5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/1

(1)

Poglavje 10a naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4), kakor je bilo vstavljeno s členom 1(20) Uredbe Sveta (ES) št. 864/2004 (5), določa pravila za proizvodno vezano plačilo za bombaž.

(2)

S sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 7. septembra 2006 v zadevi C-310/04 (6) je bilo poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 razveljavljeno zaradi kršenja načela sorazmernosti, zlasti glede na okoliščino, da „Svet, avtor Uredbe (ES) št. 864/2004, pred Sodiščem ni dokazal, da je pri sprejemanju nove sheme podpore za bombaž, uvedene z navedeno uredbo, dejansko uporabil svojo diskrecijsko pravico, kar bi vključevalo upoštevanje vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin zadeve, tudi vseh stroškov dela, povezanih z gojenjem bombaža, in sposobnosti preživetja odzrnjevalnih podjetij, kar bi bilo treba upoštevati, da bi se ocenila donosnost te poljščine“, in da Sodišče ni imelo možnosti „preveriti, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi presegel okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima v tej zadevi, prišel do ugotovitve, da določitev zneska posebne podpore za bombaž kot 35 % celotne obstoječe pomoči, določene v okviru prejšnje sheme pomoči, zadošča za zagotovitev dosege cilja, določenega v uvodni izjavi 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 864/2004, namreč zagotoviti donosnost in s tem ohranitev poljščine, torej cilj, ki je povezan s ciljem, določenim v odstavku 2 Protokola“. Sodišče je tudi zadržalo učinke razveljavitve, dokler se ne sprejme nova uredba, če se ta sprejme v razumnem času.

(3)

V skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-310/04 bi bilo treba sprejeti novo shemo posebnega plačila za bombaž.

(4)

Upoštevati bi bilo treba vse zadevne dejavnike in okoliščine, povezane s posebnim položajem bombažnega sektorja, vključno z vsemi elementi, potrebnimi za oceno donosnosti te poljščine. V ta namen je bil sprožen proces ocenjevanja in posvetovanja: izvedeni sta bili dve študiji o socialno-ekonomskem in okoljskem učinku prihodnje sheme podpore za bombaž na sektor bombaža v Skupnosti, organizirani pa so bili tudi posebni seminarji in internetna posvetovanja z interesnimi skupinami.

(5)

Nova shema bi morala izpolnjevati cilje, določene v odstavku 2 Protokola, in tako podpirati proizvodnjo bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo, in omogočati zadevnim proizvajalcem pošten zaslužek ter stabilizirati trg s strukturnimi izboljšavami na ravni ponudbe in trženja.

(6)

Shema bi morala biti prav tako skladna s politiko dohodkovne podpore kmetom, ki je glavno vodilno načelo reformirane skupne kmetijske politike (SKP).

(7)

Prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku reforme skupne kmetijske politike. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla navedene elemente za več kmetijskih proizvodov.

(8)

Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike in ciljev iz Protokola bi morala biti podpora za bombaž v veliki meri nevezana in vključena v shemo enotnega plačila. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči teh ciljev in se jih zaradi potrebe po skupnem ukrepanju lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(9)

Popolna in takojšnja vključitev sheme podpore v sektorju bombaža v shemo enotnega plačila bo verjetno precej ogrozila nemoteno proizvodnjo v regijah Skupnosti, ki proizvajajo bombaž. Del podpore bi zato moral ostati vezan na gojenje bombaža s proizvodno vezanim plačilom na upravičeni hektar. Njegov znesek bi morali izračunati na tak način, da bi dosegli cilje iz odstavka 2 Protokola, hkrati pa shemo za bombaž vključili v proces reforme in poenostavitev skupne kmetijske politike. V ta namen je na podlagi opravljenega ocenjevanja upravičeno, da se kot celotna razpoložljiva pomoč za vsako državo članico določi 35 % nacionalnega dela pomoči, ki se je izplačala posredno proizvajalcem. Taka stopnja omogoča sektorju bombaža premik k dolgoročni rentabilnosti, krepi trajnostni razvoj regij, ki proizvajajo bombaž, in zagotavlja pošten zaslužek kmetom.

(10)

Preostalih 65 % nacionalnega dela pomoči, izplačane posredno proizvajalcem, bi moralo biti na voljo za shemo enotnega plačila.

(11)

Iz okoljskih razlogov bi bilo treba za vsako državo članico proizvajalko določiti osnovno površino. Poleg tega bi morale biti upravičene površine omejene na površine, ki jih odobrijo države članice.

(12)

Na državo članico proizvajalko bi bilo treba določiti fiksen hektarski donos. Ta bo določil – skupaj z zahtevo po osnovni površini, splošno omejitvijo sredstev in v glavnem nevezani značaj sheme – značaj programa, tj. omejitev proizvodnje, obenem pa izpolnjeval cilje Protokola.

(13)

Da se zadovoljijo potrebe odzrnjevalne panoge po pomoči, bi bilo treba upravičenost do pomoči povezati z minimalno količino bombaža, ki se dejansko pospravi.

(14)

Poleg tega bi bilo treba spodbujati ustanavljanje medpanožnih organizacij, ki jih odobrijo države članice, da bi proizvajalcem in odzrnjevalcem omogočili izboljšati kakovost bombaža. Skupnost bi morala posredno podpirati dejavnosti teh organizacij, tako da bi povečala pomoč za kmete, ki so člani teh organizacij.

(15)

Uredbo (ES) št. 1782/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Poleg nove ureditve posebnega plačila za bombaž bi bilo primerno sprejeti nov sklop pravil, ki bodo sektorju bombaža pomagala stabilizirati nov zakonodajni in tržni okvir.

(17)

Glede na potrebo po odzrnjevalni panogi v regijah proizvajalkah bi bile potrebe po tej industriji zadostno zadovoljene, med drugim tudi z določitvijo minimalne kakovosti bombaža, ki se dejansko pospravi, in z možnostjo, da medpanožne organizacije izboljšajo kakovost bombaža. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju precejšnje prekomerne zmogljivosti odzrnjevalne panoge zagotoviti dodatne ukrepe v podporo postopku prestrukturiranja za izboljšanje tržne usmerjenosti.

(18)

Primerno pa bi bilo uvesti tudi ustrezne ukrepe za tržno usmeritev, ki podpirajo posebne sheme kakovosti in s tem povezane promocijske dejavnosti. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti nacionalne programe za prestrukturiranje sektorja bombaža. Ustrezne ukrepe bi morala financirati Skupnost, državam članicam pa bi bilo treba prepustiti izbiro prave kombinacije, ki bo ustrezala potrebam njihovih območij, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti.

(19)

Programe prestrukturiranja bi bilo treba predložiti Komisiji, da preveri, ali so ukrepi skladni s pogoji iz te uredbe in njenih izvedbenih pravil. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov prestrukturiranja.

(20)

Ukrepi bi morali dopolnjevati že obstoječe ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (7).

(21)

Ukrepi v teh programih bi lahko vključevali popolno in trajno odstranitev dela odzrnjevalnih predelovalnih obratov, da se zagotovi večja donosnost odzrnjevalne panoge. Podpora bi se lahko zagotovila tudi za naložbe v odzrnjevalni panogi, namenjeni izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Poleg tega bi lahko pomoč zagotovili tudi upravljavcem strojev, ki čutijo posledice prestrukturiranja sektorja bombaža.

(22)

Zaradi izboljšanja kakovosti evropskega bombaža bi morali kmetje, ki sodelujejo v posebnih shemah kakovosti, v okviru teh programov prejemati posebno podporo za kritje nekaterih povezanih stroškov. Podobno bi bilo treba podpirati informativne in promocijske ukrepe za bombaž, ki so del teh shem kakovosti.

(23)

Razdeljevanje sredstev za nacionalne programe prestrukturiranja med države članice bi moralo temeljiti na posebnih potrebah prestrukturiranja in prilagoditve v regijah, ki so glavne proizvajalke bombaža. Zaradi začasnega cilja prestrukturiranja in prilagoditve sektorja bombaža se lahko programi zaključijo na zahtevo držav članic, nato pa se za nevezana plačila lahko nacionalni zgornji meji zadevne države članice doda letni proračun za programe prestrukturiranja, kot je določeno v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(24)

Portugalska nima odzrnjevalne panoge, v Bolgariji pa se shema enotnega plačila na površino ne uporablja, zato tema dvema državama članicama ni treba dodeliti proračunskih sredstev za nacionalni program prestrukturiranja.

(25)

Da bi se nova shema pomoči za bombaž in shema za prestrukturiranje sektorja bombaža začela uporabljati na začetku proizvodnega obdobja, bi se morala ta uredba uporabljati od koledarskega leta 2009 –

1.

v naslovu IV se poglavje 10a nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 10a

PROIZVODNO VEZANO PLAČILO ZA BOMBAŽ

Člen 110a

Področje uporabe

Pod pogoji iz tega poglavja se pomoč dodeli kmetom, ki proizvajajo bombaž iz oznake KN 5201 00.

Člen 110b

Upravičenost

1.   Pomoč se dodeli na hektar površine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči. Da bi bila površina upravičena do pomoči, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža, ter mora biti zasajena z dovoljenimi sortami in dejansko pospravljena v normalnih pridelovalnih pogojih.

Pomoč iz člena 110a se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2.   Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110c

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.   Nacionalne osnovne površine so:

2.   Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

3.   Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

4.   Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine.

