlogo Evropske unije pri subvencioniranju programa je zato treba jasno navesti v vsaki izobraževalni ustanovi, ki sodeluje v programu „mleko za šole“.

(15)	Zaradi spremljanja je treba Komisiji vsako leto posredovati nekatere informacije glede programa „mleko za šole“.

(16)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi izdelki (v nadaljevanju „pomoč“) v skladu s členom 102 navedene uredbe.

Člen 2

Upravičenci

Do pomoči so upravičeni učenci, ki se redno udeležujejo pouka v eni od izobraževalnih ustanov naslednjih vrst: vzgojno-varstvene/druge predšolske ustanove, osnovne in srednje šole, ki jih upravlja ali priznava pristojni organ države članice.

Člen 3

Primerni proizvodi

1. Države članice plačajo pomoč za primerne izdelke, ki so navedeni v Prilogi I. Določijo lahko strožje standarde v skladu z zahtevami za primerne izdelke, ki so navedeni v Prilogi I.

2. Na francoskih čezmorskih ozemljih je mleko s čokoladnim ali drugim okusom, navedeno v Prilogi I, lahko pripravljeno iz mleka v prahu.

3. Države članice lahko odobrijo dodajanje fluora proizvodom kategorije I do največ 5 mg na kilogram.

4. Pomoč se odobri samo za izdelke, navedene v Prilogi I k tej uredbi, če ti izdelki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in Uredbe (ES) št. 853/2004 ter zlasti zahteve glede priprave v odobrenem obratu in identifikacijskih oznak, navedenih v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 4

Stopnja pomoči

1. Stopnje pomoči so navedene v Prilogi II.

2. Če se stopnja pomoči v eurih spremeni, potem stopnja, ki je veljala prvi dan v mesecu, velja za vse količine, dobavljene v tistem mesecu.

3. Če so dobavljene količine izražene v litrih, se za preračun v kilograme uporablja koeficient 1,03.

Člen 5

Največja subvencionirana količina

1. Države članice bodo preverile, ali največja količina 0,25 litra, ki je predpisana v členu 102(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ni presežena ob upoštevanju skupnega števila šolskih dni in števila učencev, ki se redno udeležujejo pouka v obdobju, ki ga pokriva vloga za plačilo, ter na podlagi koeficienta iz člena 4(3) te uredbe.

2. Za proizvode kategorij od II do V, ki so navedeni v Prilogi I, se za izračun uporabijo naslednji ekvivalenti:

(a)	kategorija II: 100 kg = 90 kg mleka;

(b)	kategorija III: 100 kg = 300 kg mleka;

(c)	kategorija IV: 100 kg = 899 kg mleka;

(d)	kategorija V: 100 kg = 765 kg mleka.

3. Upravičenci, navedeni v členu 2, lahko pomoč uporabljajo le ob šolskih dnevih. Skupno število šolskih dni brez pouka prostih dni mora pristojni organ za izobraževanje ali izobraževalna ustanova javiti pristojnemu organu države članice in po potrebi vlagatelju. Učenci niso upravičeni do pomoči med bivanjem v počitniških taborih.

4. Do pomoči niso upravičeni mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo za pripravo obrokov.

Vendar so do pomoči lahko upravičeni mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo za pripravo obrokov v prostorih izobraževalne ustanove in ki ne zahtevajo toplotne obdelave. Poleg tega je lahko dovoljeno pogrevanje izdelkov, navedenih v kategoriji I(a) in (b) v Prilogi I.

5. Za namene odstavka 4 glede ločevanja izdelkov, uporabljenih pri toplotni in netoplotni pripravi in/ali neposredni porabi, se lahko uporabi koeficient, ki se določi na podlagi v preteklosti uporabljenih količin in/ali receptov in ki zadostuje zadevni državi članici.

Člen 6

Splošni pogoji za odobritev

1. Vloga za pomoč je veljavna le, če jo vloži vlagatelj, odobren v skladu s členi 7, 8 in 9 za oskrbo s proizvodi Skupnosti, naštetimi v Prilogi I.

2. Za pomoč lahko zaprosi:

(a)	izobraževalna ustanova;

(b)	izobraževalni organ za razdeljevanje proizvodov učencem na svojem območju;

(c)	če država članica to omogoča, dobavitelj proizvodov;

(d)	če država članica to omogoča, organizacija, ki nastopa v imenu in za eno ali več šol oziroma izobraževalnih organov in ki je bila posebej ustanovljena v ta namen.

Člen 7

Odobritev vlagateljev

Vlagatelje za pomoč mora za ta namen odobriti pristojni organ države članice, v kateri je izobraževalna ustanova, ki se ji dobavljajo izdelki.

Člen 8

Splošni pogoji za odobritev

1. Odobritev je pogojena z naslednjimi pisnimi obvezami vlagatelja pristojnemu organu:

(a)	da se bodo proizvodi uporabljali samo za porabo učencev njegove izobraževalne ustanove ali ustanov, navedenih v zahtevku za pomoč, v skladu s to uredbo;

(b)	da bo povrnil vsakršno neustrezno izplačano pomoč za zadevne količine, če bi se izkazalo, da proizvodi niso bili razdeljeni upravičencem, navedenim v členu 2, ali da je bila pomoč izplačana za drugačne količine, kakor je predpisano v členu 5;

(c)	da bo pristojnim organom na zahtevo predložil podporno dokumentacijo;

(d)	da se bo podredil vsakršnemu pregledu, ki ga odredi pristojni organ države članice, predvsem pregledovanju dokumentacije in fizičnemu inšpekcijskemu pregledu.

2. Odobritve, odobrene na podlagi členov 7, 8 in 9 Uredbe (ES) št. 2707/2000, ostanejo veljavne za namene te uredbe.

Člen 9

Posebni pogoji za odobritev nekaterih vlagateljev

Če za pomoč zaprosi vlagatelj, omenjen v členu 6(2)(c) in (d), mora poleg obvez, navedenih v členu 8, predložiti tudi pisno obvezo, da bo vodil evidenco imen in naslovov izobraževalnih ustanov, ali kjer je ustrezno, izobraževalnih organov ter izdelkov in količin, ki so bili tem ustanovam ali organom prodani ali dobavljeni.

Člen 10

Začasen odvzem in umik odobritve

Če se ugotovi, da vlagatelj za pomoč ne izpolnjuje več pogojev, ki jih predpisujeta člena 8 in 9, ali katere koli druge obveznosti po tej uredbi, se odobritev začasno odvzame za dobo enega do dvanajst mesecev ali umakne, odvisno od teže prekrška.

Tak ukrep se ne sprejme v primeru višje sile ali če država članica ugotovi, da nepravilnost ni bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti ali da je manjšega pomena.

Če se odobritev umakne, se lahko ponovno odobri na zahtevo vlagatelja po najmanj dvanajstih mesecih.

Člen 11

Zahtevki za plačilo

1. Zahtevke za plačilo je treba vložiti skladno z zahtevami pristojnega organa države članice, vsebovati pa morajo najmanj naslednje informacije:

(a)	količine, razdeljene po kategorijah in podkategorijah izdelkov;

(b)	ime in naslov ali enotno identifikacijsko številko izobraževalne ustanove ali izobraževalnega organa, na katerega se nanašajo podatki v točki (a).

2. Države članice morajo opredeliti pogostnost zahtevkov. Vloge lahko zajemajo obdobja od enega do sedem mesecev.

3. Razen v primeru višje sile morajo biti zahtevki za pomoč, da so veljavni, pravilno izpolnjeni in vloženi najpozneje zadnji dan tretjega meseca po koncu obdobja, za katero veljajo.

Če se ta rok preseže za manj kakor dva meseca, se pomoč še vedno izplača, vendar se zniža:

(a)	za 5 %, če je rok presežen za manj kot en mesec;

(b)	za 10 %, če je rok presežen za več kot mesec, vendar manj kot dva meseca.

4. Zneski, navedeni v zahtevku, morajo biti podprti z dokumentacijskimi dokazili, ki morajo biti na voljo pristojnim organom. Dokumentacija mora ločeno prikazati ceno za vsak dobavljen proizvod ter vključevati potrdilo o prejemu ali dokazilo o plačilu.

Člen 12

Plačilo pomoči

1. Brez poseganja v člen 11(4) se pomoč dobaviteljem ali organizacijam, na katere se nanaša člen 6(2)(c) in (d), plača samo pod naslednjimi pogoji:

(a)	ob predložitvi potrdila za dejansko dobavljene količine ali

(b)	na podlagi poročila inšpekcijskega pregleda, ki ga opravi pristojni organ pred končnim plačilom pomoči, ki potrjuje, da so bili izpolnjeni pogoji za plačilo, ali

(c)	če država članica tako določi, ob predložitvi drugega potrdila o tem, da so količine, dobavljene za namene te uredbe, plačane.

2. Pristojni organ izplača pomoč v treh mesecih od dneva vložitve pravilno izpolnjenega in veljavnega zahtevka iz člena 11, razen v primeru, ko je bil sprožen administrativni postopek.

Člen 13

Plačilo predplačil

1. Država članica lahko izplača predplačilo v višini zneska pomoči, navedenega v zahtevku, proti varščini v višini 110 % zneska predplačila.

2. Če dobavitelj ali organizacija iz člena 6(2)(c) in (d) zaprosi za predplačilo, ga pristojni organ lahko izplača na podlagi dobavljenih količin, ne da bi pri tem zahteval dokumentacijsko dokazilo iz člena 12(1). V enem mesecu od plačila predplačila mora dobavitelj ali organizacija pristojnemu organu predložiti zahtevano dokumentacijo za končno plačilo pomoči, razen če pristojni organ pripravi poročilo, ki ga predvideva člen 12(1)(b).

Člen 14

Spremljanje cen

1. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se znesek pomoči ustrezno izkazuje v ceni, ki jo plačajo upravičenci.

2. Države članice lahko določijo najvišje cene, ki jih plačajo upravičenci za različne izdelke, navedene v Prilogi I, ki se razdeljujejo na njihovem območju.

Člen 15

Nadzor in kazni

1. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe. Ti ukrepi morajo vključevati popoln upravni nadzor vlog za pomoč, dopolnjen s pregledi na kraju samem, kot je določeno v odstavkih od 2 do 8.

2. Upravni nadzor se izvaja nad vsemi vlogami za pomoč in vključuje preverjanje podporne dokumentacije, kot to določijo države članice, za dobavo proizvodov in upoštevanje največje količine na učenca na dan, določene v členu 5(1).

Upravni nadzor, naveden v prvem pododstavku, se dopolni s pregledi na kraju samem, s katerimi se preverja predvsem:

(a)	vpliv pomoči na ceno, ki jo plača upravičenec;

(b)	evidence iz člena 9, vključno s finančno dokumentacijo, kot so računi dobaviteljev in računi od prodaje ter bančni izpiski;

(c)	uporaba subvencioniranih proizvodov skladno s to uredbo, zlasti če obstaja utemeljen sum za kakršno koli nepravilnost.

3. Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih v vsakem obdobju od 1. avgusta do 31. julija, zajema vsaj 5 % vseh vlagateljev iz člena 6. Če je število vlagateljev v državi članici manjše od sto, se pregledi na kraju samem opravijo v prostorih petih vlagateljev. Če je število vlagateljev v državi članici manjše od pet, se nadzor opravi pri 100 % vlagateljev. Skupno število pregledov na kraju samem, ki se izvedejo za posamezno obdobje od 1. avgusta do 31. julija, mora poleg tega zajeti vsaj 5 % razdeljene pomoči na državni ravni.

4. Pregledi na kraju samem se izvajajo skozi vse obdobje od 1. avgusta do 31. julija in zajemajo najmanj prejšnjih 12 mesecev.

5. Vlagatelje, pri katerih se izvede pregled na kraju samem, izbere pristojni organ nadzora ob upoštevanju različnih zemljepisnih območij ter na podlagi analize tveganja ob upoštevanju zlasti ponavljajočih se napak ter ugotovitev med pregledi, izvedenimi v zadnjih letih. Pri analizi tveganja se upoštevata tudi različna količina pomoči in vrsta vlagateljev iz člena 6(2).

6. Če za pomoč zaprosi vlagatelj iz člena 6(2)(b), (c) in (d), se pregled, ki se izvede v vlagateljevih prostorih, dopolni s pregledi v prostorih najmanj dveh izobraževalnih ustanov ali pri najmanj 1 % izobraževalnih ustanov, navedenih v vlagateljevi vlogi, pri čemer se upošteva višja vrednost.

7. Če se s tem ne ogrozi namen nadzora, se lahko izda predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno časovno obdobje.

8. Pristojni organ nadzora o vsakem pregledu na kraju samem sestavi poročilo o nadzoru. V poročilu se natančno opišejo različne postavke nadzora.

Poročilo o nadzoru se razdeli na naslednje dele:

(a)

splošni del, ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)	program, zajeto obdobje, pregledane vloge, količine mlečnih izdelkov, za katere je bila plačana pomoč, in zajet denarni znesek;

(ii)	prisotne odgovorne osebe;

(b)

del, v katerem so ločeno opisani izvedeni pregledi in ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)	preverjena dokumentacija;

(ii)	naravo in obseg izvedenih pregledov;

(iii)

opombe in ugotovitve.

9. Za vračilo neupravičeno plačanih zneskov se smiselno uporablja člen 73(1), (3), (4) in (8) Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (6).

10. Brez poseganja v člen 10 mora v primeru goljufije vlagatelj poleg vračila neupravičeno plačanih zneskov v skladu z odstavkom 9 plačati znesek, ki je enak razliki med prvotno plačanim zneskom in zneskom, do katerega je upravičen vlagatelj.

Člen 16

Plakat o evropskem programu „mleko za šole“

Izobraževalne ustanove, ki delijo proizvode skladno s to uredbo, izdelajo ali so izdelale plakat v skladu z minimalnimi zahtevami v Prilogi III, ki mora biti stalno obešen na vidnem in berljivem mestu pri glavnem vhodu v ustanovo.

Člen 17

Obveščanje

1. Do 30. novembra po koncu prejšnjega obdobja, ki traja od 1. avgusta do 31. julija, države članice sporočijo Komisiji povzetek s številom sodelujočih vlagateljev in izobraževalnih ustanov, izvedenimi pregledi na kraju samem in z njimi povezanimi ugotovitvami.

2. Do 31. januarja vsako leto država članica Komisiji sporoči vsaj naslednje informacije, vezane na prejšnje obdobje, ki traja od 1. avgusta do 31. julija:

(a)	količine mleka in mlečnih izdelkov po kategorijah in podkategorijah, za katere je bila plačana pomoč v prejšnjem obdobju od 1. avgusta do 31. julija, ter največjo dovoljeno količino in njen izračun;

(b)	ocenjeno število učencev, ki so vključeni v program „mleko za šole“.

3. Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi modelov, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam. Ti modeli se ne uporabljajo, dokler se o njih ne obvesti Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

Člen 18

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2707/2000 je s tem razveljavljena.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kakor sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi IV.

Člen 19

Prehodna določba

1. Uredba (ES) št. 2707/2000 ostane veljavna še naprej za dobave, opravljene do 1. avgusta 2008.

2. Potrdila, izdana skladno s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 2707/2000, ostanejo veljavna do 31. decembra 2008.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2) UL L 311, 12.12.2000, str. 37. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1544/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 64).

(3) Glej Prilogo IV.

(4) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(6) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

PRILOGA I

SEZNAM IZDELKOV, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA POMOČ SKUPNOSTI

Kategorija I

(a)

toplotno obdelano mleko (1);

(b)

toplotno obdelano mleko s čokolado ali sadnim sokom (2) ali aromatizirano mleko, ki vsebuje najmanj 90 mas. % mleka iz točke (a) in največ 7 % dodanega sladkorja (3) in/ali medu;

(c)

fermentirani mlečni izdelki s sadnim sokom (2) ali brez njega, aromatizirani ali ne, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % mleka iz točke (a) in največ 7 % dodanega sladkorja (3) in/ali medu.

Kategorija II

Fermentirani mlečni izdelki s sadjem (4), z okusom ali brez njega, ki vsebujejo najmanj 80 mas. % mleka iz točke (a) kategorije I in največ 7 % dodanega sladkorja (5) in/ali medu.

Kategorija III

Sveži in predelani aromatizirani ali nearomatizirani siri, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % sira.

Kategorija IV

Sir Grana padano in sir Parmigiano-Reggiano.

Kategorija V

Aromatizirani ali nearomatizirani siri, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % sira in ne spadajo v kategorijo III in IV.

(1) Vključno z mlečnimi pijačami brez laktoze.

(2) Sadni sok se uporablja skladno z Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi.

(3) Za namen te kategorije sladkor pomeni proizvode s tarifnimi oznakami KN 1701 in KN 1702 . V pijačah na osnovi mleka ali mlečnih izdelkov, pijačah z znižano energijsko vrednostjo ali pijačah brez dodanega sladkorja se uporabljajo sladila skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih.

(4) Za namen te kategorije fermentirani mlečni izdelki s sadjem vedno vsebujejo sadje, sadno pulpo, sadni pire ali sadni sok. Za namen te kategorije sadje pomeni sestavine, naštete v poglavju 8 kombinirane nomenklature, brez orehov in izdelkov, ki vsebujejo orehe. Sadni sok, sadna pulpa in sadni pire se uporabljajo skladno z Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi.

(5) Za namen te kategorije sladkor pomeni elemente s tarifnimi oznakami KN 1701 in KN 1702 . Sladkor, dodan sadju, je vključen v omejitev največ 7 % dodanega sladkorja. V pripravkih na osnovi mleka in mlečnih izdelkov, pripravkih z nizko energijsko vrednostjo ali pripravkih brez dodanega sladkorja se uporabljajo sladila skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih.

PRILOGA II

Stopnje pomoči

(a)

18,15 EUR/100 kg za izdelke kategorije I;

(b)

16,34 EUR/100 kg za izdelke kategorije II;

(c)

54,45 EUR/100 kg za izdelke kategorije III;

(d)

163,14 EUR/100 kg za izdelke kategorije IV;

(e)

138,85 EUR/100 kg za izdelke kategorije V.

PRILOGA III

Minimalne zahteve za plakat za evropski program „mleko za šole“

Velikost plakata: A3 ali večji

Črke: 1 cm ali večje

Naslov: Evropski program „mleko za šole“

Vsebina: najmanj naslednje besedilo ob upoštevanju vrste izobraževalne ustanove:

„Naš(-a) [vrsta izobraževalne ustanove (npr. vrtec/predšolska ustanova/šola)] zagotavlja mlečne izdelke, ki jih subvencionira Evropska unija v okviru evropskega programa ‚mleko za šole‘.“

Priporoča se, da se poudarijo prehranjevalne koristi in prehranska priporočila za otroke.

Postavitev: jasno vidno in berljivo mesto pri glavnem vhodu v izobraževalno ustanovo.

PRILOGA IV

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 2707/2000	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2(1)(a), (b) in (c)	Člen 2
Člen 2(2)	—
Člen 2(3)	—
Člen 3	Člen 3(1), prva poved
—	Člen 3(1), druga poved
Člen 3(2), (3) in (4)	Člen 3(2), (3) in (4)
Člen 4(1)	Člen 4(1)
Člen 4(2)	—
Člen 4(3), prvi pododstavek	Člen 4(2)
Člen 4(3), drugi pododstavek	—
Člen 4(4)	Člen 4(3)
Člen 5	—
—	Člen 5
Člen 6(1)	—
—	Člen 6(1)
Člen 6(2)	Člen 6(2)
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8(1)
—	Člen 8(2)
Člen 9(1)	Člen 9
Člen 9(2)	—
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12(1)(a)	Člen 12(1)(a)
Člen 12(1)(b)	Člen 12(1)(b)
Člen 12(1)(c)	—
—	Člen 12(1)(c)
Člen 12(2)	Člen 12(2)
Člen 12(3)	—
Člen 13(1) in (2)	Člen 13(1) in (2)
Člen 13(3)	—
Člen 14(1), prvi pododstavek	Člen 14(1)
Člen 14(1), drugi pododstavek, prva poved	Člen 14(2)
Člen 14(1), drugi pododstavek, druga in tretja poved	—
Člen 14(2) in (3)	—
Člen 15	—
—	Člen 15
Člen 16	—
—	Člen 16
Člen 17	—
—	Členi 17 do 20
Priloga I	—
—	Priloga I
Priloga II	—
—	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

11.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 183/41

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnilo 16 k izvirni različici Pravilnika – Datum veljavnosti: 13. november 2004

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitve pojmov

Označevanje

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Specifikacije

Sprememba in razširitev homologacije tipa pnevmatike

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Popolno prenehanje proizvodnje

11.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga I

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa pnevmatik za motorna v skladu s Pravilnikom št. 54.