5.   Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110d

Odobrene medpanožne organizacije

1.   Za namene tega poglavja ‚odobrena medpanožna organizacija‘ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža in vsaj enega obrata za odzrnjevanje, ki izvajajo naslednje dejavnosti:

2.   Država članica, na katere ozemlju so ustanovljeni obrati za odzrnjevanje, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110e

Izplačevanje pomoči

1.   Kmetom se dodeli pomoč na upravičen hektar v skladu s členom 110c.

2.   Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se dodeli pomoč na upravičen hektar znotraj osnovne površine iz člena 110c(1), povečane za znesek 2 EUR.“;

2.

v členu 156(2) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

(a)

raziskovalnim projektom in ukrepom v podporo raziskovalnim projektom;

(b)

ukrepom, ki so upravičeni do podpore Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

—

Grčija: 4,0 milijona EUR,

—

Španija: 6,134 milijona EUR.

(a)

popolno in trajno odstranitev odzrnjevalnih obratov;

(b)

naložbe v odzrnjevalno panogo;

(c)

sodelovanje kmetov v shemah za kakovost bombaža;

(d)

informativne in promocijske dejavnosti;

(e)

pomoč upravljavcem strojev, ki ne presega nastale izgube.

(a)

upravičenci do pomoči iz poglavja IV Uredbe Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (8) v tržnem letu 2005/2006 za pomoč na podlagi ukrepov iz odstavka 1(a), (b) in (d) tega člena;

(b)

upravičenci do pomoči iz poglavja 10a Uredbe (ES) št. 1782/2003 za pomoč na podlagi ukrepov iz odstavka 1(c) in (d) tega člena;

(c)

odobrene medpanožne organizacije, opredeljene v poglavju 10a Uredbe (ES) št. 1782/2003, za pomoč na podlagi ukrepa iz odstavka 1(d) tega člena;

(d)

upravljavci strojev za pomoč na podlagi ukrepa iz odstavka 1(e) tega člena, ki:

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/7

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/9

(1)

Nedavna znižanja stopenj izvoznega nadomestila zaradi kombiniranih učinkov reforme skupne kmetijske politike in gibanj cen osnovnih kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu so privedla do nižje stopnje zahtevkov za potrdila o nadomestilu, kar je posledično razbremenilo proračun Skupnosti za izvozna nadomestila za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. V takšnih okoliščinah in kadar Skupnost ni v nevarnosti kršenja svojih mednarodnih obveznosti, je primerno poenostaviti sistem dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, s čimer se zmanjša upravno breme izvajalcev, ki izvažajo zadevno blago.

(2)

V skladu s členom 27(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 (2) se pravice, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, lahko prenesejo pod določenimi pogoji. Da se zagotovi doslednost obravnave dovoljenj in potrdil, je treba postopek za zadevne prenose, kadar je mogoče, uskladiti z določbami, ki se nanašajo na prenose pravic, ki izhajajo iz dovoljenj in potrdil iz Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3).

(3)

Člen 32(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa obdobje, v katerem mora organ, odgovoren za plačilo, na potrdilu o nadomestilu zabeležiti zneske zahtevanih izvoznih nadomestil. Vendar glede na zahtevani čas za obdelavo dokumentacije v zvezi z izvoznimi nadomestili, ki se razlikujejo glede na namembni kraj, to obdobje morda ne bo zadoščalo in ga je zato treba podaljšati.

(4)

Člen 38a(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa pogoje za obveščanje Komisije o zahtevkih držav članic in naknadni izdaji potrdil o nadomestilu. Ker so bili uvedeni učinkovitejši sistemi poročanja in obveščanja, je treba zadevne roke prilagoditi.

(5)

Člen 33 Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa sistem ločenih obdobij za izdajanje potrdil o nadomestilu. Obdobje veljavnosti za zadevna potrdila o nadomestilu je določeno v členu 39 navedene uredbe. Da bi se olajšalo delovanje sistema potrdil o nadomestilu, je treba podaljšati obdobje veljavnosti potrdil, izdanih v okviru prvega ločenega obdobja, in potrdil, ki se uporabljajo v skladu s členom 38a.

(6)

Da bi se lahko imelo koristi od znižanja zneska varščine, ki se zaseže, člen 45(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da je treba neuporabljena potrdila ali izpiske iz potrdila vrniti organom, ki so jih izdali, najpozneje do 30. junija v proračunskem obdobju, za katero so bila potrdila ali izpiski iz potrdila izdani. Uvedba učinkovitejših sistemov poročanja omogoča podaljšanje tega roka.

(7)

Člen 47 Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa posebne pogoje, pod katerimi se lahko malim izvoznikom dodelijo izvozna nadomestila. Zaradi poenostavitve morajo biti mali izvozniki upravičeni do uporabe potrdil o nadomestilu brez izgube statusa malega izvoznika, obenem pa je treba zvišati prag za plačila.

(8)

Da bi se ukrepi, določeni s to uredbo, pravočasno uporabljali, mora datum njenega začetka veljavnosti biti na dan, ki sledi dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije.

(9)

Uredbo (ES) št. 1043/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v prilogi I k Pogodbi –

1.

Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

1.   Obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, niso prenosljive. Pravice, ki izhajajo iz vsakega od potrdil, lahko imetnik potrdila v času trajanja roka veljavnosti prenese, pod pogojem, da se prenos opravi samo na enega prevzemnika za vsako potrdilo ali izpisek potrdil. Takšen prenos se nanaša na zneske, ki še niso bili dodeljeni na potrdilo ali izpisek.

2.   Prevzemniki ne smejo prenašati pravic naprej, lahko pa jih prenesejo nazaj na imetnika potrdila. Prenos nazaj na imetnika se nanaša na količine, ki še niso bile izrabljene na potrdilo ali izpisek.

V teh primerih organ, ki je potrdilo izdal, v oddelek 6 potrdila vnese enega izmed vnosov iz Priloge VIII.“

2.

V členu 32(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ, odgovoren za plačilo, mora ta znesek zabeležiti na potrdilu o nadomestilu v šestih mesecih od prejema posebnega zahtevka.“

3.

V členu 38a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   O zahtevkih, vloženih vsak teden, države članice obvestijo Komisijo naslednji ponedeljek. Ustrezna potrdila se lahko izdajajo od srede, ki sledi prejemu obvestila, razen če Komisija izda nasprotna navodila.“

4.

V členu 39 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ob upoštevanju drugega in tretjega pododstavka je potrdilo o nadomestilu veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če to nastopi prej.

Potrdila o nadomestilu, za katera se je zaprosilo v skladu s točko (a) člena 33 ali člena 38a najpozneje 7. novembra, so veljavna do zadnjega dne desetega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

Vendar so potrdila o nadomestilu iz člena 40 veljavna do konca petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

Če so stopnje nadomestil določene vnaprej na podlagi člena 29, navedene stopnje veljajo do zadnjega dne obdobja veljavnosti potrdila.“

5.

V členu 45 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Odstavek 1 se uporablja le za potrdila in izpiske iz potrdil, vrnjene organu, ki jih je izdal, med proračunskim obdobjem, za katero so bila potrdila izdana, pod pogojem, da so vrnjena najpozneje 31. avgusta v tem obdobju.“

6.

V členu 47(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Člen 46 se uporablja za izvoz, za katerega je izvajalec vložil zahtevke v skladu s pogoji iz člena 32(1) med proračunskim letom, vključno z zahtevki za zadevni izvoz, ne smejo pa presegati 100 000 EUR.“

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/11

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (2) je opredelila kemijske in senzorične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter metode ocenjevanja teh značilnosti.

(2)

V skladu z deseto alineo člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 2568/91 se za določanje senzoričnih značilnosti deviškega oljčnega olja uporablja metoda, določena v Prilogi XII k navedeni uredbi.

(3)

Mednarodni svet za oljčno olje (IOC) je novembra 2007 sprejel spremenjeno metodo senzoričnega ocenjevanja za deviško oljčno olje. Sprememba vključuje posodobljene opise pozitivnih in negativnih lastnosti deviškega oljčnega olja ter opis metode. Prav tako vsebuje tudi spremembo zgornje meje zaznavanja napak deviškega oljčnega olja.

(4)

Spremenjena metoda IOC za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja med drugim določa pogoje neobvezne uporabe nekaterih terminov in izrazov o senzoričnih značilnostih deviškega oljčnega olja pri etiketiranju. Treba je določiti, da lahko vodja ocenjevalne komisije potrdi skladnost olja z opredelitvami glede uporabe navedenih terminov in izrazov.

(5)

Uredbo (EGS) št. 2568/91 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

v tabeli v Prilogi I se v stolpcu 11 („Senzorična ocena“) v drugi in tretji vrstici ter v opombi na dnu 2 število „2,5“ nadomesti s številom „3,5“;

2.

Priloga XII se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/17

(1)

Evropska skupnost je od leta 1981 podpisnica Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severovzhodnega Atlantika (2).

(2)

Marca 2008 je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) priporočila, da se seznam plovil spremeni z vpisom plovil, za katera je bilo dokazano, da se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. V pravnem redu Skupnosti je treba zagotoviti izvajanje tega priporočila.

(3)

Uredbo (ES) št. 40/2008 je zato treba ustrezno spremeniti –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/19

(1)

Komisija je 20. oktobra 2007 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Skupnost nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je španska Nacionalna zveza združenj za predelano sadje in zelenjavo (FNACV) („pritožnik“) 6. septembra 2007 vložila v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100-odstotni delež celotne proizvodnje nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampinškem uvozu zadevnega proizvoda in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je 9. novembra 2007 na podlagi Uredbe (ES) št. 1295/2007 z dne 5. novembra 2007 (3) odredila registracijo za uvoz istega izdelka s poreklom iz LRK.