Priloga II

Namestitev homologacijske oznake

Priloga III

Namestitev oznak pnevmatik

Priloga IV

Seznam simbolov indeksov nosilnosti

Priloga V

Oznaka velikosti pnevmatike in mere: Del I – evropske pnevmatike; Del II – ameriške pnevmatike

Priloga VI

Način merjenja pnevmatik

Priloga VII

Postopek za preskuse vzdržljivosti obremenitve/hitrosti

Dodatek 1

Program preskusa vzdržljivosti

Dodatek 2

Razmerje med indeksom tlaka in enotami za tlak

Priloga VIII

Spremembe nosilnosti s hitrostjo pnevmatik gospodarskih vozil, radialnih in diagonalnih

Priloga IX

SPOROČILO, Posodobitev opisa uporabe za namene obnove pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik zajema nove pnevmatike, oblikovane zlasti, vendar ne samo, za vozila kategorij M2, M3, N in O3 in O4 (*1). Ne uporablja se za tipe pnevmatik, opredeljene s simboli hitrostne kategorije, ki ustrezajo hitrostim pod 80 km/h.

2. OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„tip pnevmatike“ pomeni kategorijo pnevmatik, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

2.1.1

proizvajalec;

2.1.2

oznaka velikosti pnevmatike;

2.1.3

kategorija uporabe;

2.1.4

zgradba (diagonalna (zgradba s poševnim vložkom); radialna);

2.1.5

hitrostna kategorija;

2.1.6

indeksi nosilnosti; in

2.1.7

presek;

2.2

Kategorija uporabe:

2.2.1

„normalna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, namenjeno normalni, vsakdanji rabi na cestah;

2.2.2

„pnevmatika za posebno uporabo“ pomeni pnevmatiko, namenjeno za uporabo pri omejeni hitrosti na cesti in izven ceste ali za druge posebne namene;

2.2.3

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri so profil tekalne plasti, tekalna zmes ali zgradba načrtovane tako, da v snežnih razmerah zagotavljajo boljšo učinkovitost kot normalna pnevmatika glede na njeno zmožnost sprožitve ali vzdrževanja gibanja vozila.

2.3

„Zgradba“ pnevmatike pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Ločimo predvsem naslednje zgradbe:

2.3.1

„diagonalna zgradba“ ali „zgradba s poševnim vložkom“ pomeni zgradbo pnevmatike, pri kateri niti vložkov potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da potekajo niti pod izmeničnim kotom, znatno manjšim od 90° na smer gibanja kolesa;

2.3.2

„radialna zgradba“ pomeni zgradbo pnevmatike, pri kateri niti vložkov karkase potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da niti v njih potekajo pod kotom 90° na smer gibanja kolesa. Karkasa je učvrščena z zelo neraztegljivim obdajajočim pasom.

2.4	„Noga“ je del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem (1);

2.5	„kord“ so prameni niti v vložkih pnevmatike (1);

2.6	„vložek“ je plast z gumo obloženih vzporednih kordnih niti (1);

2.7	„karkasa“ je tisti del pnevmatike, ki ni tekalna plast in zunanji gumijasti del bočnic in ki pri napolnjeni pnevmatiki pomaga prenašati obremenitve (1);

2.8	„tekalna plast“ je tisti strukturni del pnevmatike, ki ustvari stik s tlemi, varuje karkaso pred mehanskimi poškodbami in omogoča oprijem s podlago (1);

2.9	„bočnica“ je tisti del pnevmatike med tekalno plastjo in površino, ki jo pokrije rob platišča (1);

2.10

„spodnja bočnica“ je področje med črto največje širine preseka pnevmatike in področjem, ki ga pokriva rob platišča (1);

2.10.1

vendar to v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ – (glej odstavek 3.1.11), pomeni predel pnevmatike s sediščem na platišču.

2.11	„kanal v tekalni plasti“ je prostor med sosednjima rebroma in/ali blokoma v profilu tekalne plasti (1);

2.12	„širina preseka (S)“ je linearna razdalja med zunanjima površinama bočnic napolnjene pnevmatike, vendar brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (1);

2.13	„celotna širina“ je linearna razdalja med zunanjima površinama bočnic napolnjene pnevmatike, vključno z debelino napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (1);

2.14	„višina preseka (H)“ je razdalja, enaka polovični razliki zunanjega premera pnevmatike in nazivnega premera platišča;

2.15	„nazivno presečno razmerje (Ra)“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z deljenjem nazivne višine preseka (H) z nazivno širino preseka (S1), pri čemer sta obe izmeri izraženi v istih enotah;

2.16	„zunanji premer (D)“ pomeni celotni premer napolnjene nove pnevmatike (1);

2.17

„oznaka velikosti pnevmatik“ je oznaka,

2.17.1

ki kaže:

2.17.1.1

nazivno širino preseka (S1). Ta širina mora biti izražena v mm, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku;

2.17.1.2

nazivno presečno razmerje, razen pri določenih tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, ali, odvisno od tipa izdelave pnevmatike, nazivni zunanji premer, izražen v mm;

2.17.1.3

dogovorjeno številko „d“ (simbol „d“), ki označuje nazivni premer platišča in ustreza premeru platišča, izraženemu v palcih (števila pod 100) ali v milimetrih (števila nad 100). Za označevanje se lahko uporabijo števila, ki ustrezajo obema načinoma meritev;

2.17.1.3.1

vrednosti simbolov „d“, izražene v milimetrih, so navedene spodaj:

Koda nazivnega premera platišča (simbol „d“)	Vrednost simbola „d“, izražena v mm
8	203
9	229
10	254
11	279
12	305
13	330
14	356
15	381
16	406
17	432
18	457
19	482
20	508
21	533
22	559
24	610
25	635
14,5	368
16,5	419
17,5	445
19,5	495
20,5	521
22,5	572
24,5	622
26	660
28	711
30	762

2.17.1.4

Oznaka za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče, kadar se razlikuje od standardne konfiguracije in še ni izražena s simbolom „d“, ki označuje kodo nazivnega premera platišča.

2.18	„Nazivni premer platišča (d)“ je premer platišča, na katero se vgradi ustrezna pnevmatika (1);

2.19	„platišče“ je opora, na kateri sedita nogi pnevmatike, bodisi pnevmatike z zračnico ali brez nje (1);

2.20	„teoretično platišče“ je platišče, katerega širina bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike, vrednost x določi proizvajalec tipa pnevmatike;

2.21	„merilno platišče“ je platišče, na katero je pritrjena pnevmatika za merjenje dimenzij;

2.22	„preskusno platišče“ je platišče, na katero je pritrjena pnevmatika za preskus vzdržljivosti obremenitve/hitrosti;

2.23	„trganje“ je odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.24	„ločevanje korda“ je ločevanje kordnih nitk od njihove prevleke;

2.25	„razslojevanje vložkov“ je ločevanje sosednjih vložkov;

2.26	„ločevanje tekalne plasti“ je trganje tekalne plasti od karkase;

2.27

„indeks nosilnosti“ sta ena ali dve številki, ki kažeta nosilnost pnevmatike, kadar se uporablja posamezno ali kot dvojna pnevmatika pri dani hitrosti, ki ustreza hitrostni kategoriji, in pri uporabi v skladu s proizvajalčevimi pogoji uporabe. Tip pnevmatike ima lahko enega ali dva sklopa indeksov nosilnosti, odvisno od tega, ali se uporabljajo določbe iz odstavka 6.2.5. Seznam teh indeksov in njihove ustrezne obremenitve so navedeni v Prilogi IV;

2.28

„kategorija hitrosti“ pomeni:

2.28.1

hitrosti, označene s simbolom, pri katerih je pnevmatika lahko obremenjena skladno z indeksom nosilnosti;

2.28.2

kategorije hitrosti so prikazane v spodnji tabeli (2):

Simbol kategorije hitrosti	Ustrezna hitrost (km/h)
F	80
G	90
J	100
K	110
L	120
M	130
N	140
P	150
Q	160
R	170
S	180
T	190
U	200
H	210

2.29

„Tabela sprememb nosilnosti glede na hitrost“ pomeni:

tabelo v Prilogi VIII, ki kot funkcijo indeksov nosilnosti in simbolov kategorije nazivne hitrosti prikazuje spremembe nosilnosti, ki jo pnevmatika lahko vzdrži med uporabo pri hitrostih, različnih od hitrosti, ki ustreza njenemu simbolu kategorije nazivne hitrosti. Spremembe nosilnosti se ne uporabljajo v primeru dodatnega simbola nosilnosti in kategorije hitrosti, dobljenih pri uporabi določb iz odstavka 6.2.5.

3. OZNAČEVANJE

3.1 Pnevmatike, predložene za homologacijo, morajo pri simetričnih pnevmatikah imeti na obeh bočnicah, pri asimetričnih pa vsaj na zunanji strani:

3.1.1

ime ali blagovno znamko proizvajalca;

3.1.2

oznako velikosti pnevmatik, kot je določeno v odstavku 2.17. tega pravilnika;

3.1.3

navedbo zgradbe, kot sledi:

3.1.3.1

na diagonalnih (na pnevmatikah s poševnim vložkom) pnevmatikah: brez navedbe ali črka „D“;

3.1.3.2

na diagonalnih pnevmatikah: črka „R“ pred oznako za premer platišča, in po izbiri, beseda „RADIAL“;

3.1.4

simbol (ali simboli) kategorije hitrosti;

3.1.4.1

navedba kategorije nazivne hitrosti pnevmatike v obliki simbola, ki je predpisan v zgornjem odstavku 2.28.2;

3.1.4.2

navedba druge kategorije hitrosti v primerih, kjer se uporablja odstavek 6.2.5 spodaj;

3.1.5

napis M+S ali M.S ali M&S, če gre za zimsko pnevmatiko;

3.1.6

indekse nosilnosti, kot je določeno v odstavku 2.27 tega pravilnika;

3.1.7

besedo „TUBELESS“ (brez zračnice), če je pnevmatika namenjena za uporabo brez notranje zračnice;

3.1.8

datum izdelave v obliki skupine štirih številk, od katerih prvi dve kažeta teden in zadnji dve leto izdelave. Vendar ta oznaka, ki se lahko namesti samo na eno bočnico, ni obvezna za nobeno pnevmatiko, predloženo v homologacijo, do dveh let po datumu začetka veljavnosti tega pravilnika (3);

3.1.9

pri pnevmatikah, na katerih je mogoče ponovno vrezati kanale, simbol „

“ v krogu najmanj 20 mm premera ali beseda „REGROOVABLE“, ki je nalita na vsako bočnico ali vtisnjena vanjo;

3.1.10

navedba, z indeksom „PSI“, o tlaku v pnevmatiki, ki se uporabi pri preskusih vzdržljivosti obremenitev/hitrost, kot je razloženo v Dodatku 2 Priloge VII. Vendar ta oznaka, ki se lahko namesti samo na eno bočnico, ni obvezna za nobeno pnevmatiko, predloženo v homologacijo, do dveh let po datumu začetka veljavnosti tega pravilnika.

3.1.11

V primeru pnevmatik, ki so bile prvič homologirane po 1. marcu 2004, se oznaka iz odstavka 2.17.1.4 namesti takoj za oznako za premer platišča iz odstavka 2.17.1.3;

3.1.12

napis „ET“ ali „ML“ ali „MPT“ za pnevmatike „za posebno rabo“ (4).

3.1.13

Pripona „C“ ali „LT“ za oznako premera platišča iz odstavka 2.17.1.3 in, če je primerno, za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče iz odstavka 2.17.1.4:

3.1.13.1

ta oznaka ni obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, primernih za dvojno namestitev z enotnim indeksom nosilnosti, nižjim ali enakim 121 in namenjenim opremi motornih vozil.

3.1.13.2

Ta oznaka je obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, primernih samo za enojno namestitev z enotnim indeksom nosilnosti, višjim ali enakim 122 in namenjenim opremi motornih vozil.

3.1.14

Pripona „CP“ za oznako za premer platišča iz odstavka 2.17.1.3 in, če je primerno, za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče iz odstavka 2.17.1.4. Ta oznaka je obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, z enotnim indeksom nosilnosti, nižjim ali enakim 121 in posebej namenjenim opremi bivalnih vozil.

3.1.15

Napis „FRT“ (prosto kotaljenje pnevmatik) v primeru pnevmatik, namenjenim za opremo osi priklopnikov in osi vozil, razen prednjih krmilnih osi in pogonskih osi.

3.2 Na pnevmatikah mora biti dovolj velik prostor za namestitev homologacijske oznake, kot je prikazano v Prilogi II k temu pravilniku.

3.3 V Prilogi III k temu pravilniku je primer namestitve oznak pnevmatik.

3.4 Oznake iz odstavka 3.1 in homologacijska oznaka, ki je predpisana v odstavku 5.4 tega pravilnika, se ulijejo na pnevmatike oziroma vtisnejo vanje. Biti morajo dobro čitljive in, z izjemo oznake iz zgornjega odstavka 3.1.1, nameščene na najmanj eno spodnjo bočnico.

3.4.1 Vendar se v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) – oznake lahko namestijo kjer koli na bočnici pnevmatike.

4. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.1 Vlogo za homologacijo tipa pnevmatike predloži lastnik imena proizvajalca ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. Navesti je treba:

4.1.1

oznako velikosti pnevmatike, kot je določena v odstavku 2.17 tega pravilnika;

4.1.2

ime ali blagovno znamko proizvajalca;

4.1.3

kategorijo uporabe (normalna ali posebna ali zimska);

4.1.4

zgradbo: diagonalna (s poševnim vložkom) ali radialna;

4.1.5

kategorijo hitrosti;

4.1.6

indekse nosilnosti;

4.1.7

ali je pnevmatika namenjena za uporabo z zračnico ali brez nje;

4.1.8

skupne dimenzije: celotno širino preseka in zunanji premer;

4.1.9

faktor „x“ iz zgornjega odstavka 2.20;

4.1.10

platišča, na katera se lahko vgradi pnevmatika;

4.1.11

merilno platišče in preskusno platišče;

4.1.12

merilni tlak in indeks preskusnega tlaka;

4.1.13

dodatne kombinacije obremenitve/hitrosti v primerih, kjer se uporablja odstavek 6.2.5 spodaj.

4.2 Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden profil tekalne plasti pnevmatike, ter skico napolnjene pnevmatike, vgrajene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predloženega za homologacijo (glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2). Priloženo naj bo tudi poročilo o preskusu, ki ga je izdal pristojni preskuševalni laboratorij, ali dva primerka tipa pnevmatike po presoji pristojnega organa. Skice in slike bočnice in tekalne plasti pnevmatike se predložijo po vzpostavitvi proizvodnje, najpozneje eno leto po datumu izdaje homologacije.

4.3 Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so na voljo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.4 Kadar proizvajalec pnevmatik predloži vlogo za homologacijo za serijo pnevmatik, ni treba izvajati preskusov obremenitve/hitrosti za vsak tip pnevmatike v seriji. Najslabši primer lahko izbere homologacijski organ.

5. HOMOLOGACIJA

5.1 Če tip pnevmatike, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 6, se homologacija tega tipa pnevmatike podeli.

5.2 Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve številki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata vrsto sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu pnevmatike.

5.3 Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa pnevmatike se v skladu s tem pravilnikom predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

5.4 Na vsaki pnevmatiki, ki je v skladu s tipom pnevmatike, homologiranim po tem pravilniku, je poleg oznake iz zgornjega odstavka 3.1 na vidnem mestu, opredeljenem v odstavku 3.2, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (5); in

5.4.2

številke homologacije.

5.5 Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

5.6 V Prilogi II k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

5.7 Obnova pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109:

kadar je proizvajalec med proizvodnjo posebnega tipa pnevmatike pridobil novo homologacijo za ta isti tip pnevmatike, ki mora biti označen z opisom uporabe, ki navaja višji indeks nosilnosti ali drugačen simbol hitrosti kot prejšnja oznaka in kjer proizvajalec pnevmatike dovoljuje obnovo prejšnjega tipa pnevmatike in oznako s poznejšim opisom uporabe, proizvajalec pnevmatike izpolni sporočilo, navedeno v Prilogi IX k temu pravilniku, in ga predloži organu, pristojnemu za homologacijo tipa, ki je podelil novo homologacijo. Če se dovoljenje za nadgradnjo uporablja samo za pnevmatike iz posebnega proizvodnega obrata ali proizvedene med posebnimi proizvodnimi obdobji, se informacije, potrebne za določitev pnevmatik, navedejo v sporočilu.

Organ, pristojen za homologacijo tipa, te informacije posreduje drugim pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, proizvajalci pnevmatik ali organi, pristojni za homologacijo tipa, pa te informacije objavijo na zahtevo katerega koli proizvodnega obrata za obnovo pnevmatik, ki je homologiran v skladu s „pravilnikom št. 109.“

6. SPECIFIKACIJE

6.1 Mere pnevmatik

6.1.1 Širina preseka pnevmatike

6.1.1.1 Širina preseka se izračuna po naslednji enačbi:

S = S1 + K (A – A1),

pri čemer je:

S	=	„širina preseka“, izražena v milimetrih in izmerjena na merilnem platišču;
S1	=	„nazivna višina preseka“ v milimetrih, kot je prikazano na bočnici pnevmatike na oznaki pnevmatike, kot je predpisano;
A	=	širina merilnega platišča v milimetrih, kot je prikazano v opisni opombi proizvajalca; in
A1	=	širina teoretičnega platišča v milimetrih.

A1 je enak S1, pomnožen s faktorjem x, kot je določil proizvajalec, K pa ima vrednost 0,4.

6.1.1.2 Vendar mora biti pri obstoječih tipih pnevmatik, katerih oznaka je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, širina preseka takšna, da je nasprotna oznaki pnevmatike v teh tabelah.

6.1.1.3 Vendar ima v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, faktor K vrednost 0,6.

6.1.2 Zunanji premer pnevmatike

6.1.2.1 Zunanji premer pnevmatike se izračuna po naslednji enačbi:

D = d + 2H

pri čemer je:

D	zunanji premer, izražen v milimetrih;
d	dogovorjeno število, navedeno v zgornjem odstavku 2.17.1.3, izraženo v milimetrih;
S1	nazivna širina preseka v milimetrih;
Ra	nazivno presečno razmerje;
H	nazivna višina preseka v milimetrih, ki je enaka S1 × 0,01 Ra.

Enako kot pri oznaki pnevmatike, prikazani na bočnici pnevmatike v skladu z zahtevami zgornjega odstavka 3.4.

6.1.2.2 Vendar mora biti pri obstoječih tipih pnevmatik, katerih oznaka je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, zunanji premer takšen, da je nasproten oznaki pnevmatike v teh tabelah.

6.1.2.3 Vendar je v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, zunanji premer takšen, kot je naveden na oznaki velikosti pnevmatike, kot je prikazano na bočnici pnevmatike.

6.1.3 Način merjenja pnevmatik

Mere pnevmatik se izmerijo v skladu s postopkom, opisanim v Prilogi VI k temu pravilniku.

6.1.4 Zahteve za širino preseka pnevmatike

6.1.4.1 Skupna širina je lahko manjša od širine ali širin preseka, določenih v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1.

6.1.4.2 To vrednost lahko presega za 4 odstotke v primeru radialnih pnevmatik in za 8 odstotkov v primeru diagonalnih pnevmatik (s poševnim vložkom). Vendar pri pnevmatikah, ki imajo nazivno širino preseka večjo od 305 mm in so predvidene tudi za dvojno vgradnjo (povezava), vrednost, določena v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1, ne sme biti večja za več kot 2 odstotka pri radialnih pnevmatikah z nazivnim presečnim razmerjem, večjim od 60, ali 4 odstotke pri diagonalnih pnevmatikah (s poševnim vložkom).

6.1.4.3 Vendar je pri pnevmatikah, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, celotna širina pnevmatike v spodnjem delu pnevmatike enaka nazivni širini platišča, na katerega je nameščena pnevmatika, kot je prikazano v opisni opombi proizvajalca, večja za 27 mm.

6.1.5 Zahteve za zunanji premer pnevmatike

Zunanji premer pnevmatike ne sme biti izven vrednosti Dmin in Dmax, izračunanih po naslednjih enačbah:

Dmin = d + (2H × a)

Dmax = d + (2H × b)

pri čemer je:

6.1.5.1

za velikosti, navedene v Prilogi V in pri pnevmatikah, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, nazivna višina preseka H enaka:

H = 0,5 (D – d) – za reference glej odstavek 6.1.2.1

6.1.5.2

za velikosti, ki niso navedene v tabelah v Prilogi V,

sta „H“ in „d“ določena v točki 6.1.2.1;

6.1.5.3

Koeficienta „a“ in „b“ sta:

6.1.5.3.1

koeficient „a“ = 0,97

6.1.5.3.2

koeficient „b“

	Radialne pnevmatike	Diagonalne pnevmatike
normalne pnevmatike	1,04	1,07
pnevmatike za posebno uporabo	1,06	1,09

6.1.5.3.3

za zimske pnevmatike je lahko zunanji premer (Dmax), izračunan v skladu z zgornjimi navedbami, večji za največ 1 odstotek.