(4)

Treba je spomniti, da so za isti izdelek do 8. novembra 2007 veljali zaščitni ukrepi. Komisija je z Uredbo (ES) št. 1964/2003 z dne 7. novembra 2003 (4) uvedla začasne zaščitne ukrepe proti uvozu nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.). Dokončni zaščitni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 658/2004 z dne 7. aprila 2004 („uredba o zaščitnih ukrepih“) (5).Začasni in dokončni zaščitni ukrepi so temeljili na tarifnih kvotah, t.j. dajatev je bilo treba plačati šele, ko je bil obseg dajatve prostega uvoza izčrpan.

(5)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce pritožnike Skupnosti, proizvajalce izvoznike, dobavitelje in uvoznike in njihova združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(6)

Proizvajalci pritožniki, proizvajalci izvozniki, uvozniki ter njihova združenja so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(7)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da se za ugotovitev dampinga in škode lahko uporabi vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in nepovezani uvozniki pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim proizvodom, v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007).

(8)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK, ki bi tako želeli, lahko vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), je Komisija kitajskim družbam, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek TGO in IO. Pet družb/skupin povezanih družb je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali za IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Vendar pa je bila v vzorec izbrana samo ena družba, ki je vložila zahtevek za TGO (glej uvodno izjavo 26). Devet družb/skupin povezanih družb je zahtevalo samo IO.

(9)

Komisija je poslala vprašalnik vsem proizvajalcem Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihovemu združenju, vsem uvoznikom, ki so bili izbrani v vzorec, in njihovim združenjem, dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, ter vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so bili izbrani v vzorec. Poleg tega so bili vprašalniki poslani vsem potencialnim proizvajalcem iz primerljive države, ki jih je določila Komisija (glej uvodni izjavi 40 in 41).

(10)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje proizvajalci Skupnosti, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje Skupnosti in šest vzorčenih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti in njihovih združenj %. Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki in njihove povezane družbe. Poleg tega sta izpolnjene vprašalnike predložila tudi združenje kitajskih proizvajalcev in eno združenje uvoznikov.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („OP“). Preverjanje trendov, primernih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. oktobra 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(13)

Mandarine se obirajo jeseni in pozimi, sezona obiranja in konzerviranja v pločevinke se začne zgodaj oktobra in konča približno konec januarja naslednje leto. Svež izdelek je namenjen za trg svežega sadja, predelavo v sok ali konzerviranje v pločevinke. V industriji konzerviranja v pločevinke je osnova za primerjave sezona (obdobje od 1. oktobra v prvem letu do 30. septembra v naslednjem letu) in to prakso je Komisija uporabila pri svoji analizi.

(14)

Zadevni proizvod so pripravljene ali konzervirane mandarine (vključno s tangerinami in satsuma mandarinami), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ter kot so opredeljeni pod oznako KN 2008. Ti so sedaj razvrščeni na naslednji način: oznaka KN 2008 30 55 zajema zadevni proizvod, ki ne vsebuje dodanega alkohola, z dodanim sladkorjem in v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg; oznaka KN 2008 30 75 zajema zadevni proizvod, ki ne vsebuje dodanega alkohola, z dodanim sladkorjem in v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg. Poleg tega del oznake ex KN 2008 30 90 zajema mandarine (vključno s tangerinami in satsuma mandarinami), klementine, wilking mandarine in druge podobne hibride agrumov, ki so pripravljeni ali konzervirani brez dodanega alkohola ali dodanega sladkorja (ponavadi v vodi ali lastnem soku).

(15)

S predhodno preiskavo je bilo ugotovljeno, da se zadevni proizvod pridobiva z lupljenjem in delitvijo koščkov nekaterih vrst drobnih agrumov (zlasti satsuma mandarin), ki so nato konzervirane v sladkornem sirupu, soku ali vodi in zapakirane. Lupljenje in delitev koščkov sta lahko ročna ali strojna.

(16)

Teža zadevnega proizvoda je različna, proizvaja se ustrezno povpraševanju na potrošniškem trgu, v gostinstvu in prehrambeni industriji. Na potrošniškem trgu prevladuje embalaža z neto težo vsebine 312 g (175 g odcejena neto teža), čeprav narašča prodajni delež večje embalaže z neto težo 850 g/(480 g). Večje embalaže, zlasti po 2,65 kg/(1 500 g) in 3,1 kg/(1 700 g), se uporabljajo v gostinstvu in prehrambeni industriji, najbolj priljubljena pa je embalaža 2,65 kg.

(17)

Satsuma mandarine, klementine in drugi drobni agrumi so običajno znani pod skupnim snovnim imenom „mandarine“. Večina teh različnih sort je primerna za uporabo kot svež izdelek ali pa za sokove ali konzerviranje v pločevinke. Med seboj so si podobne, njihovi pripravki ali konzerve pa so zato obravnavani kot enoten proizvod.

(18)

Eden izmed evropskih uvoznikov je navedel, da je bil zadevni proizvod, uvožen iz LRK, boljše kakovosti, saj kitajske mandarine vsebujejo manj semen/pešk.

(19)

V zvezi z uredbo o zaščitnih ukrepih so nekatere stranke trdile, da med zadevnim proizvodom in proizvodom industrije Skupnosti obstajajo razlike v kakovosti. Proizvajalci Skupnosti so trdili, da potrošniki dajejo prednost njihovim proizvodom zaradi zaznanih višjih higienskih standardov med postopkom konzerviranja v pločevinke.

(20)

Komisija je proučila te trditve in ugotovila naslednje:

Ker za „podobnost“ ni nujno, da so proizvodi popolnoma enaki, manjše razlike niso zadostovale, da bi se spremenila splošna ugotovitev glede podobnosti med uvoženim proizvodom in proizvodom Skupnosti.

(21)

Zato Komisija ugotavlja, da sta uvoženi proizvod in proizvod Skupnosti v smislu člena 1(4) osnovne uredbe podobna.

(22)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK je bilo v obvestilu o začetku v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe predvideno vzorčenje za ugotavljanje dampinga.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo v roku 15 dni od začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, o svojih natančno opredeljenih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo zadevnega proizvoda, ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega proizvoda. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z organi LRK in združenjem proizvajalcev.

(24)

Šestnajst družb/skupin povezanih družb v LRK se je javilo in zagotovilo zahtevane informacije v roku iz obvestila o začetku. Vsi so poročali o izvozu v Skupnost v OP in izrazili željo po sodelovanju v vzorcu.

(25)

Proizvajalci izvozniki, ki se niso javili v zgoraj navedenem roku ali ki niso pravočasno predložili zahtevanih informacij, so veljali za nesodelujoče v preiskavi. Vendar pa primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega proizvoda v Skupnost v OP, ki so ga navedle družbe iz uvodne izjave 24, kaže, da je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo močno.

(26)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je bila pri izbiri vzorca upoštevana velikost proizvajalcev izvoznikov glede na izvoz v Skupnost. Na podlagi tega merila je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov, od katerih sta bila dva povezana. Na podlagi informacij o vzorčenju je izvoz izbranih družb v OP predstavljal več kot 60 % celotnega obsega izvoza zadevnega proizvoda v Skupnost, ki so ga navedle družbe iz uvodne izjave 24. Poleg tega je ena od družb v OP imela znaten obseg domače prodaje. Zato se je štelo, da bo tak vzorec omogočil omejitev preiskave na razumno število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo možno preiskati v razpoložljivem času, hkrati pa zagotoviti visoko raven reprezentativnosti. Z vsemi zadevnimi proizvajalci izvozniki in njihovim združenjem ter organi LRK je bilo opravljeno posvetovanje, in izraženih ni bilo nobenih ugovorov v za to določenem času.

(27)

Nobeden od proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, ni zahteval določitve individualne stopnje dampinga s predložitvijo ustreznih informacij v določenem roku za namen uporabe člena 17(3) osnovne uredbe. Zato v okviru te preiskave posamezne preiskave proizvajalcev izvoznikov niso bile opravljene.

(28)

Zaradi velikega števila uvoznikov, opredeljenih na podlagi same pritožbe in predhodne zaščitne preiskave, je bilo vzorčenje predvideno tudi v obvestilu o začetku v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Veliko število uvoznikov je ponudilo sodelovanje. Za vzorec je bilo izbranih šest največjih uvoznikov glede na obseg uvoza. Uvoz teh uvoznikov predstavlja nekoliko več kot 60 % celotnega uvoza Skupnosti.

(29)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških raziskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(30)

Na kratko se lahko merila TGO na kratko povzamejo tako:

(31)

V tej preiskavi je eden od proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec (glej uvodne izjave od 22 do 26) izpolnil obrazec za zahtevek za TGO.

(32)

Temu proizvajalcu izvozniku TGO ni mogoče odobriti, ker ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje iz prvega, drugega in tretjega merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zlasti je bilo v zvezi z merilom 1 na kraju samem ugotovljeno, da so delavci podpisali bianco pogodbe o delu, v katerih ni bilo navedb o osebnem dohodku in delovnem času. Zato ni bilo možno opredeliti pogojev, pod katerimi so bili delavci zaposleni in plačani, in torej tudi ne določiti, ali stroški dela odražajo ponudbo in povpraševanje. V zvezi z merilom 2 je bilo na kraju samem ugotovljeno, da niti v poslovni knjigi niti v reviziji niso bili upoštevani temeljni mednarodni računovodski standardi (t.j. obračunsko načelo, pobotanje, neskladnosti med zneski v poslovni knjigi in dejanskim izvirnim računovodskim gradivom, pomanjkanje verodostojnih navedb o transakcijah), kar postavlja zanesljivost poslovne knjige družbe pod vprašaj. V zvezi z merilom 3 je bilo ugotovljeno, da je družba prejela številne subvencije (npr. vračilo DDV, ki ga dobavitelji/kmetje niso nikoli plačali, nekatere izvozne subvencije iz Sklada za razvojne projekte provinc na področju zunanje trgovine, in premija za izvoz), kar kaže, da znatna izkrivljanja iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva še vedno obstajajo.