6.2 Preskus vzdržljivosti obremenitev/hitrost

6.2.1 Vsak tip pnevmatike mora opraviti najmanj en preskus vzdržljivosti obremenitev/hitrost, izveden po postopku, opisanem v Prilogi VII k temu pravilniku.

6.2.2 Šteje se, da je pnevmatika, pri kateri po preskusu vzdržljivosti obremenitev/hitrost ne pride do ločevanja tekalne plasti, vložka, korda, trganja ali loma korda, uspešno prestala preskus.

6.2.3 Zunanji premer pnevmatike, izmerjen šest ur po preskusu vzdržljivosti obremenitev/hitrost, ne sme odstopati za več kot ± 3,5 odstotka od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom.

6.2.4 Kadar je vložena vloga za homologacijo tipa pnevmatike za kombinacije obremenitve/hitrosti, navedene v tabeli iz Priloge VIII, preskusa vzdržljivosti, predpisanega v zgornjem odstavku 6.2.1, ni treba izvesti za vrednosti obremenitve in hitrosti, drugačne od nazivnih vrednosti.

6.2.5 Kadar je vložena vloga za homologacijo tipa pnevmatike s kombinacijo obremenitve/hitrosti poleg tiste, za katero velja sprememba obremenitve s hitrostjo, navedena v tabeli iz Priloge VIII, se preskus vzdržljivosti, predpisan v zgornjem odstavku 6.2.1, izvede tudi na drugi pnevmatiki istega tipa pri dodatni kombinaciji obremenitve/hitrosti.

7. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA PNEVMATIKE

7.1 Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa pnevmatike. Ta organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da pnevmatika v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

7.2 Zaradi spremembe profila tekalne plasti pnevmatike ni treba ponoviti preskusov iz odstavka 6 tega pravilnika.

7.3 Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom sprememb se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, po postopku, določenem v zgornjem odstavku 5.3.

7.4 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.1	pnevmatike, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 6, da so skladne s homologiranim tipom.

8.2	Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Za vsak proizvodni obrat se ta preverjanja običajno opravijo enkrat na dve leti.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1 Homologacija, ki se podeli za tip pnevmatike v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 8.1 ali če pnevmatike iz te serije niso opravile preskusov, ki jih predpisuje ta odstavek.

9.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

10. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip pnevmatike, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki kopij sporočila, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

11.1 Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter, če je potrebno, pooblaščenih preskusnih laboratorijev in upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

11.2 Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko uporabljajo laboratorije proizvajalcev pnevmatik in lahko določijo kot pooblaščene preskusne laboratorije tiste laboratorije, ki so na njihovem ozemlju ali na ozemlju druge pogodbenice Sporazuma, s pogojem, da je ta postopek predhodno sprejet s strani pristojnega upravnega organa slednje.

11.3 Če pogodbenica Sporazuma uporablja zgornji odstavek 11.2, jo na njeno željo lahko pri preskusih zastopa ena ali več oseb po njeni izbiri.

Pojasnjevalna slika

(glej odstavek 2 Pravilnika)

(*1) Kot je določeno v Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1).

(1) Glej pojasnjevalno sliko.

(2) Zaradi doslednosti so simboli in hitrosti, prikazani v tej tabeli, enaki tistim za osebna vozila (kot v Pravilniku št. 30). Ne smejo se uporabljati za določitev hitrosti, pri kateri lahko gospodarska vozila, opremljena s takšnimi pnevmatikami, vozijo po cestah.

(3) Pred 1. januarjem 2000 se lahko datum izdelave navede s skupino treh številk, od katerih prvi dve kažeta teden in zadnja leto izdelave.

(4) Ta oznaka je obvezna samo za tipe pnevmatik, homologirane v skladu s tem pravilnikom, po začetku veljavnosti Dopolnila 14 k temu pravilniku.

(5) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno Goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosta), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosta), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosta), 34 za Bolgarijo, 35(prosta), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosta), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosta), 42 za Evropsko skupnost (Homologacije podeljujejo njene države članice s svojim znakom ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosta), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA I

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Besedilo slike

PRILOGA II

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na pnevmatiko, kaže, da je bil zadevni tip pnevmatike homologiran na Nizozemskem (E4) pod homologacijsko številko 002439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 54 v njegovi izvirni obliki.

Opomba:

Številka homologacije se namesti blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali pa levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki so na isti strani kot črka „E“ in so obrnjene v isto smer. Izogibati se je treba uporabi rimskih številk za homologacijske številke, da se prepreči morebitna zamenjava z drugimi simboli.

PRILOGA III

Namestitev oznak pnevmatik

	Najmanjša višina oznak (mm)
	Pnevmatike za nazivni premer platišča < 508 mm (oznaka 20) ali nazivno širino preseka ≤ 235 mm (oznaka 9)	Pnevmatike za nazivni premer platišča ≥ 508 mm (oznaka 20) ali nazivno širino preseka > 235 mm (oznaka 9)
B	6	9
C	4
D	6

1. Te oznake, navedene kot primer, določajo pnevmatiko:

z nazivno širino preseka 255;

z nazivnim presečnim razmerjem 70;

z radialno zgradbo (R);

z nazivnim premerom platišča 572 mm, katerega simbol je 22.5;

z nosilnostjo 3 150 kg (enojna namestitev) in 2 900 kg (dvojna namestitev), ki ustrezata indeksoma nosilnosti 148 in 145, navedenima v Prilogi IV k temu pravilniku;

z referenčno hitrostjo 100 km/h, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti: J;

razvrščeno v kategorijo uporabe zimskih pnevmatik: M+S;

z možnostjo dodatne uporabe pri 120 km/h (simbol kategorije hitrosti L) z nosilnostjo 3 000 kg pri enojni namestitvi in 2 725 kg pri dvojni namestitvi, ki ustrezata indeksoma nosilnosti 145 in 143, navedenima v Prilogi 4 k temu pravilniku;

z možnostjo namestitve brez notranje zračnice: „TUBELESS“;

izdelano v petindvajsetem tednu leta 2003, in

ki mora biti za preskuse vzdržljivosti obremenitev/hitrost pod tlakom 620 kPa, katerega simbol je PSI 90.

2. V posebnem primeru pnevmatik s simbolom „A“ – konfiguracija montaže pnevmatike na platišče – je oznaka oblikovana na naslednji način:

235-700 R 450A, pri čemer je:

235 nazivna širina preseka v mm

700 zunanji premer, izražen v mm

R navedba zgradbe pnevmatike – glej odstavek 3.1.3 tega pravilnika

450 nazivni premer platišča, izražen v mm

A konfiguracija montaže pnevmatike na platišče.

Oznaka indeksa nosilnosti, simbol kategorije hitrosti, datum izdelave in druge oznake so navedene v primeru 1 zgoraj.

3. Namestitev in vrstni red oznak, ki tvorijo oznako pnevmatike, mora biti naslednji:

(a)	oznaka velikosti pnevmatike, kot je določena v odstavku 2.17 tega pravilnika, se združi, kot je prikazano v zgornjih primerih: 255/70 R 22.5 ali 235-700 R 450A;

(b)	opis uporabe, ki obsega indeks(-e) nosilnosti in simbol za hitrost, mora biti nameščen takoj za oznako velikosti, kot je določeno v odstavku 2.17 tega pravilnika;

(c)	simboli „TUBELESS“ in „M+S“ ali „MPT“ (in enakovredni) so lahko oddaljeni od oznake velikosti pnevmatike;

(d)	če se uporablja odstavek 6.2.5 tega pravilnika, morajo biti dodatni indeksi nosilnosti in simbol kategorije hitrosti navedeni znotraj kroga blizu nazivnih indeksov nosilnosti in simbola kategorije hitrosti, ki se nahajajo na bočnici pnevmatike.

PRILOGA IV

Seznam simbolov indeksov nosilnosti

Indeks nosilnosti	Največja ustrezna obremenitev (v kg)
60	250
61	257
62	265
63	272
64	280
65	290
66	300
67	307
68	315
69	325
70	335
71	345
72	355
73	365
74	375
75	387
76	400
77	412
78	425
79	437
80	450
81	462
82	475
83	487
84	500
85	515
86	530
87	545
88	560
89	580
90	600
91	615
92	630
93	650
94	670
95	690
96	710
97	730
98	750
99	775
100	800
101	825
102	850
103	875
104	900
105	925
106	950
107	975
108	1 000
109	1 030
110	1 060
111	1 090
112	1 120
113	1 150
114	1 180
115	1 215
116	1 250
117	1 285
118	1 320
119	1 360
120	1 400
121	1 450
122	1 500
123	1 550
124	1 600
125	1 650
126	1 700
127	1 750
128	1 800
129	1 850
130	1 900
131	1 950
132	2 000
133	2 060
134	2 120
135	2 180
136	2 240
137	2 300
138	2 360
139	2 430
140	2 500
141	2 575
142	2 650
143	2 725
144	2 800
145	2 900
146	3 000
147	3 075
148	3 150
149	3 250
150	3 350
151	3 450
152	3 550
153	3 650
154	3 750
155	3 875
156	4 000
157	4 125
158	4 250
159	4 375
160	4 500
161	4 625
162	4 750
163	4 875
164	5 000
165	5 150
166	5 300
167	5 450
168	5 600
169	5 800
170	6 000
171	6 150
172	6 300
173	6 500
174	6 700
175	6 900
176	7 100
177	7 300
178	7 500
179	7 750
180	8 000
181	8 250
182	8 500
183	8 750
184	9 000
185	9 250
186	9 500
187	9 750
188	10 000
189	10 300
190	10 600
191	10 900
192	11 200
193	11 500
194	11 800
195	12 150
196	12 500
197	12 850
198	13 200
199	13 600
200	14 000

PRILOGA V

Oznaka velikosti pnevmatike in mere

DEL I

EVROPSKE PNEVMATIKE

Tabela A

S kodo označene velikosti za pnevmatike, nameščene pod kotom 5° na zožena platišča ali ravna osnovna platišča. Radialne in diagonalne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike (1)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm)		Širina preseka S (mm)
Oznaka velikosti pnevmatike (1)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Radialne pnevmatike	Diagonalne pnevmatike	Radialne pnevmatike	Diagonalne pnevmatike
Serije std.
4.00R8 (*1)	2.50	203	414	414	107	107
4.00R10 (*1)	3.00	254	466	466	108	108
4.00R12 (*1)	3.00	305	517	517	108	108
4.50R8 (*1)	3.50	203	439	439	125	125
4.50R10 (*1)	3.50	254	490	490	125	125
4.50R12 (*1)	3.50	305	545	545	125	128
5.00R8 (*1)	3.00	203	467	467	132	132
5.00R10 (*1)	3.50	254	516	516	134	134
5.00R12 (*1)	3.50	305	568	568	134	137
6.00R9	4.00	229	540	540	160	160
6.00R14C	4.50	356	626	625	158	158
6.00R16 (*1)	4.50	406	728	730	170	170
6.50R10	5.00	254	588	588	177	177
6.50R14C	5.00	356	640	650	170	172
6.50R16 (*1)	4.50	406	742	748	176	176
6.50R20 (*1)	5.00	508	860	—	181	—
7.00R12	5.00	305	672	672	192	192
7.00R14C	5.00	356	650	668	180	182
7.00R15 (*1)	5.00	381	746	752	197	198
7.00R16C	5.50	406	778	778	198	198
7.00R16	5.50	406	784	774	198	198
7.00R20	5.50	508	892	898	198	198
7.50R10	5.50	254	645	645	207	207
7.50R14C	5.50	356	686	692	195	192
7.50R15 (*1)	6.00	381	772	772	212	212
7.50R16 (*1)	6.00	406	802	806	210	210
7.50R17 (*1)	6.00	432	852	852	210	210
7.50R20	6.00	508	928	928	210	213
8.25R15	6.50	381	836	836	230	234
8.25R16	6.50	406	860	860	230	234
8.25R17	6.50	432	886	895	230	234
8.25R20	6.50	508	962	970	230	234
9.00R15	6.00	381	840	840	249	249
9.00R16 (*1)	6.50	406	912	900	246	252
9.00R20	7.00	508	1 018	1 012	258	256
10.00R15	7.50	381	918	918	275	275
10.00R20	7.50	508	1 052	1 050	275	275
10.00R22	7.50	559	1 102	1 102	275	275
11.00R16	6.50	406	980	952	279	272
11.00R20	8.00	508	1 082	1 080	286	291
11.00R22	8.00	559	1 132	1 130	286	291
11.00R24	8.00	610	1 182	1 180	286	291
12.00R20	8.50	508	1 122	1 120	313	312
12.00R22	8.50	559	1 174	1 174	313	312
12.00R24	8.50	610	1 226	1 220	313	312
13.00R20	9.00	508	1 176	1 170	336	342
14.00R20	10.00	508	1 238	1 238	370	375
14.00R24	10.00	610	1 340	1 340	370	375
16.00R20	13.00	508	1 370	1 370	446	446
Serije 80
12/80 R 20	8.50	508	1 008	—	305	—
13/80 R 20	9.00	508	1 048	—	326	—
14/80 R 20	10.00	508	1 090	—	350	—
14/80 R 24	10.00	610	1 192	—	350	—
14.75/80 R 20	10.00	508	1 124	—	370	—
15.5/80 R 20	10.00	508	1 158	—	384	—
Pnevmatike s široko podlago za večnamenske tovornjake
7.50 R 18 MPT	5.50	457	885			208
10.5 R 18 MPT	9	457	905		276	270
10.5 R 20 MPT	9	508	955		276	270
12.5 R 18 MPT	11	457	990		330	325
12.5 R 20 MPT	11	508	1 040		330	325
14.5 R 20 MPT	11	508	1 095		362	355
14.5 R 24 MPT	11	610	1 195		362	355

Tabela B

S kodo označene velikosti za pnevmatike, nameščene pod kotom 15° na zožena platišča – radialne

Oznaka velikosti pnevmatike	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm)	Širina preseka S (mm)
7 R 17.5 (*2)	5.25	445	752	185
7 R 19.5	5.25	495	800	185
8 R 17.5 (*2)	6.00	445	784	208
8 R 19.5	6.00	495	856	208
8 R 22.5	6.00	572	936	208
8.5 R 17.5	6.00	445	802	215
9 R 17.5	6.75	445	820	230
9 R 19.5	6.75	495	894	230
9 R 22.5	6.75	572	970	230
9.5 R 17.5	6.75	445	842	240
9.5 R 19.5	6.75	495	916	240
10 R 17.5	7.50	445	858	254
10 R 19.5	7.50	495	936	254
10 R 22.5	7.50	572	1 020	254
11 R 22.5	8.25	572	1 050	279
11 R 24.5	8.25	622	1 100	279
12 R 22.5	9.00	572	1 084	300
13 R 22.5	9.75	572	1 124	320
15 R 19.5	11.75	495	998	387
15 R 22.5	11.75	572	1 074	387
16.5 R 19.5	13.00	495	1 046	425
16.5 R 22.5	13.00	572	1 122	425
18 R 19.5	14.00	495	1 082	457
18 R 22.5	14.00	572	1 158	457
Serije 70
10/70 R 22.5	7.50	572	928	254
11/70 R 22.5	8.25	572	962	279
12/70 R 22.5	9.00	572	1 000	305
13/70 R 22.5	9.75	572	1 033	330

Tabela C

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila – radialna in diagonalna zgradba

Oznaka velikosti pnevmatike (2)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm)		Širina preseka S (mm)
Oznaka velikosti pnevmatike (2)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Radialne pnevmatike	Diagonalne pnevmatike	Radialne pnevmatike	Diagonalne pnevmatike
Določene mere
145 R 10 C	4.00	254	492	—	147	—
145 R 12 C	4.00	305	542	—	147	—
145 R 13 C	4.00	330	566	—	147	—
145 R 14 C	4.00	356	590	—	147	—
145 R 15 C	4.00	381	616	—	147	—
155 R 12 C	4.50	305	550	—	157	—
155 R 13 C	4.50	330	578	—	157	—
155 R 14 C	4.50	356	604	—	157	—
165 R 13 C	4.50	330	596	—	167	—
165 R 14 C	4.50	356	622	—	167	—
165 R 15 C	4.50	381	646	—	167	—
175 R 13 C	5.00	330	608	—	178	—
175 R 14 C	5.00	356	634	—	178	—
175 R 16 C	5.00	406	684	—	178	—
185 R 13 C	5.50	330	624	—	188	—
185 R 14 C	5.50	356	650	—	188	—
185 R 15 C	5.50	381	674	—	188	—
185 R 16 C	5.50	406	700	—	188	—
195 R 14 C	5.50	356	666	—	198	—
195 R 15 C	5.50	381	690	—	198	—
195 R 16 C	5.50	406	716	—	198	—
205 R 14 C	6.00	356	686	—	208	—
205 R 15 C	6.00	381	710	—	208	—
205 R 16 C	6.00	406	736	—	208	—
215 R 14 C	6.00	356	700	—	218	—
215 R 15 C	6.00	381	724	—	218	—
215 R 16 C	6.00	406	750	—	218	—
245 R 16 C	7.00	406	798	798	248	248
17 R 15 C	5.00	381	678	—	178	—
17 R 380 C	5.00	381	678	—	178	—
17 R 400 C	150 mm	400	698	—	186	—
19 R 400 C	150 mm	400	728	—	200	—
Določene kode
5.60 R 12 C	4.00	305	570	572	150	148
6.40 R 13 C	5.00	330	648	640	172	172
6.70 R 13 C	5.00	330	660	662	180	180
6.70 R 14 C	5.00	356	688	688	180	180
6.70 R 15 C	5.00	381	712	714	180	180

Tabela D

Pnevmatike za posebne namene – radialna in diagonalna

Oznaka velikosti pnevmatike (3)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm)	Širina preseka S S (mm)
Določene kode
15×4 1/2-8	3.25	203	385	122
16×6-8	4.33	203	425	152
18×7	4.33	203	462	173
18×7-8	4.33	203	462	173
21×8-9	6.00	229	535	200
21×4	2.32	330	565	113
22×4 1/2	3.11	330	595	132
23×5	3.75	330	635	155
23×9-10	6.50	254	595	225
25×6	3.75	330	680	170
27×10-12	8.00	305	690	255
28×9-15	7.00	381	707	216
Določene mere
200-15	6.50	381	730	205
250-15	7.50	381	735	250
300-15	8.00	381	840	300

DEL II

AMERIŠKE PNEVMATIKE

—	Odstopanja, prikazana na dnu tabel, se uporabljajo namesto odstopanj, prikazanih v odstavkih 6.1.4.2 in 6.1.5.3.

—	Zunanji premeri so navedeni za različne kategorije uporabe: normalno, zimsko, posebno.

Tabela A

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila (pnevmatike LT)

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (1)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm) (2)		Širina preseka S (mm) (3)
Oznaka velikosti pnevmatike (1)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Normalne	Zimske	Širina preseka S (mm) (3)
6.00-16LT	4.50	406	732	743	173
6.50-16LT	4.50	406	755	767	182
6.70-16LT	5.00	406	722	733	191
7.00-13LT	5.00	330	647	658	187
7.00-14LT	5.00	356	670	681	187
7.00-15LT	5.50	381	752	763	202
7.00-16LT	5.50	406	778	788	202
7.10-15LT	5.00	381	738	749	199
7.50-15LT	6.00	381	782	794	220
7.50-16LT	6.00	406	808	819	220
8.25-16LT	6.50	406	859	869	241
9.00-16LT	6.50	406	890	903	257
G78-15LT	6.00	381	711	722	212
H78-15LT	6.00	381	727	739	222
L78-15LT	6.50	381	749	760	236
L78-16LT	6.50	406	775	786	236
7-14.5LT (4)	6.00	368	677		185
8-14.5LT (4)	6.00	368	707		203
9-14.5LT (4)	7.00	368	711		241
7-17.5LT	5.25	445	758	769	189
8-17.5LT	5.25	445	788	799	199

Tabela B

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila (pnevmatike z visoko flotacijo)