(33)

Glede na navedeno edini kitajski proizvajalec izvoznik, ki je zaprosil za TGO, ni dokazal, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu TGO ni bilo mogoče odobriti.

(34)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede, če je to potrebno, dajatev na ravni države,, razen v primerih, ko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(35)

Edini proizvajalec izvoznik v vzorcu, ki je zaprosil za TGO, je zahteval tudi IO, če mu TGO ne bi bil odobren. Ostali proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, so prav tako zahtevali IO.

(36)

Za vse zadevne družbe je bilo s predhodno preiskavo njihovih zahtevkov za IO ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(37)

Zato je bilo sklenjeno, da se IO začasno odobri naslednjim proizvajalcem izvoznikom v LRK:

(38)

Iz zgoraj navedenih razlogov TGO ni bil odobren nobenemu proizvajalcu izvozniku v LRK.

(39)

Zaradi tega se normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določi v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(40)

V skladu s podatki iz pritožbe se zadevni proizvod izven Skupnosti in zadevne države ne proizvaja v večjih količinah. Zato je bilo v obvestilu o začetku predlagano, da se normalna vrednost določi na kateri koli drugi primerni podlagi, t.j. cenah, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Skupnosti za podoben proizvod. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v zvezi s tem pošljejo svoje pripombe. Komisija je po objavi obvestila o začetku nadaljevala z iskanjem drugih možnih primerljivih držav. Za sodelovanje je prosila dve družbi iz Tajske. Ena izmed družb je sprva pristala na sodelovanje v preiskavi, vendar pozneje ni izpolnila vprašalnika. Druga družba se ni odzvala.

(41)

Dva proizvajalca izvoznika iz zadevne države in eno združenje uvoznikov in trgovcev na debelo se z določitvijo normalne vrednosti na osnovi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Skupnosti, niso strinjali, vendar pa niso ponudili nobene druge rešitve, ki bi bila skladna z osnovno uredbo.

(42)

Glede na zgoraj navedeno je bila sprejeta začasna odločitev, da se normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike, vključene v vzorec, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določi na kateri koli drugi primerni podlagi, v tem primeru na podlagi cen, ki so se v Skupnosti dejansko plačevale ali se plačujejo za podoben proizvod.

(43)

Po izboru cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Skupnosti, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti iz uvodne izjave 11.

(44)

Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja podobnega izdelka teh proizvajalcev Skupnosti reprezentativna v primerjavi z zadevnim proizvodom, ki ga v Skupnost izvažajo proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(45)

Ker so prodajne cene industrije Skupnosti ustvarjale izgubo, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi, tako da so vključevale primerno stopnjo dobička v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Uporabljena je bila 6,8-odstotna stopnja dobička, ustvarjena v zadnji sezoni konzerviranja v pločevinke (2000/2001) pred velikim povečanjem uvoza s Kitajske, zaradi katerega so bili uvedeni zaščitni ukrepi, t.j. v zadnji sezoni, v kateri škodljiv uvoz po izjemno nizkih cenah ni vplival na tržne razmere.

(46)

Izvozne cene so bile določene na podlagi dejansko plačanih cen za izdelke, prodane neodvisnim kupcem za izvoz iz LRK v Skupnost.

(47)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila narejena izvedla na podlagi franko tovarna.

(48)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene ustrezne prilagoditve, da bi se upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Kjer je bilo potrebno, so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju in drugih stroških, povezanih s prevozom.

(49)

Glede na navedeno in v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe, je bila začasna stopnja dampinga za vse izvoznike v LRK ugotovljena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo po vrsti proizvoda in tehtano povprečno izvozno ceno po vrsti proizvoda, prilagojeno, kot je navedeno zgoraj V skladu s stalno prakso je bila tehtana povprečna stopnja dampinga izračunana za povezane proizvajalce izvoznike. Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, je bila tehtana povprečna stopnja dampinga izračunana na podlagi stopenj dampinga družb iz vzorca. Ker je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov zelo močno (glej uvodno izjavo 25), je bila vsem drugim podjetjem pripisana najvišja stopnja dampinga družb iz vzorca.

(50)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(51)

Opozoriti je treba, da so za zadevni proizvod večino obravnavanega obdobja veljali zaščitni ukrepi. To je bilo upravičeno z dejstvom, da je industrija Skupnosti utrpela resno škodo na koncu obdobja, ki je bilo preiskano z zaščitno preiskavo (t.j. od 1998/1999 do 2002/2003).

(52)

V okviru te preiskave je bilo ugotovljeno, da zadevni proizvod v Skupnosti proizvajajo štirje proizvajalci Skupnosti, v imenu katerih je bila vložena pritožba (Halcon Group SA, Murcia, Španija; Cofrusa SA, Murcia, Španija; Agriconsa SA, Valencia, Španija; Videca SA, Valencia, Španija). Niti eden od teh proizvajalcev ni bil povezan s katerim koli od kitajskih izvoznikov ali s katerim koli uvoznikom zadevnega proizvoda iz LRK.

(53)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Skupnosti v OP proizvedli približno 34 100 ton zadevnega proizvoda. To predstavlja 100 % celotnega obsega podobnega proizvoda, proizvedenega v Skupnosti. Zgoraj navedeni proizvajalci Skupnosti se zato štejejo za industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(54)

Opozoriti je treba, da je v zaščitni preiskavi sodelovalo osem proizvajalcev Skupnosti. Dejstvo, da so ostali samo še štirje proizvajalci Skupnosti, odraža zaprtje nekaterih družb in združitev drugih.

(55)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Skupnosti razvijala na naslednji način.

(56)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi celotnega obsega prodaje zadevnega proizvoda v EU s strani industrije Skupnosti, vključno s prodajo nekdanjih proizvajalcev Skupnosti v EU, ki v OP niso več proizvajali, in z uvozom iz vseh tretjih držav. Podatki o celotni prodaji zadevnega proizvoda v EU s strani industrije Skupnosti izhajajo iz preverjenih podatkov, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti. Prodaja nekdanjih proizvajalcev Skupnosti izhaja iz ocen, ki jih je izvedel pritožnik, in je bila preverjena z rezultati zaščitne preiskave, vključno z obvestilom C 322/06, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije dne 17. decembra 2005. Uvožene količine so bile ugotovljene na podlagi podatkov Eurostata.

(57)

Kot je prikazano v zgornji preglednici, je bila potrošnja zadevnega proizvoda v Skupnosti v obravnavanem obdobju razmeroma stabilna, z izjemo povečanja, ugotovljenega za sezono 2003/04. To očitno povečanje potrošnje je mogoče v osnovi pojasniti s „kopičenjem“ zalog zadevnega proizvoda, kot je opisano v obvestilu iz prejšnje uvodne izjave. Ta pojav je s podatki Eurostata potrjen v novih državah članicah pred njihovim pristopom k EU maja 2004. Uvoz v nove države članice je pred pristopom (v sezoni 2003/04) dejansko dosegel skoraj 15 000 ton, nato se je znatno zmanjšal in v sezonah 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007 dosegal v povprečju približno 4 000 ton/leto. V OP je potrošnjo mogoče oceniti kot stabilno na ravni, ki je skladna s predhodnim obdobjem let 2005 in 2006.

(58)

Razvoj uvoza iz LRK glede na obseg in tržni delež je:

(59)

Podobno veliko povečanje uvoza iz LRK je mogoče opaziti v obdobju 2003/04, kot je navedeno v poglavju Potrošnja Skupnosti. Te ravni so se potem spet zmanjšale v sezoni 2004/05 (po pristopu novih držav članic). Tržni delež uvoza iz Kitajske ostaja dosledno velik, saj je Kitajska glavni izvoznik tega proizvoda v EU in ostale dele sveta.

(60)

Zgornja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. V obravnavanem obdobju so se cene znižale samo v sezoni 2003/04. V OP so se ponovno zvišale na svojo začetno raven iz sezone 2002/2003.

(61)

Primerjava prodajnih cen na trgu Skupnosti v OP je bila narejena med cenami industrije Skupnosti in uvoznimi cenami zadevne države. Referenčna točka za dostavo uvoza in proizvodnjo Skupnosti na tem trgu je Hamburg. Zato so se za ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti štele prodajne cene, ki so veljale za neodvisne kupce in ki so bile po potrebi prilagojene ravni cen pri dostavi v Hamburg, po odbitku popustov in rabatov. Te cene so bile primerjane s prodajnimi cenami, ki so jih zaračunavali kitajski proizvajalci izvozniki po odbitku popustov, in po potrebi prilagojene cenam CIF Hamburg, vključno s plačano dajatvijo in carino. Po potrebi je bila v prilagoditev vključena plačana zaščitna dajatev v višini 301 EUR/MT za izvoz, ki ni bil zajet v kvoto.

(62)

Na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, je primerjava je pokazala, da se je v OP uvožen zadevni proizvod v Skupnosti prodajal po cenah, ki so bile nelojalno nižje od cen industrije Skupnosti in so predstavljale med 19,6 % do 35,2 % teh cen. Poleg tega je iz analize razvoja cen industrije Skupnosti razvidna znatna zajezitev cen (in padec v OP) (glej spodaj).

(63)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vplivov dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov z vplivom na stanje industrije od 1. oktobra 2002 do OP.

(64)

Spodaj navedeni podatki industrije Skupnosti so združeni podatki štirih proizvajalcev Skupnosti.

(65)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj proizvodnje, proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Skupnosti:

(66)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je proizvodnja v obravnavanem obdobju nihala zaradi slabše letine v sezonah 2003/04 in 2005/06. Proizvodna zmogljivost se je proti koncu obravnavanega obdobja zmanjšala. Izkoriščenost zmogljivosti je ne glede na nihanja v letini skozi vse obdobje ostala na zelo nizkih ravneh.

(67)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog industrije Skupnosti na koncu vsake sezone.

(68)

Opozoriti je treba, da ima zadevni proizvod dolg rok trajanja (več kot tri leta), pri čemer ohranja svoje značilnosti glede okusa in barve.

(69)

Zaloge so nihale skozi vse obdobje, vendar so se v OP znatno povečale. Zdi se, da je to posledica pritiska dampinškega uvoza in pričakovanja odprave zaščitnih ukrepov, kar bi uvoznike spodbudilo, da (postopoma) opustijo uvoz proizvoda Skupnosti in ga nadomestijo z uvozom zadevnega proizvoda s Kitajske.

(70)

Spodnje številke predstavljajo obseg prodaje, tržni delež in povprečne prodajne cene na enoto industrije Skupnosti.

(71)

Ne glede na obstoj zaščitnih ukrepov in izginotje številnih proizvajalcev iz Skupnosti (njihov tržni delež je z 11,2 % v sezoni 2002/03 padel na 8,1 % v sezoni 2004/05, pozneje pa izginil), se je obseg prodaje industrije Skupnosti nekoliko povečal v absolutnih vrednostih, vendar je v obravnavanem obdobju ostal nizek. Tržni delež industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za samo 4,7 odstotnih točk. Povprečne prodajne cene so se v obravnavanem obdobju zvišale, vendar ne toliko, da bi se omogočilo ustvarjanje normalnega dobička, iz česar je razvidno, da na raven cene vpliva obsežen uvoz iz Kitajske po zelo nizkih cenah.

(72)

Na splošno je treba poudariti, da se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za približno 5,2 % ter tako v OP dosegel 27,6 %, iz česar je razvidno, da zaradi pritiska uvoza s Kitajske industrija Skupnosti ni mogla, bistveno izboljšati svojega položaja.

(73)

Spodaj prikazana stopnja dobička pred obdavčitvijo se nanaša na prodajo industrije Skupnosti in je odraz dejstva, da je industrija še naprej ustvarjala izgubo, da ji je sicer nekoliko pomagala uvedba zaščitnih ukrepov, a jo je ogrozilo istočasno izogibanje ukrepom zaradi kopičenja zalog (glej uvodno izjavo 57). Pozitivni učinek zaščitnih ukrepov se zato zlasti odraža na koncu obravnavanega obdobja.

(74)

Zgoraj navedena donosnost naložb kaže na trend nazadovanja po sezoni 2003/04. Upadanje donosnosti naložb je tudi kazalec slabšanja položaja proizvajalcev Skupnosti.

(74)

Ker proizvajalci Skupnosti konzervirajo (tudi) druge vrste sadja, je denarni tok mogoče preveriti samo na ravni celotne dejavnosti družbe in ne zgolj v zvezi z zadevnim proizvodom. Ta kazalec je zato manj reprezentativen in je prikazan glede na finančna leta (koledarska leta). Ne glede na to je iz podatkov razvidno postopno slabšanje do leta 2005 ter majhno izboljšanje v OP.

(76)

Trend naložb industrije Skupnosti je prikazan v naslednji preglednici.

(77)

Kljub negativnemu razvoju dobičkonosnosti, razvidnem iz zgornje preglednice, je industrija Skupnosti povečala svoje naložbe v zadevni proizvod, da bi nadalje izboljšala svojo konkurenčnost v zvezi z zadevnim izdelkom. V glavnem so bile izvedene naložbe v stroje. Te poteze so znatno prispevale k izboljšanju učinkovitosti vzorčene industrije Skupnosti.

(78)

Obstajajo dokazi o zmanjšani sposobnosti povečanja kapitala v obravnavanem obdobju, ki je med drugim posledica negativnih stopenj dobička, vključenih v proizvodnjo, in pomena izdelka v celotni dejavnosti zadevnih družb.

(79)

Treba je spomniti, da je konzerviranje zadevnega proizvoda v pločevinke po svoji značilnosti sezonska dejavnost, ki traja 4 do 5 mesecev, in da pretežni del proizvodnje opravijo sezonski delavci. Zato je (razmerje, ki kaže na) število zaposlenih, manj pomembno in je treba kot glavni kazalec zaposlenosti razumeti skupno število opravljenih delovnih ur v sezoni. Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je industrija Skupnosti postopoma izboljšala svojo produktivnost. V OP je produktivnost dosegla svojo najvišjo raven glede na celotno obdobje. Število opravljenih delovnih ur za proizvodnjo 1 tone končnega izdelka se je tako s 17 v sezoni 2002/03 zmanjšalo na 15,5 v OP (– 9 %). Število zaposlenih je v OP doseglo vrhunec zaradi vrnitve velikega obsega proizvodnje po nizkem obsegu v sezoni 2005/06. S tem se je ujemalo tudi večje število opravljenih delovnih ur v sezoni OP. Produktivnost, ki jo je industrija Skupnosti dosegla v OP, dejansko potrjuje prizadevanja za nadaljnje izboljšanje njene učinkovitosti v razmerah obsežnega dampinškega uvoza s Kitajske.

(80)

Opozoriti je treba, da podatki o plačah, izraženi v absolutnih vrednostih, zaradi visokih nihanj na ravni proizvodnje, niso reprezentativni. Strošek za plače na proizvedeno tono je bolj reprezentativen in kaže, da je dobiček od proizvodnje, ne glede na naravno povečanje urnega plačila zaradi inflacije, industriji Skupnosti omogočil, da plačo na proizvedeno tono zniža za 3 odstotne točke.

(81)

Začasna stopnja dampinga na ravni države, ki je navedena v uvodni izjavi 50, je očitno nad de minimis stopnjo. Poleg tega zaradi obsega in cen dampinškega uvoza vpliva dejanske stopnje dampinga ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(82)

V zvezi s tem proizvodom ni dokazov o preteklem dampingu ali subvencioniranju. Vendar je treba opozoriti, da industrija Skupnosti že okreva po resni škodi, ki so jo povzročili učinki močno povečanega obsega uvoza, zaradi katerih je morala Komisija v letih 2003 in 2004 uvesti začasne in dokončne zaščitne ukrepe (glej uvodno izjavo 4). Kot je navedeno v uvodnih izjavah 57 in 70, so ti zaščitni ukrepi pomagali industriji, da je nekoliko izboljšala svoj položaj, ne glede na kopičenje zalog v obdobju 2003/04, če škodljivega dampinškega uvoza ne bi bilo, pa bi se pričakovalo, da bodo ti ukrepi bistveno bolj prispevali k splošnemu izboljšanju položaja industrije Skupnosti.

(83)

Zgoraj navedeno analizo stanja industrije Skupnosti je treba razumeti ob upoštevanju dejstva, da je na začetku obdobja število proizvajalcev Skupnosti bilo veliko večje, prav tako je bila bistveno večja proizvodna zmogljivost. V skladu z Uredbo 658/2004 in obvestilom C 322/06 je zmogljivost takrat dosegala približno 129 000 MT. Zgoraj navedeno prestrukturiranje sektorja je povzročilo več kot 45-odstotni padec proizvodne zmogljivosti. Ob upoštevanju tega in tudi zaradi obstoja zaščitnih ukrepov bi se pričakovalo, da bodo preostali štirje proizvajalci doživeli splošno izboljšanje s prevzetjem med drugim, velikega deleža prodaje od družb, ki so se s trga umaknile, z bistvenim povečanjem proizvodnje in izboljšanjem izkoriščenosti zmogljivosti, ter s povečanjem dobička, ki bi ga omogočile veliko večje razlike med ceno in stroški.

(84)

Nasprotno se je proizvodnja povečala za samo 9 %, izkoriščenost zmogljivosti je ostala slaba (in se je povečala samo zaradi padca same zmogljivosti), obseg prodaje pa je ostal majhen kljub koncentraciji v sektorju, pri čemer so se zaloge povečale za nič manj kot 66 %. Izgube so se nadaljevale (– 4,3 %), donosnost naložb pa je postala celo še bolj negativna (– 28,9 %) kljub stalnim naložbam za nadaljnje povečanje konkurenčnosti in 9 % rast produktivnosti.

(85)

Spomniti je treba, da se je v obravnavanem obdobju obseg dampinškega uvoza zadevnega proizvoda iz LRK povečal za skoraj 10 %, medtem ko je bila prodajna cena praktično enaka kot v letu 2002kljub povečanju stroškov za surovine. Poleg tega so se v OP prodajne cene industrije Skupnosti znatno znižale zaradi dampinškega uvoza zadevnega proizvoda.

(86)

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov se začasno sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(87)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo tudi proučeno, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(88)

Treba je spomniti, da obseg uvoza iz LRK še zmeraj predstavlja nič manj kot 70 % trga Skupnosti. V praksi je vpliv kitajskega uvoza zaradi njegove očitne prevlade na trgu nedvomno glavni vzrok za poslabšanje položaja industrije Skupnosti.