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (5)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm) (6)		Širina preseka S (mm) (7)
Oznaka velikosti pnevmatike (5)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Normalne	Zimske	Širina preseka S (mm) (7)
9-15LT	8.00	381	744	755	254
10-15LT	8.00	381	773	783	264
11-15LT	8.00	381	777	788	279
24×7.50-13LT	6	330	597	604	191
27×8.50-14LT	7	356	674	680	218
28×8.50-15LT	7	381	699	705	218
29×9.50-15LT	7.5	381	724	731	240
30×9.50-15LT	7.5	381	750	756	240
31×10.50-15LT	8.5	381	775	781	268
31×11.50-15LT	9	381	775	781	290
31×13.50-15LT	11	381	775	781	345
31×15.50-15LT	12	381	775	781	390
32×11.50-15LT	9	381	801	807	290
33×12.50-15LT	10	381	826	832	318
35×12.50-15LT	10	381	877	883	318
37×12.50-15LT	10	381	928	934	318
37×14.50-15LT	12	381	928	934	372
8.00-16.5LT	6.00	419	720	730	203
8.75-16.5LT	6.75	419	748	759	222
9.50-16.5LT	6.75	419	776	787	241
10-16.5LT	8.25	419	762	773	264
12-16.5LT	9.75	419	818	831	307
30×9.50-16.5LT	7.50	419	750	761	240
31×10.50-16.5LT	8.25	419	775	787	266
33×12.50-16.5LT	9.75	419	826	838	315
37×12.50-16.5LT	9.75	419	928	939	315
37×14.50-16.5LT	11.25	419	928	939	365
33×9.50 R15LT	7.50	381	826	832	240
35×12.50 R16.5LT	10.00	419	877	883	318
37×12.50 R17LT	10.00	432	928	934	318

Tabela C

S kodo označene pnevmatike, nameščene pod kotom 5° na zožena platišča ali ravna osnovna platišča

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (8)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm) (9)			Širina preseka S (mm) (10)
			Normalne		Zimske
			(a)	(b)	Zimske
6.50-20	5	508	878		893	184
7.00-15TR	5.5	381	777		792	199
7.00-18	5.5	457	853		868	199
7.00-20	5.5	508	904		919	199
7.50-15TR	6	381	808		825	215
7.50-17	6	432	859		876	215
7.50-18	6	457	884		901	215
7.50-20	6	508	935		952	215
8.25-15TR	6.5	381	847	855	865	236
8.25-20	6.5	508	974	982	992	236
9.00-15TR	7	381	891	904	911	259
9.00-20	7	508	1 019	1 031	1 038	259
10.00-15TR	7.5	381	927	940	946	278
10.00-20	7.5	508	1 054	1 067	1 073	278
10.00-22	7.5	559	1 104	1 118	1 123	278
11.00-20	8	508	1 085	1 099	1 104	293
11.00-22	8	559	1 135	1 150	1 155	293
11.00-24	8	610	1 186	1 201	1 206	293
11.50-20	8	508	1 085	1 099	1 104	296
12.00-20	8.5	508	1 125		1 146	315
12.00-24	8.5	610	1 226		1 247	315
14.00-20	10	508	1 241		1 266	375
14.00-24	10	610	1 343		1 368	375

Tabela D

Pnevmatike, označene s kodo za posebne namene

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm) (11)		Širina preseka S (mm) (12)
Oznaka velikosti pnevmatike	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	(a)	(b)	Širina preseka S (mm) (12)
10.00-20ML	7.5	508	1 073	1 099	278
11.00-22ML	8	559	1 155	1 182	293
13.00-24ML	9	610	1 302		340
14.00-20ML	10	508	1 266		375
14.00-24ML	10	610	1 368		375
15-19.5ML	11.75	495	1 019		389
24 R 21	18	533	1 372	—	610

Tabela E

S kodo označene pnevmatike, nameščene pod kotom 15° na zožena platišča

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (13)	Koda širine merilnega platišča	Nazivni premer platišča d (mm)	Zunanji premer D (mm) (14)			Širina preseka S (mm) (15)
			Normalne		Zimske
			(a)	(b)	Zimske
8-19.5	6.00	495	859		876	203
8-22.5	6.00	572	935		952	203
9-22.5	6.75	572	974	982	992	229
10-22.5	7.50	572	1 019	1 031	1 038	254
11-22.5	8.25	572	1 054	1 067	1 073	279
11-24.5	8.25	622	1 104	1 118	1 123	279
12-22.5	9.00	572	1 085	1 099	1 104	300
12-24.5	9.00	622	1 135	1 150	1 155	300
12.5-22.5	9.00	572	1 085	1 099	1 104	302
12.5-24.5	9.00	622	1 135	1 150	1 155	302
14-17.5	10.50	445	907		921	349 (–)
15-19.5	11.75	495	1 005		1 019	389 (–)
15-22.5	11.75	572	1 082		1 095	389 (–)
16.5-22.5	13.00	572	1 128		1 144	425 (–)
18-19.5	14.00	495	1 080		1 096	457 (–)
18-22.5	14.00	572	1 158		1 172	457 (–)

(1)

(+)	Pnevmatike z diagonalno zgradbo so označene z vezajem na mestu črke „R“ (npr. 5,00-8).

(*1) Oznaka velikosti pnevmatike se lahko dopolni s črko „C“ (npr. 6,00-16C).

(*2) Oznaka velikosti pnevmatike se lahko dopolni s črko „C“ (npr. 7 R 17,5C).

(2)

(+)	Pnevmatike z diagonalno zgradbo so označene z vezajem na mestu črke „R“ (npr. 145-10C).

(3)

(+)	Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu vezaja označene s črko „R“ (npr. 15x4 1/2 R 8).

(1) Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 6,00 R 16LT).

(2) Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,08.

(3) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 8 odstotkov.

(4) Pripona „MH“ lahko nadomesti „LT“ na oznaki velikosti pnevmatike (npr. 7-14,5 MH).

(5) Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 24x7,50 R 13LT).

(6) Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,07.

(7) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 7 odstotkov.

(8) Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 6,50 R 20).

(9) Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,06 . Kategorija uporabe: Pnevmatike za normalno uporabo: (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(10) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 6 odstotkov.

(11) Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,06.

Kategorija uporabe: posebna (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(12) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 8 odstotkov.

(13) Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 8R19,5).

(14) Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,05.

Kategorija uporabe: Pnevmatike za normalno uporabo: (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(15) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ +6 odstotkov.

(—) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ +5 odstotkov.

PRILOGA VI

Način merjenja pnevmatik

Pnevmatika mora biti nameščena na merilno platišče, kot določa proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.11 tega pravilnika, in napolnjena do tlaka, ki ga proizvajalec določi v skladu z odstavkom 4.1.12 tega pravilnika.

Pnevmatika, nameščena na ustrezno platišče, se mora prilagajati na notranjo temperaturo okolice najmanj 24 ur.

Tlak je treba ponovno nastaviti na vrednost, navedeno v odstavku 1 zgoraj.

Celotno širino se zmeri s šestilom na šestih enako razmaknjenih točkah na obodu pnevmatike, ob upoštevanju debeline zaščitnih reber ali pasov. Najvišja dobljena vrednost se upošteva kot celotna širina.

Zunanji premer se izračuna iz največjega oboda.

PRILOGA VII

Postopek preskusov vzdržljivosti obremenitev/hitrosti

1. PRIPRAVA PNEVMATIKE

1.1 Nova pnevmatika se namesti na preskusno platišče, kot določi proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.11 tega pravilnika.

1.2 Pri preskušanju pnevmatik z notranjo zračnico se uporabi nova notranja zračnica ali kombinacija notranje zračnice, ventila in ščitnika (kot je potrebno).

1.3 Pnevmatika se napolni do tlaka, ki ustreza indeksu tlaka, ki ga določi proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.12 tega pravilnika.

1.4 Pnevmatika in sestav kolesa naj se prilagajata temperaturi v preskusnem prostoru najmanj tri ure.

1.5 Ponovno se nastavi tlak pnevmatike na vrednost, ki je navedena v zgornjem odstavku 1.3.

2. PRESKUSNI POSTOPEK

2.1 Pnevmatiko in sestavljeno kolo se namesti na preskusno os in jo pritisne ob zunanjo stran gladke površine preskusnega bobna s pogonom, s premerom 1,70 m ± 1 %, tako da bo površina najmanj tako široka, kot je tekalna plast.

2.2 Preskusna os se obremeni s serijo preskusnih obremenitev, izraženih v odstotku obremenitve, navedenem v Prilogi 4 k temu pravilniku, nasprotno indeksu nosilnosti, označenem na pnevmatiki, in v skladu s spodaj navedenim preskusnim programom. Kjer ima pnevmatika indekse nosilnosti za enojno in dvojno uporabo, se za preskus uporabi obremenitev, skladna z indeksom nosilnosti za enojno uporabo.

2.2.1 Pri pnevmatikah s simbolom kategorije hitrosti, večjim od P, so preskusni postopki takšni, kot so navedeni v odstavku 3.

2.2.2 Za vse ostale tipe pnevmatik je program preskusa vzdržljivosti prikazan v Dodatku 1 k tej prilogi.

2.3 Med preskusom se tlak v pnevmatikah ne sme popravljati, preskusna obremenitev mora biti stalna v vseh treh fazah preskusa.

2.4 Med preskusom je treba vzdrževati temperaturo preskusnega prostora med 20 °C in 30 °C ali pri višji temperaturi, če se proizvajalec s tem strinja.

2.5 Program preskusa vzdržljivosti mora potekati brez prekinitve.

3. PRESKUSNI PROGRAM OBREMENITVE/HITROSTI ZA PNEVMATIKE S SIMBOLOM KATEGORIJE HITROSTI Q IN VEČ

3.1 Ta program se uporablja za:

3.1.1

vse pnevmatike z enojnim indeksom nosilnosti 121 ali manj.

3.1.2

pnevmatike, označene z enojnim indeksom nosilnosti 122 in več ter z dodatno oznako „C“ ali „LT“ iz odstavka 3.1.13 tega pravilnika.

3.2 Obremenitev kolesa kot odstotek obremenitve, ki ustreza indeksu nosilnosti:

3.2.1

90 odstotkov pri preskusu na bobnu premera 1,70 m ± 1 %;

3.2.2

92 odstotkov pri preskusu na bobnu premera 2,0 m ± 1 %.

3.3 Začetna preskusna hitrost: hitrost, ki je za 20 km/h manjša, kot jo označuje simbol kategorije hitrosti;

3.3.1 Potrebni čas, da se od nič doseže začetna preskusna hitrost, je 10 minut.

3.3.2 Prva faza traja 10 minut.

3.4 Druga preskusna hitrost: hitrost, ki je za 10 km/h manjša, kot jo označuje simbol kategorije hitrosti;

3.4.1 Druga faza traja 10 minut.

3.5 Končna preskusna hitrost: hitrost, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti:

3.5.1

Končna faza traja 30 minut.

3.6 Celotno trajanje preskusa: 1 ura.

4. ENAKOVREDNI PRESKUSNI POSTOPKI

Pri uporabi drugačnega postopka, kot je opisan v odstavku 2 zgoraj, je treba dokazati njegovo enakovrednost.