(89)

To potrjuje tudi dejstvo, da kitajske cene še naprej v veliki meri nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti — in so določene na ravneh, ki so bistveno nižje od stroškov industrije Skupnosti, kar kaže na namere po izpodrinjanju. Industrija Skupnosti se je odzvala na velik obseg uvoza po zelo nizkih cenah tako, da je poskusila ohraniti primeren tržni delež in da je svoje cene določila na najvišji ravni. Zaradi tega ni mogla doseči normalne dobičkonosnosti.

(90)

Torej je očitno, da med znatnim povečanjem obsega uvoza po čedalje nižjih cenah in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, obstaja močna vzročna zveza.

(91)

Obseg uvoza iz drugih držav kot Kitajske, je v OP predstavljal manj kot 2 % celotnega uvoza EU. Zato se njegov vpliv (če obstaja) šteje za nepomembnega. Trdilo se je, da je takšen uvoz v resnici bil preprodaja kitajskih izdelkov. To potrjuje odsotnost zadostne proizvodnje v drugih državah, kar je razvidno iz pomanjkanja ustreznih primerljivih držav (glej uvodni izjavi 40 in 41).

(92)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je izvoz industrije Skupnosti v „obravnavanem obdobju“ zmanjšal.

(93)

Industrija Skupnosti je nekoč dobavljala zadevni proizvod v ZDA, ki so bile njen tradicionalni trg. Danes je glavni vir izvoza v ZDA (in dejansko v večino držav uvoznic) Kitajska, za katero se zdi, da uporablja podobno strategijo dampinga in znatnega nelojalnega zmanjševanja izvoza industrije Skupnosti v ZDA.

(94)

Tudi če je industrija Skupnosti uspela ohraniti podobne ravni obsega izvoza in izvoznih cen, že sama stopnja prodora kitajskega uvoza, kakor tudi obseg nelojalnega nižanja cen, kažeta na močan vpliv zgoraj navedenega uvoza na položaj industrije Skupnosti. Zmanjšanje ustvarjenega izvoza industrije Skupnosti se lahko razume kot napoved, kaj bi se lahko zgodilo s prodajo industrije Skupnosti, če bi se pritiski dampinškega uvoza nadaljevali, ne moremo pa govoriti o prekinitvi vzročne zveze.

(95)

Drug dejavnik, ki naj bi po trditvah industrije Skupnosti povzročil škodo, je padajoč menjalni tečaj kitajskega RMB v odnosu do eura. Med oktobrom 2002 in septembrom 2007 je menjalni tečaj ameriškega dolarja v odnosu do eura padel za več kot 40 %. Ker je kitajski RMB vezan na ameriški dolar, je to kitajskemu izvozu dalo konkurenčno prednost pred evropskim izvozom zadevnega proizvoda. Za ta namen je treba spomniti, da je s preiskavo treba ugotoviti, ali je dampinški uvoz (v smislu cen in obsega) povzročil znatno škodo industriji Skupnosti ali pa je bila znatna škoda posledica drugih dejavnikov. S tem v zvezi člen 3(6) osnovne uredbe določa, da je treba dokazati, da raven cen dampinškega uvoza povzroča škodo. Omenjena je torej zgolj razlika med ravnmi cen in za analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravni navedenih cen ni nobene zahteve.

(96)

Več strank je trdilo, da škode ne povzroča dampinški uvoz, temveč nezadostna dobava in visoke cene surovin, ki so posledica slabe letine. Obdobje preiskave škode zajema številne različne letine z manjšo in večjo proizvodnjo surovin — ter cene. Vendar pa ta nihanja niso usklajena s splošnim položajem industrije Skupnosti, ki je razviden, na primer, iz spodnje preglednice. Položaj industrije Skupnosti se je v resnici slabšal skozi celotno obravnavano obdobje ne glede na dobavo in cene surovin. To kaže, da je škodo možno razložiti z drugimi dejavniki.

(97)

Na podlagi tega nič ne kaže, da bi ta dejavnik lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom s Kitajske in slabšanjem položaja industrije Skupnosti.

(98)

Nekatere stranke so trdile, da je položaj industrije Skupnosti posledica prevelikih naložb. Vendar se zdi, da je ta trditev neutemeljena. Naložbe industrije Skupnosti se v glavnem nanašajo na izboljšavo strojev, da bi se povečala učinkovitost. Te naložbe so prispevale k dobičku od proizvodnje, s katerimi naj bi bilo možno izravnati možna zvišanja kratkoročnih stroškov na enoto. Zato se te naložbe ne morejo šteti kot dejavnik, ki bi prispeval k škodi. Ta argument je zato treba zavrniti.

(99)

Nekatere stranke so trdile, da je položaj industrije Skupnosti posledica nižje kakovosti izdelkov Skupnosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 18 do 21, je Komisija natančno preverila primerljivost izdelkov in ugotovila, da so izdelki Skupnosti in kitajski izdelki podobni. Ugotovljene razlike med obema izdelkoma so bile majhne in ne podpirajo te trditve. Na vsak način bi se izkazalo, da takšne manjše razlike, če obstajajo, koristijo kitajskim izdelkom, kar bi povzročilo večje nelojalno nižanje cen in prodajo pod ceno. Ta argument je zato treba zavrniti.

(100)

Potrjeno je, da je znatno škodo industrije Skupnosti, za katero so značilni slaba prodaja, nizka izkoriščenost zmogljivosti in negativni finančni rezultati, povzročil zadevni dampinški uvoz. Učinek drugega uvoza, izvoza industrije Skupnosti, nihanj valut, dobave surovin, razlik v kakovosti ali naložb na negativni razvoj industrije Skupnosti je bil dejansko omejen, če je sploh obstajal.

(101)

Na podlagi zgoraj navedene analize, v kateri se je ustrezno razlikovalo med vplivi vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti in škodljivimi vplivi dampinškega uvoza ter te vplive obravnavalo ločeno, se s tem potrjuje, da ti drugi dejavniki sami po sebi ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno škodo pripisati dampinškemu uvozu.

(102)

Proučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da uvedba protidampinških dajatev na uvoz iz LRK ni v interesu Skupnosti. Opredelitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vključenih interesov, t.j. interesov industrije Skupnosti, uvoznikov in dobaviteljev.

(103)

Industrija Skupnosti trpi škodo zaradi dampinškega uvoza zadevnega proizvoda iz LRK. Treba je spomniti tudi na to, da je iz zgoraj navedenih gospodarskih kazalcev industrije Skupnosti razvidno poslabšanje finančnih rezultatov v obravnavanem obdobju. Uvedba zaščitnih ukrepov (glej uvodno izjavo 4) je omogočila delno ublažitev učinkov kitajskega uvoza. Glede na značilnosti škode (t.j. ponavljajoča se izguba, izguba domače prodaje) je dodatno in znatno poslabšanje položaja industrije Skupnosti ob odsotnosti ukrepov neizogibno.

(104)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da proizvodnjo Skupnosti sestavljajo štirje proizvajalci v industriji pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.), ki zaposluje približno 2 000 delavcev za proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvoda. Zadevni proizvod je predstavljal približno 30 % proizvodnje te industrije. Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se cene še naprej zniževale, proizvajalci Skupnosti pa bi trpeli še naprej velike izgube, kar bi v srednjeročnem in dolgoročnem smislu bilo nevzdržno. Poleg tega bi to povzročilo negativen učinek na preostalo dejavnost zadevnih družb. Zaradi naložb v proizvodne sisteme se lahko pričakuje, da nekateri proizvajalci iz Skupnosti ne bodo mogli povrniti svojih naložb, če ukrepi ne bodo uvedeni. Na podlagi navedenega bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti očitno prinesla koristi.

(105)

Če bodo protidampinški ukrepi sprejeti, bo industrija Skupnosti po vsej verjetnosti lahko zvišala svoje prodajne cene na raven, ki zagotavlja ustrezno stopnjo dobička.

(106)

Zaradi tega je bil sprejet začasen sklep, da bi bili protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(107)

Nekateri uvozniki so ukrepom nasprotovali. Drugi, zlasti pa šest nepovezanih izvoznikov, ki so bili vključeni v vzorec in ki so izpolnili vprašalnik, pa so se strinjali z načelom uvedbe ukrepov zaradi potrebe po ohranitvi dvojnega vira dobave izdelka, ki je odvisen od možnih nihanj proizvodnje, povezanih z letino. Poudarili so tudi potrebo po stabilnosti trga.

(108)

Komisija je proučila tudi podatke iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili sodelujoči uvozniki. V vseh primerih dejavnost uvoza zadevnega proizvoda iz Kitajske predstavlja zgolj manjši delež njihove celotne dejavnosti. Morebitni ukrepi v zvezi z uvozom zadevnega proizvoda s Kitajske zato verjetno ne bi imeli takšnega vpliva na stanje sektorja uvoznika, ki bi bil nesorazmerno večji od ugodnosti, ki bi jih uvedba ukrepov prinesla industriji Skupnosti.

(109)

Treba je spomniti, da se zadevni proizvod, ki se uporablja predvsem kot živilo za zasebno porabo v obliki sladice ali priloge, v glavnem prodaja sektorju prodaje na drobno. Kadar je izdelek dobavljen v večjih zabojnikih, se v glavnem proda neposredno gostinskemu sektorju, ki absorbira 25 % potrošnje. Vendar pa v preiskavi ni sodelovalo niti eno gostinsko podjetje.

(110)

Sektor prodaje na drobno in gostinski sektor v okviru svoje sedanje dejavnosti nabavljata širok niz proizvodov, med katerimi zadevni proizvod predstavlja samo manjši delež njunih potreb in torej njunih stroškov. Morebitni ukrepi na uvoz zadevnega proizvoda s Kitajske zato verjetno ne bi imeli takšnega vpliva na položaj sektorja potrošnje, ki bi bil nesorazmerno večji od ugodnosti, ki bi jih uvedba ukrepov prinesla industriji Skupnosti.

(111)

Poleg tega je treba opozoriti, da bi v kratkoročno in srednjeročno gledano neuvedba ukrepov lahko dejansko privedla do zmanjšanja ali dokončne zaustavitve dejavnosti industrije Skupnosti. To bi pomenilo, da bi obstajal samo en vir dobave — vir, ki je odvisen od značilnosti nihanj, povezanih z letino. To pa ne bi bilo v interesu uporabnikov.

(112)

Med preiskavo ni bilo prejetih nasprotnih trditev.

(113)

Potrošniške organizacije v preiskavi niso sodelovale. Kljub velikim vplivom na cene zadevni proizvod predstavlja tako majhen delež izdatkov gospodinjstev za hrano, da bi bil vpliv na potrošnike zanemarljiv.

(114)

Poleg tega je treba opozoriti, da bi kratkoročno in srednjeročno gledano neuvedba ukrepov lahko dejansko privedla do zmanjšanja ali dokončne zaustavitve dejavnosti industrije Skupnosti. To bi pomenilo, da bi obstajal samo en vir dobave — vir, ki je odvisen od značilnosti nihanj, povezanih z letino. To pa ne bi bilo v interesu potrošnikov.

(115)

Povečanje dampinškega uvoza iz LRK ogroža dobavitelje, zato so ukrepi v njihovem interesu. Količina surovin, ki jo dobavljajo proizvajalcem Skupnosti, je pomemben vir njihovega prihodka. Če bi se proizvodnja morala prekiniti, bi kmetijska dejavnost v zadevni španski regiji bila zelo ovirana, zlasti, ker konzerviranje v pločevinke za nekatere vrste agrumov predstavlja pomembno tržno možnost zaradi njihovega okusa in strukture.

(116)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni prepričljivih razlogov za neuvedbo protidampinških dajatev na uvoz pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz LRK.

(117)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne sme pa preseči ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočiti kritje svojih proizvodnih stroškov in ustvarjanje splošnega dobička pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, t.j. če dampinškega uvoza ne bi bilo. Za ta izračun je bila začasno uporabljena 6,8-odstotna stopnja dobička pred obdavčitvijo. Ta stopnja je ustrezala dobičku, ki ga je sektor ustvarjal pred povečanjem uvoza, ki je povzročil resno škodo industriji. Šteje se, da je ta stopnja dobička reprezentativna za dobičkonosnost industrije Skupnosti, ki bi bila za zadevni proizvod dosežena, če škodljivega dampinga ne bi bilo.

(118)

Potrebno povečanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave povprečne uvozne cene, kot je bila določena za izračun nelojalnega znižanja cene (glej uvodne izjave 62 do 64), in neškodljive cene podobnega proizvoda, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trg Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti na način, ki odraža zgoraj navedeno stopnjo dobička. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, izražena v odstotku skupne uvozne vrednosti CIF, je za posamezno družbo dosegla naslednje ravni, ki so nižje od ugotovljene stopnje dampinga:

(119)

Glede na zgoraj navedeno in na podlagi člena 7(2) osnovne uredbe je treba uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji ugotovljeni stopnji dampinga in odprave škode v skladu s pravilom nižje dajatve. Ker je stopnja odprave škode v vseh primerih nižja od stopnje dampinga, mora prva predstavljati podlago za splošno raven ukrepov.

(120)

Namen protidampinških ukrepov je odpraviti učinke škodljivega dampinga. Oblika ukrepov je sestavni del tega namena. Obliko ukrepov je treba odvisno od posebnosti zadevnega proizvoda in njegovega trga opredeliti tako, da bodo ti ukrepi učinkoviti pri odpravljanju zgoraj navedenih učinkov.

(121)

Glede na ta primer in trditve proizvajalcev Skupnosti ter velikega števila uvoznikov so posebnosti proizvoda in trga, ki jih je treba upoštevati, naslednje.

(122)

Pri obliki ukrepov se je treba izogibati pojavom, ki so bili odkriti v okviru zaščitne preiskave/ukrepov, kakor tudi v okviru te preiskave. Ti pojavi, ki so, kadar koli je bilo možno, oslslabili kateri koli ukrep, so navedeni spodaj.

(123)

Prvi pojav je bil proces kopičenja zalog v novih državah članicah tik pred pristopom, kot je navedeno zgoraj. Pred širitvijo EU leta 2004 so kitajski izvozniki velike količine zadevnega proizvoda odpremili v prihodnje države članice; to blago se je tako s pristopom teh držav članic k EU pojavilo na trgu Skupnosti, ne da bi bilo podvrženo zaščitnim ukrepom.

(124)

Drugi pojav je bila uvedba novih vrst proizvodov, za katere v osnovi zaščitni ukrepi niso veljali, ki pa so imeli enake fizikalne in tehnične značilnosti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14, so ti zdaj del proizvoda v tem protidampinškem primeru.

(125)

Tretji pojav se je nanašal na cenovno nadomestilo. Dobavitelji iz EU pri kitajskih trgovcih ne nabavljajo samo zadevnega proizvoda, temveč tudi različne vrste predelanih prehrambenih proizvodov.

(126)

To vključuje tveganje, da bodo učinek klasičnega ukrepa, kot je dajatev ad valorem, nadomestile višje cene, zaračunane za druge uvožene prehrambene proizvode. Glede na zgoraj navedeno je treba sprejeti ukrep, katerega oblika bo omejila učinek takšnih pojavov, ki bi lahko znatno zmanjšali učinkovitost ukrepov. V teh okoliščinah je treba uvesti dajatev v obliki določenega zneska na tono, da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov in preprečila kakršna koli absorpcija protidampinškega ukrepa z znižanjem izvoznih cen. Ta znesek izhaja iz uporabe stopnje odprave škode pri izvoznih cenah, uporabljenih za izračun dampinga v OP za vsako družbo v OP. Posebna dajatev za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je izračunana kot povprečje ustreznih podatkov vsake vzorčene družbe. Posebna dajatev za vse druge družbe je najvišja individualna dajatev za družbe v vzorcu. Na tej podlagi posebna dajatev znaša:

(127)

Individualne posebne protidampinške dajatve družb iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, ki je bilo za te družbe ugotovljeno med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe in torej poimensko navedene pravne osebe. Te stopnje ne veljajo za uvožene proizvode, ki so jih proizvedle družbe, ki v izvedbenem delu uredbe niso navedene s svojim imenom in naslovom, vključno z družbami, povezanimi s temi poimensko navedenimi družbami; za te proizvode velja stopnja dajatve za „vse druge družbe“.

(128)

Zahtevke za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatve družb (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani, na primer, s spremembo imena ali spremembo proizvodnega in prodajnega subjekta. Komisija bo, če je primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve.

(129)

Razlike med individualnimi stopnjami dajatev so velike, ravno tako je veliko število proizvajalcev izvoznikov. Vse to bi lahko pomagalo pri poskusih preusmerjanja izvoznih tokov prek tradicionalnih izvoznikov, za katere veljajo najnižje stopnje dajatev. Če bi se torej obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, povečal za več kot 30 %, posamezni zadevni ukrepi verjetno ne bi zadostovali za izravnavanje ugotovljenih učinkov škodljivega dampinga. Zato in če so izpolnjene potrebne zahteve, se lahko sproži preiskava z namenom ustreznega popravka oblike ali ravni ukrepov.

(130)

Glede na navedeno in tudi glede na pripombe industrije Skupnosti in številnih izvoznikov v zvezi z obliko ukrepov, se ta zadeva lahko v zaključni fazi preveri, če je to upravičeno.

(131)

Treba je spomniti, da je Komisija v skladu s členom 7(1) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1295/2007 z dne 5. novembra 2007 odredila registracijo uvoza nekaterih pripravljenih ali konzerviranih agrumov (mandarin itd.) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske zaradi možne uvedbe retroaktivnih protidampinških ukrepov.. Industrija Skupnosti je zaprosila za retroaktivno uporabo ukrepov. Ta zadeva je predmet preiskave. V tej fazi je treba opozoriti, da se je razpoložljiva statistika uvoza zadevnega proizvoda s Kitajske v obdobju od novembra 2007 do februarja 2008 v primerjavi z istim obdobjem preteklih let povečala za več kot 60 % (s 16 300 ton na 27 300 ton). To povečanje je spremljal 4-odstotni padec povprečne cene ustreznega uvoza.

(132)

V skladu s členom 7(7) osnovne uredbe je treba začasne ukrepe uvesti za obdobje šestih mesecev.

(133)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v okviru katerega lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve za namene te uredbe v zvezi z uvedbo dajatev začasne in da jih bo mogoče treba še proučiti za namene morebitne dokončne dajatve –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/38

(1)

Z elektronskim obvestilom z dne 29. novembra 2006, ki ga je Komisija evidentirala 30. novembra 2006 pod referenčno številko A/39718, so slovaški organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES obvestili Komisijo o svoji nameri, da dodelijo regionalno investicijsko pomoč ad hoc v korist družbe Glunz&Jensen s.r.o.

(2)

Zahtevek za informacije je bil poslan 26. januarja 2007 (D/50360). Slovaški organi so odgovorili z dopisom z dne 20. februarja 2007 (A/31585).

(3)

Z dopisom z dne 24. aprila 2007 (v nadaljevanju „odločitev o sprožitvi postopka“) je Komisija obvestila Slovaško, da se je v zvezi z ukrepom odločila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Komisija od zainteresiranih strank in Slovaške ni prejela nobenih pripomb.