Dodatek 1

Program preskušanja vzdržljivosti

Indeks nosilnosti	Kategorija hitrosti pnevmatike	Hitrost preskusnega bobna		Obremenitev kolesa kot odstotek obremenitve, ki ustreza indeksu nosilnosti
Indeks nosilnosti	Kategorija hitrosti pnevmatike	Radialne pnevmatike min-1	Diagonalne pnevmatike (s poševnim vložkom) min-1	7 h	16 h	24 h
122 ali več	F	100	100	66 %	84 %	101 %
	G	125	100
	J	150	125
	K	175	150
	L	200	—
	M	225	—
121 ali manj	F	100	100
	G	125	125
	J	150	150
	K	175	175
	L	200	175	70 % 4 h	88 % 6 h	106 %
	M	250	200	75 %	97 %	114 %
	N	275	—	75 %	97 %	114 %
	P	300	—	75 %	97 %	114 %

Opombe:

(1)	Pnevmatike „za posebno uporabo“ (glej točko 2.1.3. tega pravilnika) se preskušajo pri hitrosti, ki znaša 85 odstotkov predpisane hitrosti za enakovredne normalne pnevmatike.

(2)	Pnevmatike z indeksom nosilnosti 122 ali več, kategoriji hitrosti N ali P in dodatna oznaka „LT“ ali „C“ iz odstavka 3.1.13 tega pravilnika se preskusijo z istim programom, kot je določeno v zgornji tabeli za pnevmatike z indeksom nosilnosti 121 ali manj.

Dodatek 2

Razmerje med indeksom tlaka in enotami za tlak

Indeks tlaka („PSI“)	Bar	kPa
20	1,4	140
25	1,7	170
30	2,1	210
35	2,4	240
40	2,8	280
45	3,1	310
50	3,4	340
55	3,8	380
60	4,1	410
65	4,5	450
70	4,8	480
75	5,2	520
80	5,5	550
85	5,9	590
90	6,2	620
95	6,6	660
100	6,9	690
105	7,2	720
110	7,6	760
115	7,9	790
120	8,3	830
125	8,6	860
130	9,0	900
135	9,3	930
140	9,7	970
145	10,0	1 000
150	10,3	1 030
…	…	…

PRILOGA VIII

Spremembe nosilnosti s hitrostjo pnevmatik gospodarskih vozil, radialnih in diagonalnih

(Glej odst. 2.27 in 2.29)

Sprememba nosilnosti (odstotki)
Hitrost (km/h)	Vsi indeksi nosilnosti				Indeksi nosilnosti ≥ 122 (1)		Indeksi nosilnosti ≤ 121 (1)
	Simbol hitrostne kategorije				Simbol kategorije hitrosti		Simbol kategorije hitrosti
	F	G	J	K	L	M	L	M	N	P (2)
0	+ 150	+ 150	+ 150	+ 150	+ 150	+ 150	+ 110	+ 110	+ 110	+ 110
5	+ 110	+ 110	+ 110	+ 110	+ 110	+ 110	+90	+90	+90	+90
10	+80	+80	+80	+80	+80	+80	+75	+75	+75	+75
15	+65	+65	+65	+65	+65	+65	+60	+60	+60	+60
20	+50	+50	+50	+50	+50	+50	+50	+50	+50	+50
25	+35	+35	+35	+35	+35	+35	+42	+42	+42	+42
30	+25	+25	+25	+25	+25	+25	+35	+35	+35	+35
35	+19	+19	+19	+19	+19	+19	+29	+29	+29	+29
40	+15	+15	+15	+15	+15	+15	+25	+25	+25	+25
45	+13	+13	+13	+13	+13	+13	+22	+22	+22	+22
50	+12	+12	+12	+12	+12	+12	+20	+20	+20	+20
55	+11	+11	+11	+11	+11	+11	+17,5	+17,5	+17,5	+17,5
60	+10	+10	+10	+10	+10	+10	+15,0	+15,0	+15,0	+15,0
65	+7,5	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5	+13,5	+13,5	+13,5	+13,5
70	+5,0	+7,0	+7,0	+7,0	+7,0	+7,0	+12,5	+12,5	+12,5	+12,5
75	+2,5	+5,5	+5,5	+5,5	+5,5	+5,5	+11,0	+11,0	+11,0	+11,0
80	0	+4,0	+4,0	+4,0	+4,0	+4,0	+10,0	+10,0	+10,0	+10,0
85	-3	+2,0	+3,0	+3,0	+3,0	+3,0	+8,5	+8,5	+8,5	+8,5
90	-6	0	+2,0	+2,0	+2,0	+2,0	+7,5	+7,5	+7,5	+7,5
95	-10	-2,5	+1,0	+1,0	+1,0	+1,0	+6,5	+6,5	+6,5	+6,5
100	-15	-5	0	0	0	0	+5,0	+5,0	+5,0	+5,0
105		-8	-2	0	0	0	+3,75	+3,75	+3,75	+3,75
110		-13	-4	0	0	0	+2,5	+2,5	+2,5	+2,5
115			-7	-3	0	0	+1,25	+1,25	+1,25	+1,25
120			-12	-7	0	0	0	0	0	0
125						0	-2,5	0	0	0
130						0	-5,0	0	0	0
135							-7,5	-2,5	0	0
140							-10	-5	0	0
145								-7,5	-2,5	0
150								-10,0	-5,0	0
155									-7,5	-2,5
160									-10,0	-5,0

(1) Indeksi nosilnosti se nanašajo na enojno namestitev.

(2) Spremembe nosilnosti niso dovoljene za hitrosti nad 160 km/h. Za simbole kategorije hitrosti „Q“ in višje, kategorija hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti (glej odstavek 2.28.2), določa najvišjo hitrost, dovoljeno za pnevmatiko.

PRILOGA IX

SPOROČILO

Posodobitev opisa uporabe za namene obnove pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Izdal (ime in naslov proizvajalca pnevmatik): …

Izjava:

Pnevmatika, ki ustreza naslednjim podrobnostim, je bila homologirana za delovanje z večjim opisom uporabe od opisa prvotno homologirane pnevmatike. Zato se ob upoštevanju vseh omejitev, navedenih v spodnjem odstavku 4.1.1, pnevmatika s prvotnim opisom uporabe in homologacijsko številko lahko obnovi glede na posodobljen opis uporabe.

Dogovorjeno je tudi, da lahko homologacijski organ te informacije sporoči vsakemu proizvodnemu obratu za obnovo pnevmatik, ki je homologiran v skladu s Pravilnikom št. 109.

1. Ime proizvajalca ali blagovna znamka na pnevmatiki: …

2. Tip pnevmatike proizvajalca, model ali oznaka izdelave: …

3. Oznaka velikosti pnevmatike: …

3.1 Kategorija uporabe (normalna, zimska ali posebna): …

4. Opis uporabe

4.1 Originalna pnevmatika: …

Št. homologacije v skladu s Pravilnikom št. 54. …

Homologacijo je podelil: …

4.1.1 Kjer je primerno, proizvodni obrat, v katerem se bile izdelane pnevmatike, primerne za izboljšavo, zadevna proizvodna obdobja in načini določitve obeh ali ene od obeh navedb:

4.2 Izboljšana pnevmatika: …

Št. homologacije v skladu s Pravilnikom št. 54. …

Homologacijo je podelil: …

5. Odobril (zastopnik proizvajalca pnevmatik):

5.1 Ime (velike tiskane črke): …

5.2 Organ: …

5.3 Podpis: …

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 183

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 51 11. julij 2008

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/569/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 27. junija 2008 o imenovanju treh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije	31
	2008/570/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju portugalskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	33
	2008/571/ES
*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke	34
	2008/572/ES
*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju portugalskega člana Odbora regij	35
	2008/573/ES
*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju latvijskega člana in latvijskega nadomestnega člana Odbora regij	36
	2008/574/ES
*	Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju dveh poljskih članov in enega poljskega nadomestnega člana Odbora regij	37
	Komisija
	2008/575/ES
*	Odločba Komisije z dne 27. junija 2008 o odobritvi dajanja na trg posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3046)	38
	2008/576/ES
*	Odločba Komisije z dne 4. julija 2008 o spremembi Priloge III k Odločbi 2003/467/ES glede seznama regij na Poljskem, uradno prostih enzootske goveje levkoze (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3284) ( 1 )	40
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
*	Pravilnik št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike	41

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	33,6
	MK	19,3
	TR	54,9
	ZZ	35,9
0707 00 05	TR	106,9
0707 00 05	ZZ	106,9
0709 90 70	TR	96,0
0709 90 70	ZZ	96,0
0805 50 10	AR	97,9
	US	76,1
	UY	75,0
	ZA	94,5
	ZZ	85,9
0808 10 80	AR	126,0
	BR	93,1
	CL	104,2
	CN	87,0
	NZ	119,5
	US	88,2
	UY	93,6
	ZA	99,1
	ZZ	101,3
0808 20 50	AR	108,2
	CL	104,9
	CN	113,9
	NZ	130,6
	ZA	116,5
	ZZ	114,8
0809 10 00	TR	183,0
	XS	130,8
	ZZ	156,9
0809 20 95	TR	375,3
	US	179,9
	ZZ	277,6
0809 30	TR	175,4
0809 30	ZZ	175,4
0809 40 05	IL	217,7
0809 40 05	ZZ	217,7

Vsebnost vode (izguba zaradi sušenja) (g/100g)	11,1-12,0
Beljakovine (g/100g)	2,03-3,24
Maščobe (g/100g)	0,4-0,7
Pepel (g/100g)	5,5-6,6
Skupaj ogljikovi hidrati (g/100g)	78,3-78,9
Skupaj sladkor (kot glukoza)	16,9-25,3
Natrij (g/100g)	7,42-12,2

Tuje snovi	Ne več kot 0,2 %
Vsebnost vode (izguba zaradi sušenja) (g/100g)	11,1-12,0
Pepel (g/100g)	5,5-6,6

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 654/2008 z dne 29. aprila 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96	1
		Uredba Komisije (ES) št. 655/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 656/2008 z dne 10. julija 2008 o vpisu nekaterih imen v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Chamomilla Bohemica (ZOP), Vlaams-Brabantse tafeldruif (ZOP), Slovenská parenica (ZGO), Cipollotto Nocerino (ZOP))	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi	17
		Uredba Komisije (ES) št. 658/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave	27
		Uredba Komisije (ES) št. 659/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007	29
		Uredba Komisije (ES) št. 660/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 1060/2007	30