(6)

Cilj ukrepa pomoči je spodbujati regionalni razvoj v Prešovskem okraju (vzhodna Slovaška), ki je bil območje, upravičeno do pomoči po členu 87(3)(a) Pogodbe ES v skladu s slovaško karto regionalne pomoči (3), veljavno na dan priglasitve, z zgornjo mejo regionalne pomoči, ki je znašala 50 % neto ekvivalenta dotacije (NED).

(7)

Predlagani projekt pomeni ukrep pomoči ad hoc, ki so ga priglasili slovaški organi. Zadevna pomoč se ne dodeljuje v skladu s shemo, ki bi že obstajala (tj. njena pravna podlaga ni navedena v pristopni pogodbi kot obstoječa shema pomoči, ni bila predmet tako imenovanega začasnega mehanizma, Komisija pa od pristopa Slovaške k EU ni odobrila sheme pomoči na podlagi teh pravnih določb).

(8)

Priglašena pomoč naj bi bila dodeljena v obliki davčne oprostitve, uporabljene na letni podlagi v obdobju 2007–2010, ki bi znašala do 100 % davčne obveznosti prejemnika pomoči, tj. družbe Glunz&Jensen s.r.o. Skupni znesek davčne oprostitve je omejen na 42 milijonov SKK v zdajšnji vrednosti (4) (približno 1,15 milijona EUR). Pomoči ni mogoče združevati s pomočjo, prejeto iz drugih virov za isti investicijski projekt.

(9)

Pravna podlaga za pomoč ad hoc zajema Zakon o državni pomoči št. 231/1999, kot je bil spremenjen; Zakon o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, in Zakon o davku od dohodkov št. 366/1999, kot je bil spremenjen 31. decembra 2003, predvsem oddelek 52(3) Zakona o davku od dohodkov št. 595/2003, kot je bil spremenjen, pod pogoji, določenimi v oddelku 35a Zakona o davku od dohodkov št. 366/1999 kakor je veljal na dan 31. decembra 2003 (5).

(10)

Upravičenec do pomoči Glunz&Jensen s.r.o. je veliko podjetje, tj. ni malo ali srednje veliko podjetje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja (6). Glunz&Jensen s.r.o. je slovaško hčerinsko podjetje družbe Glunz&Jensen A/S (v nadaljevanju „Glunz&Jensen“), ki ima sedež v Ringstedu (Danska), v času priglasitve pa tudi hčerinski družbi v Virginiji (ZDA) in Thetfordu (Združeno kraljestvo).

(11)

Glunz&Jensen je vodilni svetovni proizvajalec in distributer opreme za obdelavo grafik pred tiskanjem za ofsetne tiskarske plošče in opreme za linijo obdelave plošč (plateline), katerega tržni delež v Evropi znaša približno […] % (7).

(12)

Leta 2004 je družba Glunz&Jensen s.r.o. začela delo na začetni investiciji na Slovaškem v investicijskem obsegu 213 milijonov SKK (približno 5,8 milijona EUR). Investicijski projekt se izvaja v obdobju 2004–2009, po podatkih slovaških organov pa poteka v dveh fazah: 2004–2006 in 2007–2009.

(13)

Cilj projekta je premestiti proizvodne dejavnosti, ki so obstajale leta 2004, iz Združenega kraljestva in Danske v Prešov. Zaradi projekta premestitve je bil ob koncu leta 2006 zaprt obrat v Thetfordu.

(14)

Obrat v Prešovu naj bi se razvil v glavni proizvodni center družbe. Kot so navedli slovaški organi, se dejansko vsi stroji, ki naj bi jih namestili v obratu na Slovaškem, premeščajo neposredno iz Danske in Združenega kraljestva. Zato upravičeni stroški projekta vključujejo le stavbe in nekaj manj pomembne dodatne opreme.

(15)

Prvi korak investicijske faze 2004–2006 je vključeval nakup proizvodne dvorane in nepozidanega območja za prihodnjo širitev. Poznejši drugi korak je vključeval obnovo zmogljivosti in nakup opreme (ki ni neposredno povezana s proizvodnjo). Skupni znesek prve faze investicije je znašal 128 milijonov SKK (približno 3,5 milijona EUR). Kot je navedeno v izjavah, priloženih priglasitvi, družba Glunz&Jensen s.r.o. ni prejela nobene državne pomoči za ta del projekta, prav tako pa tudi nima v obravnavi nobenega zahtevka.

(16)

Druga faza investicije, ki naj bi se izvedla v obdobju 2007–2009, je projekt, ki so ga slovaški organi priglasili 29. novembra 2006. Ta del zajema nadaljevanje začetnega projekta z gradnjo nadaljnjih stavb in nakupom nadaljnje opreme (informacijske tehnologije, tovornjakov in pisarniške opreme) v skupnem znesku 84 milijonov SKK v zdajšnji vrednosti (približno 2,3 milijona EUR).

(17)

Proizvodna enota na Slovaškem je začela delovati aprila 2005. Od takrat se je proizvodnja v tovarni izrazito povečala, precej pa se je povečala tudi produktivnost (8).

(18)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v obravnavani zadevi navedla, da je bila v dvomih glede združljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES in Smernic o državni regionalni pomoči (9) (v nadaljevanju „RAG 1998“) zaradi naslednjih razlogov.

(19)

Od slovaških organov in tretjih strank ni bilo prejetih nobenih pripomb v zvezi z dvomi, ki so nastali ob sprožitvi uradne preiskave.

(20)

S priglasitvijo ukrepa pomoči s klavzulo o mirovanju, dokler ga ne odobri Komisija, so slovaški organi izpolnili postopkovne zahteve člena 88(3) Pogodbe ES.

(21)

Komisija meni, da ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES zaradi naslednjih razlogov, ki so že bili navedeni v odločitvi o sprožitvi postopka.

(22)

Vključeni so državni viri, saj je načrtovana oprostitev plačila davka od dobička pravnih oseb.

(23)

Ukrep bi upravičenca do pomoči razbremenil stroškov, ki bi jih sicer imel v normalnih tržnih pogojih. Zato bi pomenil prednost družbe Glunz&Jensen s.r.o. pred drugimi družbami.

(24)

Ukrep je selektiven, saj se nanaša na eno samo podjetje.

(25)

Ukrep vpliva na trgovino med državami članicami, ker (i) je upravičenec dejaven v panogi, kjer obstaja močna trgovina znotraj Skupnosti, in ker (ii) premestitev dejavnosti iz Danske in Združenega kraljestva močno vpliva na trgovinske tokove v panogi.

(26)

Če ukrep pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES, je treba njegovo združljivost oceniti glede na izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES. Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, v tem primeru ne veljajo. Ukrepa ni mogoče obravnavati kot pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali ukrepa za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Slovaške, kot je opredeljeno v členu 87(3)(b) Pogodbe ES. Ukrep tudi ne izpolnjuje pogojev za izvzetje, dopuščeno v členu 87(3)(c) Pogodbe ES, ki določa odobritev pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne vpliva škodljivo na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Prav tako ukrep ni namenjen spodbujanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine, kot je določeno v členu 87(3)(d) Pogodbe ES.

(27)

Člen 87(3)(a) Pogodbe ES predvideva odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Prešovski okraj (vzhodna Slovaška) je regija, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem odstopanjem.

(28)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija razložila razloge, povzete v delu III te odločbe, zaradi katerih je dvomila, da bi ukrep lahko izpolnil pogoje za odstopanje po členu 87(3)(a) Pogodbe ES. Ker Slovaška in tretje stranke niso predložile nobenih pripomb, lahko Komisija ugotovi le, da so ti dvomi potrjeni.

(29)

Komisija ugotavlja, da ukrep, ki ga je priglasila Slovaška, kot je podrobneje razložen v odstavkih 6 do 9 zgoraj, ni združljiv s skupnim trgom po nobenem od odstopanj, opredeljenih v Pogodbi ES, in ga je treba prepovedati. Po trditvah slovaških organov pomoč ni bila dodeljena, zato je ni treba povrniti –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/43

(1)

Odločba Komisije 2007/716/ES (2) določa prehodne ukrepe za strukturne zahteve glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka v Bolgariji iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta. Dokler so navedeni obrati v prehodu, se proizvodi s poreklom iz navedenih obratov lahko dajo le na domači trg ali uporabijo za nadaljnjo predelavo v bolgarskih obratih v prehodu.

(2)

Odločba 2007/716/ES je bila spremenjena z odločbama Komisije 2008/290/ES (3) in 2008/330/ES.

(3)

Glede na uradno izjavo bolgarskega pristojnega organa so nekateri obrati v sektorjih mesa in mleka prenehali s svojimi dejavnostmi ali zaključili postopek posodabljanja in so zdaj v celoti usklajeni z zakonodajo Skupnosti. Te obrate je zato treba črtati s seznama obratov v prehodu.

(4)

Prilogo k Odločbi 2007/716/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/45

(1)

Na Slovaškem je prišlo do izbruhov klasične prašičje kuge.

(2)

Odločba Komisije 2008/377/ES z dne 8. maja 2008 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo na Slovaškem (2) je bila sprejeta, da se okrepijo ukrepi, ki jih je Slovaška sprejela v okviru Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (3).

(3)

Informacije, ki jih je predložila Slovaška, kažejo, da so izbruhi klasične prašičje kuge v navedeni državi članici zatrti, rezultati epidemiološke raziskave pa kažejo, da se klasična prašičja kuga ni razširila.

(4)

Odločbo 2008/377/ES je zato treba razveljaviti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/46